Poštnina plačana v gotovini. M€SF§&OnBtl. 'ir*- Gena 1 Din Leto lil. (X.), štev. 34 Maribor, pondelfek 11. februarja 1929 ktbajn r&tvA ta praznikov »itk d*a ob 10, uri Mate« prt »oHm« trt. cm. * fc. N/t«* V«JU vmIn. ■*«(—»■ * Httnirt a» M m 4m pa It Mi s« Telefon: Uprava 466 Uradaittvo la uprava; Maribor, Aleksandrova oaatait.13 Ogtui p« tar Og»M* »ffria« Ml egieeal ndd«Urk J»tw v tfai^ari, ISaiaaa—a »<>«* *». * Podpis vatikanske pogodbe VEČ KARDINALOV BO IMENOVANIH ZA ITALIJANSKE SENATORJE. ODSTRANJENI ZGODOVINSKI SPOMENIKI. Strokovnjaki rca ebk Skoro vsak dan našega novega državnega življenja nam prinese kakšno novost, ki nas mora odkrko razveseliti. Tako je tudi simpatično odjeknila med nami vest, da se bo ustanovil v najkrajšem času v Beogradu poseben parlament strokovnjakov, takozvani vrhovni zakonodajni svet. Število članov tej korporacije še ni predvideno, gotovo pa je, da bodo poklicani vanjo najboljši strokovnjaki, da bodo zastopani v njej vsi deli države in vse panoge javnega življenja. V prvi vrsti bodo poklicani odlični pravniki, po sami naravi zakonodaje pa tudi zastopniki ostale vede. gospodarski strokovnjaki, zdravniki itd. Vrhovni zakonodajni svet bo moral vzeti v roko proučevanje vseh zakonskih načrtov, ki se izdelujejo za posamezne panoge našega državnega življenja. Po zakonu o vrhovnem zakonodajnem svetu mora vsak zakon izdelati pristojni minister s pomočjo svojih or-tcanov ter načrt predložiti predsedniku ministrskega sveta. Ministrski predsednik odstopa vse načrte vrhovnemu zakonodajnem svetu, ki torej tvori nekakšen strokovni parlament. Vendar pa mnenje vrhovnega zakonodajnega sveta ni končno merodajno, ker zakone do-naša sam kralj na predlog predsednika ministrskega sveta. Ena izmed prvih nalog vrhovnega zakonodajnega sveta bo proučavanje zakonskega načrta o centralni upravi, s katerim se namerava ukiniti cela vrsta: ministrstev ter določiti za našo državo primemo število ministrskih portfeljev. To je vsekakor važno vprašanje našega državnega gospodarstva. Javnost je zahtevo po redukciji ministrstev neprestano povdarjala, toda partizanski režimi, ki so morali zadovoljevati apetite partizanskih veličin, dostikrat pa tudi duševnih ničel, so bili za to zahtevo slepi in gluhi. Drugo važno vprašanje, o katerem bo razpravljal in sklepal ter stavil strokovnjaške predloge, bo novi zakon o samoupravni organizaciji, o novih oblastih. Nedvomno pa je, da bo to vprašanje 5e precej časa čakalo na odločitev, ker bodo poprej morali priti na vrsto še nešteti drugi zakoni. Isto velja za načrt nove ustave, ker ni dvoma, da bo tudi novi ustavni zakon donesel kralj po nasvetih strokovnjakov \z cele države. Jasno je, da bo delo vrliovnega zakonodajnega sveta v zvezi z vlado in kraljem, ako bodo vpoklicani strokovnjaki svojo nalogo resno pojmovali, vodilo do zakonodajne in do splošne notranjepolitične ter posredno tudi do gospodarske konsolidacijo države- Finančni minister jo dalje na povabilo kralja pozval v Beograd svojega prijatelja, znanega bivšega Češkoslovaškega finančnega ministra tir. Engliša, ki je s ' strokovnjaško odločnostjo že pred leti uredil češke državne finance. Ako je res, da je dr. Engllš pozvan v Beograd 7- željo, da pomaga pri ureditvi jugoslo-venskih državnih financ, je tudi ta ko-rak treba najtopleje pozdraviti: ako bo s sDlošno, notranjo konsolidacijo zn- RIM, 11. februarja. $>av| |e bila v lateranski dvorani podpisana zgodovin* ska pogodba o sporszairm med Vaiika. nom in Italijo, s katero je prenehalo skoi o 60 let trajajoče ujetništvo papeža. Za italijansko viado Je podpisal pogodbo ministrski predsednik Mussolini, za Vatikan pa papežev državni ar lw nal G-spari. Vsebina pogodbe ho objavljena popoldne v obeh uradnih Us ih. Ministrski predsednik Mussolini Je ja popoldne povabil k sebi italijanske in inozemske novinarje, da jim da o pogodbi vsa potrebna pojasnila. Pogodba namreč ne bo v celoti objavljena. I V prosfavo tega z^odos'!:o znnme-nitega dogodka se vrše v Rima velikan-j j priprave. Med drugim so bi’«i v minuli noči že odstranjen! v Kima vsi spomeniki italijanskih narodnih mučen!* j kov, ki so bili od fcadajlh papeških vlad j obsojeni na smrt in justuicirani. Ker se nr-Majo namreč večinoma na ozemlju, ki r>r:padg sedr>J po pogodbi z Italijo Vatikanu, so bili ^a željo Vatikana odstranjeni. Kakor se govori, bo Imenoval Mussolini v proslavo obnovitve prija-tejstva med Vatikanom in Italijo več kardinalov za italijanske senatorje. Polarni mraz v Srednji Evropi MRAZ Je DOSEGEL KULMINACIJO. — V SLOVENIJI 25—30, NA POLJ-SKEM 40, NA MADŽARSKEM 30 ST OP1NJ POD NIČLO. LJUBLJANA, 11. februarja. Po vsej Sloveniji letos še ni bilo takega mraza kot minulo noč. Na Dojenjskem je dosegla temperatura 35 stopinj pod ničlo. Mnogo telefonskih linij je radi mraza popokalo. Ker je proga proti Trstu zamrznjena in zamedena s snegom, je od 8. zjutraj železniška zveza s 'Trstom ustavljena. V Ljubljani je zamrznil vodovod in je ostalo nad polovico mesta brez vode. V mestnem drevoredu v Tivoliju je na stotine ptičev zmrznilo. Opoldne je bilo še vedno 26 stopinj pod ničlo. Na Notranjskem je povsod nad minus 30. DUNAJ, 11. februarja- Vremenska postaja objavlja, da prihaia iz polarnih kraiev nov mrzel val, ki bo objel zlasti Sredmo Evropo. Na Poljskem znaša danes temperatura povprečno 40 stopinj pod ničlo, v Avstriji povprečno 30, vendar pa je pričakovati, da bo mraz še bolj pritisnil. CARIGRAD. 11. februarja. Orijentsk* ekspresni vlak, ki je odšel dne 29. januarja iz Pariza in 90 km pred Carigradom ohtičal v snegu, je mogel šele davi nadaljevati vožnio in je prsoel ob 11. v Carigrad. Potniki, ki so prebili 12 dni v neprostovoljnem ujetništvu, pr-novedufejo, da so vlak ponovno napadli volkovi, ki so se jih le z nalvečto težavo obranili. Sicer pa so bili vozov' ves Čas dobro zakurjeni In poskrbljeno je bilo tudi za prehrano. BERLIN, 11. februarja. Nov mrzli val je povzročil že celo vrsto katastrof. V mestu je moralo včeraj okrog 120 ljudi vsled težili ozeblin iskati pomoči na rešilni postaji. Ena oseba je zmrznila. Na reki Spree so prhnrznili v ledu trije parniki z več sto izletniki in sta jih dva ledolomilca rešili šele po večurnem naporu. Nenavaden mraz je povzročil tudi več težkih avtomobilskih nesreč- Najhujše pa trpi vsled vremenske katastrofe ladijski promet V Vzhodnem morju je zaprtih v ledu več sto parnikov, med njimi samo v Liibecku 40. Cela vrsta drugih ladij pošilja neprestano Klice na pomoč. V okolici Berlina je dosegla temperatura 30 stopinj pod ničlo in je bilo mesto včeraj kot izumrlo. Elek trična železnica, avtobusi in tudi druga prometna sredstva so bila prazna. ATENE, 11. februarja. Vsled silhsga mraza so ra Grškem cela krdela volkov vdrla v vasi. V vasi Korici so ranili volkovi 24 ljudi, med njimi 16 otrok, 4 vojake in 4 stražnike- BUDIMPEŠTA. 11. februarja. Že od 1. 1860 na Madžarskem ni bilo takega mraza, kakor je pritisni včeraj^ V Budimpešti je dosegla temperatura 22.3. v Segediru 25, v Debrecinu nad 26 stopini pod ničlo. Ponekod briie ledetiomr/el vi har. Promet je zelo otežkočen, po vaseh se pojavljajo volkovi- Ponesrečen atentat na ored sednlka Mehike VLAK, S KATERIM SE JE VOZIL PREDSEDNIK REPUBLIKE, POGNAN NA ODPRTI PROGI V ZRAK. — PREDSEDNIK NEPOŠKODOVAN. MEHIKA, 11. februarja. Davi je bil izvršen atentat na vlak, s katerim se jo peljal predsednik mehiške republike. 20 km pred Mehiko je bila železniška prosa podminirana in je zletela v zrak ravno v trenutku, ko je privo- mlje sporedno tudi reševanje In urejevanje finančnega problema naše države, ni dvoma, da se bomo v doglednem času mogli staviti ob hok najbolj konsolidiranim in gosuodarsko močnim državam sveta. zil vlak s predsednikom. K sreči je bil predsednikov vagon priklopljen od zadaj in je ostal nepoškodovan. Demo-lirana pa je bila lokomotiva In dva vagona. Kurjač je bil tibit. več želez niških uslužbencev pa je bilo ran je nih. Trgovski duh. Trgovec: »Ima li vaš sin smisla za trgov no?« Mati: »Pa še kakšen smisel ima! — Množ.U zna že naparaetl« Usmrtiteu Obregonouega morilca NEWYORK, 11. februarja. Listi poročajo o jusi.fikacii Torala, morilca mehiškega predsednika, generala Obrego-na, sledeče podrobnosti: Uro pred usmrtitvijo so vprašali Torala, kaj hoče za kosilo. Odgovoril je, da obeduje običajno ob dveh, ob tej uri pa bo že na drugem svetu. Na poti na morišče je ves čas molil :n ostal do zadnjega trenutka hladnokrven. Smrt ni nastopila takoj in je mral poveljujoči stotnik izstreli*! nanj še takožvani milostni strel. Pred jetn Šnico je bilo zbranih več tisoč ljudi-ki jih je morala končno razgnati policija. Sprejem v podoficirsko šolo v Bileču. Komanda II. pešadijske podoficirske šole »Prestolonaslednik Peter« v. Bileču (Hercegovina) sprejme 10. maja 1929 do 150 mladeničev kot gojence. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Sprejemni pogoji so interesentom na razpolago v mestnem vojaškem uradu v Mar boru, Slomškov trg 11, dnevno med uradnimi urami. Noua Edisonoua iznajdba Sivolasi iznajditelj je po poročilih a** m e riški h listov izumil postopek, ki o-mogoča, da navadna gramofonska plošča preigra enourni koncertni program. V krogih, ki se pečajo z radijem, si od nove iznajdbe prav mnogo obetajo, ker bo seveda s tem malemu človeku dana možnost, da si z razmeroma majhnimi stroški preskrbi popolni glasbeni oz. radijski užitek. Noua pridobiteu auijatifce Iz Berina poročajo, da so Junkerso-ve tvornice izdelale aparat z motorjem, ki troši mesto bencina olje. Poizkusni polet je izborno uspel. Motor s 600 konjskimi S'lami je s’cer nekol ko težji od bencinskega, toda mnogo solidnej§i» ra/en te^a pa porabi polovico manj materiala. Posebne važnosti pa je dejstvo, da pri motorj h, ki so kurjeni z oljem, ni nevarnosti niti pred požarom, niti pred eksplozijo. Rnpkčote Dumas je obiskal svojega tovariša ra dežel'. Znanec mu je s ponosom, razkazoval svoje posestvo in ga vodil tudi v vrt. — »Kako ti ugaja moj vrt. dragi pr!* ja tel j?« — »Zelo lep je,« — je odvrnil Aleksander Dumas. »Velik sicer ni, toda — Dumas je pogledal proti nebu — zelo visok.« Nesreča hldroplana. Pri Gibraltarju se je ponesrečil angleški hidroplan- Letalo je iz višine 350 metrov strmoglavilo na obrežne pečine. Oficirja, ki sta vodila letalo, sta bila takoj mrtva. Odgovor pr! rok!. — Čuj mala, pravi učitelj, zadnji čas opažam, da prihajaš v šolo s šminkani-ml ustnicami. — Gospod učitelj, to se vam zdi zato, ker dam mamici pred odhodom vedno poliubček . . , Stran 2. ■HHB cimi«? / !i«iXJjrJK\rv*asT’ . V .,s?h'.M>ki VUCt H N I K Jutra t- dwra:ax.,a» V Mariboru, dne 11. 11. 1929. Predpustni mozuk Predpust, *a čas presneti, je letos izredno kratek; že jutri, v torek, slavi princ Karneval, svoj god. Kljub vsem bombastičnim razpravam o socijalni bedi. denarni in sploh gospodarski krizi, sc je razgibal naš Babilon in pleše po vseh domačih, tujih in eksotičnih notah. In pri vseh redutah, plesnih venčkih ali kakor se že vse vrste Karnevalovega kulta imenujejo, se odigra marsiktera idila, groteska, burleska — pa tudi komedija; saj je »komedijantstvo« osnova Kurentovega kulta. — Z izgovorom, ki je postal dogma današnjega sveta: »Enkrat se mora človek znoreti« se otreseš vseh filistrskih pomislekov, pa zarajaš z maskami do mile volje- Pri vsej svobodi pa manjka k popolnoma razigrani predpustni volji še — navodilo za raci-' jonelno izrabo te svobode in denarna nakaznica, ček, gotovina — ali kaka slična stvar. Marsikdo bo po dolgotrajnih obrokih saniral svoje predpustno razpoloženje in bo prišel do spoznanja, da na koncu pustnih vseh redut — na duši in na žepu je »kaput...« Staro in mlado raja; starina in mladina sklepa znanstva in ko je prva etapa prespana, si marsikatera duša oddahne in hvali previdnost božjo, da ni prišlo do resnejših komplikacij, ki so včasih silno sitne, pa nerodne, nerodne — bratje, — da se bogu smili... Tam sedi že osiveli bohčm in poje slovesno: »Oče nebeški glej!...« In bogu-očetu, ki je vsem tem ljudem po svetem izročilu oče, ki je naučil svojo Lan’sein bil krofov sit Letos pa zelja! pridno deco piti, peti, jesti, ljubiti, zmrzovati, gladovati in plakati — sc vse to silno dopade. Neviden zemeljskim očem trka ž njimi in pije. Njegovi angeljci rajajo, se smejijo, ščipljejo medseboj v lička in bedra, božajo, poljubujejo in poskušajo gledati ljubosumno, koketno, izzivajoče in tudi klubovalno •.. Na maškeradi nikdo ne vpraša: Ali bo jutri denarja za tanek sok, ali kislo juho? — Kdo sc incni tu o alimentih, davkih, taksah, meničnih tožbah in sličnih bedarijah? Tu se pije, pleše, prepeva, poljubuje in prav nič ni pohujšanja v dvoranah in šotorih. Pa ni vsem dano in usojeno biti vesel, imeti lepo masko, razpolagati z moneto po mili volji ter se ne meniti za računske napake »plačilnega«. • • Ouod Hcet Jovi, non liect — bovi... — O, mnogo, mnogo jc takih ^božjih voličkov«, katerim je zabranjeno vstopiti k jaslim \* hlevu privilegiranih, izbranih!..* Pa bo tudi ta letna perioda minula, letos bolj zgodaj kot druga leta. — Princ Karneval, svetovni suveržn, Caesar lc-gijonov veselih mask, impeator človeške volje — ave, avc! — — Ko sem sestavil ta mozaik knezu Kurentu v čast, nekaterim sestram v veselje, marsikateremu bratu v spodbudo in premišljevanj«, a nikomur v jezo, mi ie zabrnelo na uho: »Hmtata, hmtata — pustna nedelja! Lan’sem bil krofov sit, letos pa zelja!« Saturnus. Marihmški k dnemi drehii mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 11. februarja. Zaprto. Torek, 12. februarja ob 16. uri »Lumpa-cij-vagabund«. Znižane ccne. Kuponi. Sreda, 13. februarja. Zaprto. Četrtek, 14. februarja ob 20. uri »Učiteljica« ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 15. februarja. Zaprto. Sobota, 16. februarja ob 20. uri »Plesni večer« Erne Kovačeve ab. A. Nedelja, 17. februarja ob 20. uri ^Operno koncertni večer Zamejičeva - Neralič -Živko«, Postni torek v mariborskem gledališču. Na pustni torek 12. t. m. ob štirih popoldne vprizori mariborsko gledališče velezabavno in kot nalašč za ta dan primerno burko »Lumpacij-vagabund«. — Kdor se hoče na pustni torek res od srca nasmejati, naj pride popoldne na pust v gledališče. Reduciranje potniških ulakou Pričenši s 15. februarjem izostane jo sledeči potniški vlaki: 1- Na progi Ljubljana—Kranj: Vlak št. 922 odhod Ljubljana gl. kol. ob 8.10 in odhod Kranj ob 9.30. 2. Na progi Jesenice—Planica vlak št. 8517, odhod Planica ob 18. uri 10 min. in 8618, odhod Jesenice ob 21- uri 22 min. 3. Na progi Kranj—Tržič vlak štev. 8535, odhod Tržič ob 14. uri 33 inin. in 8538, odhod Kranj ob 15. uri 55 min. 4. Na progi Maribor gl. kol.—Fala .vlak št. 9022, odhod Maribor gl. kol. ob 10. uri 30 min in 9023, odhod Fala ob 11. uri 20 min. 5. Na progi Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto: Vlaki št. 8331, 8.338 in 8343 odhod iz Slov. Bistrica mesto ob 5. uri 42 min, ob 8. uri 30 min in ob 17. url 41 min ter vlaki št. 8332, 8236 in S344, odhod iz Slov. Bistrice ob 6. uri 7 min., ob 9. url 3 min in ob 18. uri 20 minut. 6. Na progi Novo mesto—Straža Toplice vlak št. 9540, odhod Novo mesto ob 21. uri 38 min in vlak št. 9539, odhod Iz Straža Toplice ob 22» uri 6 min. 7. Na progi Maribor gl. kol.—Pragersko—Kotoriba vlak št. 1119-1120, odhod Maribor gl. kol. ob 21. uri 6 min ter vlak št 1121-1122 odhod Čakovec ob 4. uri 5 minut. Ljudska univerza. V petek, 22. t. m. nastopi koncertna Devica Fariči Čadeže v a iz Ljubljane y samostojnem koncertu. S čolnom v Turčijo. Pred dnevi so opazili na- Donavi, tik na nemško-avstrijski meji, zložljiv čoln, ki se je obupno boril z ledenimi ploščami, ki jih je grornadil veletok v svoji strugi. Ljudje, ki so opazili zadrego drznega veslača, so z velikimi napori potegnili čoln k bregu in rešili mladeniča, ki jc izjavil, da je hotel starišem pobegniti v Turčijo. 17letnl dijak, sin nekega inženjerja iz Regensburga, je med vožnjo mnogo trpel radi silnega mraza. Premrzlega drzneža so seveda takoj vrnili starišem. Bil je brez denarja, v čolnu pa je imel precejšnjo zalogo suhega mesa, kruha in vina, ki bi mu do Turčija gotovo pošla. Nagajivi Avstrijci pa so mu skvarili izlet in prekrižali račune. Zločinčeva poslednja želja. Zločinec Javarski, ki ga je newyorško sodišče obsodilo v smrt na električnem stolu, je pred justifikacijo izrazil neobičajno poslednjo željo, ki je začudila sodnike in osobje jetnišnice. Obsojenec je pričel dva tedna pred usodnim dnemči-tati podlistek v nekem ameriškem časopisu. Toda ker sc je konec njegovega življenja približal preje kot konec zanimivega podlistka, je navdušeni čitatelj izjavil, da je docela obupan, ker mu ni dano. da bi dočakal konec feljtona. — Njegovo poslednjo željo je uprava jetnišnice sporočila rcdakciji' časopisa, ki je Javorškemu takoj ustregla- Dve uri pred smrtjo je zločinec preje! korekturo zaključka romana, ki mu jo tako prira-stel k srcu. Nato je lahko umrl ob misli na čtivo, ki mu je krajšalo zadnje ure zločinskega življenja. Knjige, Od prvih tiskarskih poizkusov očeta črne umetnosti, Gutcnberga, pa do danes, so tiskarne poslale v svet 13 milijonov knjig. Francija, Italija, Nemčija in Holandska imajo 25.000 knjig, ki so bile tiskane od leta 1436- do leta 1500. V 16. stoletju je bilo letno izdanih 1250 različnih del, v 18. stoletju pa po 10.000 letno. Leta 1887. je letna produkcija nara-stla na 100.000 del, leta 1913. je bilo v vseh kontinentih tiskanih 174.375 knjig, po svetovni vojni pa jc knjižni trg dosegel rekord. Tiskarne vsega sveta so dotiskale 140 krat toliko del, kot v 16-stoletju. »Zeppelin« nad trenil kontinenti. V Fridrlchshafnu pripravljajo »Zeppelin« za tretji daljši polet, ki se bo vršil že koncem februarja. Zrakoplov bo preletel obrežne pokrajine treh kontinentov: Evrone, Afrike in Azije* \ Najmrzlejši dan v mariboru Rajši vidim svečana na polju volka, nego tamkaj hoditi v srajci moža! Ako je preveč toplo svečana, malitravna še počiva hrana; ako pa je svečana mraz, malitravna se poti obraz. Taki-le reki na ših očancev imajo letos silnoaktualnost — spominjamo se jih pa gotovo raiši radi njihovega prorokovanja o lepi bližnji pomladi kot pa radi vražjega mraza, ki nam gomazi dan na dan skozi kosti. Iz Rusije prihaja mrzli val, mraz popušča, najhujši mraz šele pride — tako nas »tolažijo« vremenska poročila, mi pa trepečemo kot trepetlika ha vodi pod tem sibirskim podnebjem... Včeraj zjutraj se je ustavilo živo srebro vsaj že pri 14.4 stop. pod ničlo, davi pa je zdrknilo doli do 26.5 in je bil minimum tekom pretekle noči prav gotovo minus 27 stopinj. Najhujše pa je to, da se na noben način ne da odpomoči v našem mestu pomanjkanju premoga, kakor so to napravili s pomočjo občine v Ljubljani. Kakor tobak za noslanje delijo trgovci dragoceni črn dijamant strankam, ki se nastavljajo kot svoječasno za kruli in moko. Kako dolgo še...?. Železniška nesreča u Rimskih Toplicah Danes, ob pol treh ponoči, se je v Rim skih Toplicah pripetila železniška uesre ča, kl pa k sreči razen materijalne škode ni imela težjih posledic. Nabiralni tovorni vlak št 563, ki je odšel včeraj popoldne iz Maribora, jc ob pol treh ponoči vsled slabo postavljene kretnice v Rimskih Toplicah iztiril. Lokomotiva in 6 vagonov je skočilo s tira in je bila proga več ur zatrpana. Današnji vlaki iz Ljubljane so imeli zato precejšnje zamude in sc jc vršil promet s prestopanjem- Tekom dopoldneva je bila proga že očiščena in se je mogel razvijati promet zopet normalno. 5 samokresom in nožem nač finančnega štražnika Tihotapska nadloga na severni meji in žMjenska nevarnost finančnih stražnikov. Sinoči okrog devete ure je finančna patrulja ustavila pri St. liju trojico tihotapstva nujno sumljivih tipov. »Čakajte, da se legitimiram«, se jc opravičeval eden. V trenutku pa je že počil strel iz samokresa tihotapskega junaka proti finančnemu stražniku. Najbrž radi teme napadalec ni zadel in finančnega stražnika jc le malo oprasnilo po glavi. Stražnik je tihotapca še pozval k predaji; ta pa se je še dalje upiral in zamahnil proti njemu z nožem. Tudi sedaj se po srečnem naključju stražniku ni pripetilo nič hudega: ostrina noža mu je raztrgala le obleko. V iej borbi sta dva tihotapska pajdaša izginila, najnevarnejšega napadalca pa je le uspelo spraviti k tlom, kjer pa ni ostal miren. Še preden sc je stražnik zavedel, se je tihotapec izmuznil in jo odkuril za tovarišema. Zginila jc tudi puška finančnega stražnika... Trda tema je onemogočila vsako zasledovanje. O stvari je bilo obveščeno šentiljsko orožništvo, ki jc sporočilo podrobnosti o napadu tudi mariborski policiji. Davi ob osmih je že bil aretovan pri trafiki Vračko na Koroški cesti neki 30 letni Alojzij T., ki je bil močno sumljiv udeležbe pri sinočnjem napadu. Lojze so je pri zaslišanju že koj spočetka ^zagovoril in priznal, da je prišel peš iz St. lija in da mu je znan incident s finančnim stražnikom, da pa je bil napadalec nekdo drugi... Vse dopoldne so zasliševali na policiji aretovanega Alojza T.,. ki mora gotovo vedeti ge več podrobnosti o pravem napadalcu. Upajmo, da sc posreči spraviti pred sodišče krivca poskušenega umora finančnega organa. _ V prvi dekadi meseca februarja je posredoval rešilni oddelek Prostovoljnega gasilnega društva v Mariboru v 55 slučajih. A vseh intervencij od Novega leta do včeraj je bilo žc 211! Lani je bilo v istem razdobju 161 intervencij, torej letos za 50 slučajev več. Preminuli. V soboto ob 17. je umrl Matija Knez, 44 letni kurjač državne železnice; pogreb bo jutri ob 15. — V bolnici je preminul 24 letni posestnika sin Ivan Šalamun ob Sv. Marjete; včeraj so ga prepeljali na njegov dom, kjer ga pokopljejo danes. — Za IX. Ijubljauski mednarodni vzorčni velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 9. junija* je uprava velesejma že razposlala interesentom prijavnice za udeležbo v izpolnitev. Če kdo izmed interesentov tiskovine ne bi bil dobil dostavljena, naj jo takoj zahteva od urada velesama v Ljubljani. Ma pustni večer godba, dekoracija, maske i.t. d. V KAVARNI JADRAN Otroška prireditev, veseli pustni prizori, ki jo js piredilo dne 5. t. lri. v veliki dvo rani Uniona Slovensko žensko društvo v prid sklada za otroško bolnico v Mariboru, je tudi letos kakor vsako leto v vseh ozirih prav lepo izpadla; Pestro izbran ljubek program, ki so ga izvajali otroci posameznih šol pod vodstvom svojega učiteljstva, je bil hvalevredno lepo izveden, tako, da je težko reči, kaj je bilo lepše in boljše izvajano. Učiteljstvu za njih trud in malim umetnikom za izvajanje gre vse priznanje. Gospa Siegejcva nam je z nastopom njenih gojencev v plesu lutk in posameznih ra-jalnih nastopih pokazala tudi letos svoj dober okus in priznano spretnost. Dvorana je bila skoro docela zasedena in bo gmoten uspeh skoro gotovo tudi prav zadovoljiv. Grajati pa moramo grdo navado občinstva, ki se je pričela v par-ternih sedežih dvigati in zakrivati, razgled, tako, da se ie kmalu skoro ves parter spremenil v stojišča. Maškare na ledu... 'Hcj-sa-sa — danes je mastna nedelja« tako so včeraj vsepovsod pele harmonike, spremljajoč tradicijonelne pu-stnonedeljske maske iz raznih zabav. Včeraj popoldne pa se je nudila Maribor čanom pravcata atrakcija dneva: Na drsališču v mestnem parku se je pojavila skupina maskiranih drsalcev, ki so naravnost ogrele številno občinstvo, o-koli katerega je brila brezsrčna zima, da jc ščemelo v prstih in ušesih m z igla mi prebadalo kosti; kajti toplomer je popoldne v parku kazal 22 stopinj pod ničlo ... — tudi maske so izginile domov. Kakor dež biserov... Včeraj zjutraj je začelo zopet snežiti Lepo polagoma. Pri 22 stopinjah pod ul-člo je brilo skozi meglo, ki sc je polagoma razkadila. Ko so medtem zlati solnčni žarki prodrli skozi meglo, a tanki sncžec jc še vedno padal, si imel vtis, da pada na zemljo prah brušenih biserov .. • Izredno lep prizor, ki je trajal skoro uro, jc našel mnogo občudovalcev, ki so pri tem čisto pozabili na mraz in neprijetno britje okrog ušes. — KARI HRV v slovenščinii !. zvezek sc dobi v 2i6 CIRILOVI KNJIdARNI MARIBOR Hrepenenje po Mariboru je prijelo znano Julko Gumzejevo. k! zaradi raznih kreposti ne sme za več let v okoliš našega mesta. Ker v provinci ni toliko decentnega rajanja in kaj malo lahkovernih kavalirjev, je' Julko prijela silna želja, da obišče naše mesto. Pa jc imela — kakor žo parkrat poprej — uprav grdo smolo. Komaj se je malo ogledala krog sebe, že jo Je zasačilo vedno budno oko stražnikovo in Julka jc morala — hočeš, nočeš v tisti slavnoznanl lokal za vodo, kjer zbirajo njene vrste tlčlce »v svrho odprave v domovinsko občino«. V »Vinskem hramu« svirajo na pustni torek tamburaši iz Ormoža. Začetek ob 15. uri. Podaljšana policijska ura. Za domače krofe in prvo vrstno vincc poskrbljeno. 314 Na pustni torek konkurenca mask v Sokolskem domu Studencih. Začetek ob 20, uri 311 Vse prevet Iznajdb ... BLISKOVIT TOK VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V SEVERNI AMERIKI. PAPIRNATI DEŽNIKI IN DEŽNI PLAŠČI. Na milijone ljudi je danes brez vsakega posla. Drugi milijoni imajo zopet premalo dela in zaslužka. Vsi ti imljo torej čaša več kot preveč, da razmišljajo, kako bi prišli do novih zaslužkov in svežih pridobitnih možnosti. Trdi se, da ic postal omnogo ljudi te vrste iznajditeljev in da sc je zahvaliti velikemn napredku radijske tehnike baš dejstvu, da so cele legije ljudi brez dela ter se potem pečajo z najrazličnejšimi poizkusi: pri svojem amaterstvu ni čuda, da prihajajo tu in tam na dobre ideje. Tako se sliši danes skoro paradoksno, da ima marsikateri izmed onih, ki nima danes ničesar niti jesti, najlepšo priložnost postati jutri bogataš. Število iznajditeljev ie nedvomno po zaključku svetovne vojne silno naraslo. Tudi prijave patentov so mnogo pogostejše. Z eno besedo — dosti več- ljudi se danes bavi z ničemer, iz čes%f pa utegne lepega dne vendar posteči nekaj pozitivnega in koristnega. V Newyorku <-e je pojavila posebne vete prodajalna, v kateri se dobijo papirnati dežniki. Čim prične deževati, kupiš brž za nekaj centov tak nepremočljiv papirnat dežnik- Ko pa se ti zopet zasmeje solnce, lepo spustiš dežnik od se--be, koderkoli se mudiš. Amerika je praktična in meče proč vse ono, česar ne more več uporabljati. Tam torej ni več onega smisla za tradicijo simpatičnega dežnika v našem smislu, za lepoto njegovega ročaja in kakovost njegove svile. To je za Amerikanca nepotreben balast. Tudi dežni plašč si lahko nabaviš v najbližji trgovini kakor pri nas kostanja ali bonbonov, če te nenadoma dohiti ploha. Ti {Jezni plašči držijo garantirano za nekaj tr, potem pa proč žnjimi! Drugo pa .ie vprašanje, kako mora iz-gledati na newyorških ulicah in koliko posla morajo imeti tamošnji pometači. Polei: teh papirnatih odpadkov se tudi neredko poroča, da pusti šofer ali pa lastnik svoj avto enostavno na cesti, kjer se mu je pokvaril, tako kakor bi vrgel pri nas lupino od pomaranče od sebe. Vse nerabno se brez pomisleka izloči iz praktičnega življenja in pusti tam, kjer se je nazadnje uporabljalo. Iznajdbe pa sledijo v Ameriki druga drugi. Kar je danes presenetljiva novost, je čez nekaj dni že zastarelo in nadomeščeno z novo senzacijo- Podoba e, da se vršijo vedno na nove tudi iznajdbe takih stvari, ki so že vse nekoč bile znane na našem kontinentu. Ceneno, praktično in vsestransko! Amerikanec je mimogrede, se oblači mimogrede in končno tudi živi mimogrede. Nobena stvar ga ne zadržuje, ničesar ne premišlja, saj dobi v prihodnji ulici zopet vse novo, kar hoče kupiti. Moderne so onkraj luže moške obleke z visokimi rameni. Par vbodljajev v tovarni in taka uniforma je izgotovljena, Tam se govori, meri ter oblači samo po številkah: 48, 49 itd. Človek ni v vsem tem nič druzega kakor figura, saj predstavlja samo še številko. Mož, ki je ob! čen v ameriško obleko, ne izgleda kakor mož, temveč kakor obleka sama- Notri ničesar — zunaj vse. Medtem ko se pri nas nabavljajo stanovanja in hišne oprave za cele generacije, imajo Amerikanci mobilije kvečjemu za 50 let. Silna je ta razlika med kul. turo v Evropi in ^obratovanjem« v Ameriki. Ni čuda če živijo tam ljudje od danes do jutri. Pri tem pa vendar zmanj kuje novih možnosti iznajdb in če je vse oraktično že znano, je treba pač sl izmisliti in odkriti tudi mnogo nepraktičnega — samo da je nekaj novega mesto prejšnjega običaja. Domala ne bo treba več vedeti, kako je ravnati z žlico, nožem in vilicami, ker bodo lezle hranilne tablete same v želodec •.. Najuečja mlekarska razstaua sueta na Danskem Dne 8. trn. so otvorili v Kodanju na Danskem mlekarsko razstavo, ki je po svoji ogromnosti presegala vse dosedanje tovrstne razstave na svetu. Razstavo sta priredila »Centralna organizacija danskih mlekarskih društev« in »Društvo danskih mlekarjev«. Razstavilo je 13S5 po ogromni večini zadružnih mlekarjev in na oceno je prišlo 1373 vrst .surovega masla ter 814 vrst sira, vse izključno danski pridelek- 18 večjih mlekarjev je razstavilo cele zbirke najraz« novrstnejših sirov. Razstavljeni so seveda tudi ostali mlekarski izdelki: kazein, kondenzirano mleko, smetana, ter sladoled, ta špecijalni produkt danskih mlekarjev. Posebno zanimiv del razstave je ogromna razstava mlekarskih stro jev, ki zavzema sama 1500 m*. Razstavile so vse danske tvrdke, ki proizvajajo mlekarske stroje in pripomožno aparate. Za najboljše mlekarske izdelke bo posbna komisija po oceni priznala medalje in diplome. Pričakuje se ogromen obisk iz inozemstva. Zadnja razstava te vrste na Danskem je bila leta 1920, ki je doživela silen poset. Kot zanimivost navajamo, da je na Danskem poleg 3084 zadružnih samo 139 zasebnih mlekarn- Dokaz, kako silno je na Danskem razvita zadružna ideja. V zadružnih mlekarnah na Danskem se predeluje mleko od 1,173.193 krav, v zasebnih pa samo od 98.953. Ko Je Trocki j padel v nemilost, se ie raznasla po Rusiji govorica, da jo v Izgnanstvu zgubil svoj žepni roboc. Pošten najditelj mu Je robec vrnil. Bivši generalisimus pa mu jo dejal: »Hvala ti, sodrug, robec bi v resnici težko pogrešal, kajti zdi se ml, da je preostal samo robec, kamor še lahko vtaknem svoj nos.« Bismarckovo mnenje o ..Entente cordiale" Marsikdaj čitanio v dnevnem časopisju in v političnih revijah izraz »en-tente cordiale«. Večina politično naobra-ženih čl^cljev v® sicer za smisel teh dveh besed, ne najde pa primernega in točnega izraza za — prevod. Zelo drastičen in obenem točen odgovor je dal svojčas Bismarck svoji hčerki, ki se je zelo zanimala za posle svojega očeta in ga prosila, naj je zaupno razodene pravi smfsel te politične krilatice. — »Da, da — ljuba hčerka! To ni tako enostavna stvar, kakor si misli tvoja inače brihtna glavica. Dobesedno prestavljeno pomeni to »srčno soglasje«, ampak smisel, — dušica — jo uekoliko drugačen. Povem ti primero in takoj ti bo jasno, kaj je »entente cordiale«. Zjutraj si bila na vrtu. Moj pes Nero Je u-prav glodal precej mastno kost. Tvoja Diana je takoj opazka Neronov zalogaj in se je takoj zakadila v Nerona. Razvila se je borba, v katero je moral poseč? moj pasji bič, ki je obe bojujoči se strau* ki razdružil. Kost je ostala v sredini bojišča. Obe živalicl sta se sicer umaknili vsaka na svojo stran ter pogledavali s poželjivimi pogledi brezposestno kost., a moj bič ju je plašil in v dostojni razdalji sta Nero in Diana mirovala, pogledujoč zdaj mene in vihteči bič, zdaj zopet sporno kost, a niti Nero, ki je močnejši, niti Diana, ki je požrešnejša, si nista upala planiti na sporno kost... Vidiš, drago dete, to razmerje se imenuje v jeziku diplomatov »entente cordiale*'-Vsako drugo tolmačenje te diplomatske krilatice pa je novinarska demagogija-« Ali ni imel stari evropski tiger prav? Tri žrtue ljubosumnosti Iz Anversa poročajo, da je 531etni o-brtnik Viktor Desecher usmrtil tri last ne otroke. Strašna rodbinska drama se je odigrala v času, ko je njegova žena odšla v kino. Ljubosumni soprog je segel po orožju in ustrelil 25ietnega sina Josipa. 20 letno hčerko Jeano in 9 letnega Julija- Prizanesel je samo 5 letni Ireni. Po zločinu je telefonlčno obvestil policijo o krvavem dejanju in izjavil, da je izvršil že davno nameravani zločin, ker je vedno dvomil o pristnosti svojih otrok. Preoričan je, da je samo 5!etna Irena v resnici ujegovo dete, dočiin je ostalim "f1—kel očetov<;‘vo. Stepa St&ftinja ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO IM I LO Sftrt Smuške tekme za prvenstvo Evrope. O naših smučarjih, ki so se udeležili tekem za evropsko prvenstvo v Zakopanih. ni nikakega glasu. Ostra in številna konkurenca rutiniranih mednarodnih tekmovalcev jim je onemogočila u-godnejši placement in inozemski tisk jih ne omenja. Jugoslavija se je udeležila tudi vojaških smuških tekem, ki so za naše reprezentante končale dokaj častno- Za Finci, Poljaki, Romuni in Čehoslovaki se je plasiralo naše moštvo pred Francozi. Podrobnosti niso znane. Sokolstvo Starejšim telovadcem! Dokler traja prehud mraz, se sestajamo, ker telovadnica ni dovoljno kurjena, ob petkih v restavraciji Nar. doma in sicer ob času, v katerem se običajno vrši telovadba. Vsakikrat je na redu nagovor ali razgovor o kaki aktualni sokolski stvari. — Zdravo! — Vaditelj. Kraljeuska kraua Kralj Viktor Emanuel II., ki se jc zelo trudil za ujedinjeno Italijo jc bil prekomerno — radodaren Nicgova radodarnost ie kajpak nr?> rame koniunkturi-st/* ^ki so ra*’* *\» rjegovo nit* matij?o lahkovernost Izrabljati do skrajnosti. Ni' čuda tedaj, da je često zašel v denarne nepriUke(!). kar je prokuratorju kraljeve privatne šatulje delalo netnale skrbi- — Ko je bila nekoč izčrpana precejšnja svota kraljevega dispozicijskega fonda, se je tedanji finančni minister Sella odločil, da predoči svojemu kralju usodne posledice njegove napačne radodarnosti in razsipnosti. — Javil se je v avdijen-co in brez daljšega uvoda izjavil s popol nim prepričanjem: »Veličanstvo, vi ste podobni molzni kravi, katero vsi molzejo .. .€ Viktotju Emanuelu je ta dobrom^lfen očitek niegovega skrbnega ministra tako ugpja!. da je večkrat o tem pripovedoval svoji najožji okolici- In vselej je smejč dostavil: »Ko bi me vsaj drugače imenoval! F a ne! — Resnično •- kravo mo jc na7val, kravo...« i ■* Staro kanaansko mesto izkopujejo Kirjath Sepher. stara kanaausko me- 1 sto, v katerem je po biblijskem izročilu stoloval Ottiei, sodnik nad Izraelom (potem, ko sl je mesto osvojil), sedij po 25t>0 iei-h izkopujejo. Arheologi zatrju-; jejd. da so bile stavbe v tem mestu pod židovske oblastjo po večini dvonadstropne ter ometane z dokaj dobrim o-metom. Tudi so ugotovili, da so takratni picbivalcl davno pozabljenega mesta več!noina gradili lesene stavbe, kar je danes v Palestini radi pomanjkanja gozdov skoro nemogoče. — m**x v f r r p v t flr y»?r* V M S rib'o'ril, "dne It. IT. 1929. HUBHHMHI Mihael Zovaco Beneška ljubimca Zg«d«vinakl raman iz starih Benetk 7 Foskari je stopil v dvorano desetorice, kateri je Veronese petdeset let kasneje okrasil njen strop s čudovito sliko, še danes občudovano kot najčistejši izraz njegovega genija. Sedel je v naslanjač iz rezljanega lesa, nasproti deseterih naslanjačev, izmed katerih je bil prazen le eden — Davilovl Veliki inkvizitor je vstopil sam. Kaj se je zgodilo z Rolandom? Tajnosti državne inkvizicije so bile strašne; eno bomo kmalu spoznali, ko bomo zasledovali sled Leo-norinega zaročenca. Devetorica Članov Svčta desetorice, zbrana v tajnem tribunalu, je bila na svojih mestih- Obrazi so bili nepremični in brezčutni; nihče se ni ganil, kakor kipi so sedeli v naslanjačih. »Gospodje,« je izpregovoril Foskari, »že dolgo vam je znano skrivno početje Rolanda Kandiana. V vaših srcih je obsojen- Ali ne?« Večina devetorice je prikimala z glavo. »Gospodje,« je nadaljeval veliki inkvizitor, »v tem trenotku so minute dragocene. Upor, ki preti našim privilegijem, moramo zadušiti še nocoj. Roland Kandi-ano je zapeljal pomorščake k puntu; Roland KancHano je snoval vstajo proti pstriciistvu. Formalnost, ki jo vršim«, nas bo rešila, akc bo nagla. Blisk je strašen samo tedaj, če tistim, ki jiii zadene, ne nušča časa, c!,i bi se rešili v zavetje « »Glasujmo!« je dejal Močenigo, eden izmed desetorice. »Enega manjka med nami,« je menil Grimani. znan po mrzli krutosti, a tudi po jekleni neomajnosti v načelih. »Res je!« je pritrdilo par drugih. »Torej ne moremo glasovati!« fUtferi si je otrisal znojno Celo. Foskari se je nasmehnil. »Nekdo izmed vas je odsoten,« je dejal, »in kmalu boste vedeli, zakaj. Toda preden vam razložim vzrok, zakaj je sedež dičnega Davile prazen...« »Morda ga ni zato, ker je Rolandov prijatelj!« je vzkliknil Močenigo. »Preden vam izpregovorim o Davili,« je povzel veliki inkvizitor, »zaključimo formalnosti, ki nam jih nalaga zakon!« Foskari je vstal s svojega sedeža, ter šel sam odpirat velika vrata v ozadju, ki so vodila v prazno dvorano. Tam so morali čakati tisti, ki so prihajali pričevat. In prič ni bilo nikoli... Nikdar se skoraj ni zgodilo, da bi se bil kdo odzval pozivu inkvizitorja- Toda zakon je zahteval ta poziv. Na pragu vrat je Foskari slovesno zaklical: »Ako je ovaditelj Rolanda Kandiana tukaj, naj vstopi in naj govori po svoji vesti! Počakal je par hipov; nato se je vrnil na svoj sedež. Ko je dospel do njega, je opazil trepet in nemir, ki ki je prešinjal sodnike. Ozrl se je in ostrmel. Zenska je stala tam, med podboji vrat, skozi katera je pravkar poklical priče!.*. In ta ženska je bila kurtizana Imperija!... Stopila je naprej, vsa bleda, z valujočimi prsi, obraz spačen v boju. čuvstev, nasprotujočih si med seboj- Altieri je prebledel, kakor mrlič. Ostali sodniki so čakali v strastnem zanimanju, ki ga ie vzbudila v ni*h ta nepričakovana prikazen. Gledala jih je s čudnim očmi v k«ferih.se je bliskav, zdaj besnost, zdaj skrivnostna luč neznamh, nežnih čuvstev. Foskari je takoj premagal svojo, zmedenost. Vprašal je: »Torej ste vi ovadili R-elanda Kandiana?« »Jaz!« je dejala Imperija. »Govorile torej, kakor ste videli z lastuimi čmi, govor te svobodno in brez strahu.« Močenigo, ki je prej omenil Davilovo prijateljstvo do Rolanda, je vstal in rekel: . »Govorite svobodno, gospa.. Toda. preden boste obtoževali, premislite dobro, da ena sama vaša beseda lahko spravi Rolanda Kandiana na morišče-« Močenigo je sedel. Par njegovih tovarišev je prikimalo v znak odobravanja. Dolg trepet ie stresel Imperijo- Zardela je kakor škrlat, prebledela ter prekrižala krasne roke na prsih, kakor da bi hotela pomiriti utripanje srca . . . Nevihta, ki je divjala v notranjosti te ženske, je bila grozovita. Preživela je bila štiriindvajset peklenskih ur. Minuto za minuto je sledila drami, ki se je odigravala v doževski palači. In v zadnjem hipu, skoraj blazna, je zbežala iz svojega stanovanja ... Kakšna neodoljiva sila jo je gnala semkaj? Ali se je bala, da bo Roland obsojen? Ali ji je nemara ljubezen vdahnila vzvišen sklep, ki bi jo mogel pogubiti — toda tudi reš-ti njega, ljubljenega Rolanda. >Ena sama beseda lahko spravi Rolanda Kandiana na morišče!« Te besede so odmevale v globini njene duše. Kaj! . . . Ta oboževana glava naj pade! Rabljeva sekira naj jo odrobi? In ona, ki bi da'a kri in življenje samo za njegov smehljaj, bo tista, ki ga je umorila! Neodoljiva groza jo je navdala proti vsem možem, ki so se bili zbrali, da obsodijo Rolanda . . . Obsodili ga bodo :n umorili . ■ . Oh, to se ne sme zgodbi! ... To je strašno! . . . Sama sebe hoče ovaditi, razodeli svojo podlost, povedati ves pri-or med njo, Bern bo m in Alticrijem, ter dokazati hžpiivost ovadbe', ki jo je zasnovala- z dvema lopovoma v deliriju svoje ljubosumnost*-! . . • ' Rešiti ga’ Oh, reSiti ga, pa če zaigra svoje lastno življenje! -»Govorite! Govorite vendar gospa!« je silil veliki inkvizitor. Imperija je dvignila glavo . . . Njene blede ustnice so trepetale • . . Z naporom vse svoje volje je premagala razburjenost in zajecljala: »Povedati hočem ... vso resnico ... »a naj si bo šo tako strašna’ . . « (Nadaljevanje sledt). ram M— l#»inl MtiuMjevpear*. -dovelee in mmi)alm namrn 80 p. Mumanjtt trt mo* Otu &•-- Mali oglasi Sr= Ž—fcrtU «opWMMM feogta. *S I« tanil 5® p, wMMk Dt» tO'— StEnovanje dveh do treh sob v sredini mesta iščem za takoj- Plačam Din 1000 meseCno. Pismene ponudbe nasloviti na upravo Večernika pod šifro »Din 1000«. 25podu ali gospodični. Vprašati Magdalenska ulica 50- 292 Nogavice sprejema v podpletanje ter izdeluje vise vrste pletenin po nizki ceni strojna pletarna E- Lozej, Maribor, F™'}* kopanova 5. Večje lokale za delavnice ali skladišče oddam takoj v najem. Vpraša se v Brzopod-plaiti, Tattenbachova H. 262 Zmožen, zanesljiv knjigovodja in vešča korespondentinja, za nemščino in srbščino, se išče za mesto v Srbiji. Ponudbe pod »Eksport« na anon-čno ekspedicijo fiinko Sax v Maribo-r.-:, Grajski trg. 266 Poučujem glasovlr Din 10 na uro. Naslov v Brzopod« plati, Tattenbarhova 14- 263 Popravila nogavic izvršuje solidna in poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6. 169 Kavarna »Park« sprejema abonente na dobro domačo hrano. 203 Malo posestvo v Razvanju na prodaj. Vprašati Cankarjeva ulica 5, Maribor- 296 283 Prvi pogoj za zdravje je dobra domača hrana. ABONENTE BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA PRI ZVEZDI” pod zelo ugodnimi pogoji sprejema 99 Taborska 11 (Pod mostom 11). — Prvovrstna hrana dnevno samo 12‘50 Din, — Priporoča se PRAVILNIK ZA IZVRŠEVAN3E ZAKONA 0 NEP0SRED. DAVKIH in drugi predpisi Izdani ni podstavi tega zakona je pravkar IzJei. — Ceni 10 Din, po poStl pa 8 Din veJ. — Dobi *e ga v TISKOVNI ZADRUGI. MARIBOR, ALEKSANDROVA 13 ^ Ana LiublJ ■HBBfi i 2,33 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke HPntria*. Zagreb. JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSK* ULICA 19 fBi lllllllllllljliiiiiiiiiuiiuuiiiiiiiiiiiiiilillllllliiiiiiiillllliilllinilllilllillllllllllHIIHIMM Na drobno! TOVARNA ZA IZDM.OVANJB LIKERJEV, DKZERTNIH VIN IK SIRUPOV. Na debelo! fedaja Kou*orciJ »Jutra« v Ljubljani; »r«Jstavn!k Izdajatelja In erednlk; Fran Broiotlfit Mariboru. Hslra Maribora*'« tiskarna d. d., predstavnik '■*' <5i*nko D o t o S a y Mariboru,