2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. julija 2014  Leto XXIV, št. 31 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 31. julija 2014 Porabje, 31. julija 2014 Srce slovenskoga drüštva v Budimpešti STR. 3 Nazaj sem prišla v Andovce STR. 6 44. mednarodni folklorni festival v Beltincih »Biti folklornik ni le nek konjiček« »Prijte fsi, šteri ste od kolena vekši, pa od podplata menši, z glasnimi gutami, friškimi petami in trdimi mošnjami,« so besede s katerimi je tudi letos pozvačin obiskovalce od blizu in daleč vabil na 44. mednarodni folklorni festival v Beltincih. Na osrednjem delu štiridnevne prireditve se je v nedeljo v okviru prvega dela državnega srečanja odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji 2014, ki je potekalo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, predstavilo osem folklornih skupin iz različnih krajev Slovenije. Poleg njih so v parku pod mogočnimi drevesi zaplesali še člani folklorne skupina organizatorja prireditve, KUD Beltinci, in gostje iz Komarna na Slovaškem. Pogrešali s(m)o plesalce iz Porabja. Gornjeseniška folklorna skupina je namreč na žalost zaradi dopustov in družinske prireditve odpovedala svoje sodelovanje na festivalu. »Postavlja se vprašanje, ali je tudi sedanjim mladim generacijam folklornikov v Porabju tako pomembno sodelovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, kot je to bilo za nas. Če smo iskreni, moramo priznati, da ne, saj se je svet ob Rabi spremenil. V Slovenijo zdaj prihajajo brez težav in lahko bi rekli skoraj vsakodnevno. Plesati v folklorni skupini je za večino njih le nek hobi. Prav zato jih tudi sama večkrat opozarjam, da biti folklornik ni le nek konjiček, biti folklornik je pravzaprav način življenja, ko se ti ne toži po umetnih nohtih, ko ti ni žal za umetne trepalnice in frizuro pod stisnjeno ruto. In še najmanj ti je žal za čas, ki ga preživiš na vajah in nastopih,« je bila kritična slavnostna govornica Marijana Sukič in opozorila, »da biti folklornik pomeni spoštovati ustvarjalno moč naših prednikov, negovati dediščino, ki so jo nam zapustili v ljudskih plesih, pesmih in glasbi, torej biti ponosen na tradicijo naroda iz katerega izhajamo. Saj brez tradicije tudi prihodnosti ni.« Marijana Sukič je dejala, da v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Porabju ni bilo bolj znanega kraja v Sloveniji kot so bili Beltinci. Nastop na tamkajšnjem odru je bil za porabske folklornike vrhunec sezone in možnost potovanja v Slovenijo. Izpostavila je vztrajnost Irene Barber, sekretarke na dolnjeseniški občini, in pobudnikov sodelovanja v tedanji soboški občini - Erne Brumen, Jožeta Ternarja, Grete Škerget in Milice Šadl - , ki so v tistih svinčenih časih sakalovskim folklornikom omogočili, da so leta 1970 prvič nastopili na beltinskem folklornem festivalu. Slavnostna govornica, ki je sama na beltinskem odru prvič zaplesala leta 1975, je izpostavila, da so Beltinci njeni generaciji pomagali »najti tudi identiteto, zavedanja, kaj pravzaprav pomeni biti Slovenec v zamejstvu. Pogovori s člani domače folklorne skupine, z Borisom, Milanom, Jožetom, Darinko, Dragico, Valerijo, Marjanom, s starimi muzikanti, z Miškom, Jaužekom, Jančinom, ‘steri so ranč tak gučali, kak sta gučala doma moja dejdek pa babica’, torej vsi ti pogovori so nam pomagali narediti red v naših glavah.« Besedilo in fotografiji: Silva Eöry Tako so se na odru zavrteli domačini Marijana Sukič Zgodovinar Franc Kuzmič o prvi svetovni vojni Preživela je le desetina vojakov Na Vidov dan (28. junija) pred stotimi leti je v Sarajevu Gavrilo Princip ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. To je bil povod za začetek prve svetovne vojne, ki se je začela 28. julija 2014 in je trajala do 11. novembra 1918. V dobrih štirih letih je velika morija terjala 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov ter civilistov, poleg tega pa je vojna v Evropi porušila tisočletni red in posledično zrušila štiri svetov-na cesarstva, med njimi tudi avstro-ogrsko monarhijo. Po vojni, ko so se meje na novo »risale«, je Porabje, ki je bilo dotlej skupaj s Prekmurjem del tako imenovane Slovenske krajine, pripadlo Madžarski, Prekmurje pa Sloveniji oziroma Jugoslaviji. »Vemo, da je Prekmurje tisoč let spadalo pod ogrski del monarhije. Razdeljeno je bilo med dve županiji, Zalsko in Železno, kamor je spadal zgornji del Prekmurja in tudi današnje Porabje. V tem času so bili na tem območju štirje pomembni kraji, tudi trgovski centri, in sicer Lendava, Murska Sobota, Radgona in Monošter. Vemo, da so tisti, ki so živeli na severnem delu Goričkega, hodili nakupovat v Monošter. To območje je bilo nekakšna celota, tudi jezikovno so si bili ti kraji zelo blizu, saj so ljudje govorili isto narečje,« opiše razmere v tako imenovani Slovenski krajini pred stotimi leti prekmurski zgodovinar Franc Kuzmič in spomni, da na prehodu v 20. stoletje domača zemlja ni mogla prehraniti vseh prebivalcev, zato so se mnogi Prekmurci in Porabci odpravili s trebuhom za kruhom preko velike luže: »Najprej so šli v severno Ameriko, potem ko je ta zaprla meje, pa proti jugu, v Urugvaj in Argentino. Kljub temu, da je izselitev razredčila prebivalstvo, je bilo še vedno dovolj mož, primernih za to, da v času vojne poprimejo za orožje. Nabornih komisij je bilo več, ena od njih je bila tudi v Monoštru. Ljudje z gornjega dela Prekmurja in Porabja so bili rekrutirani na vzhodno fronto. Večina jih je bila vpoklica v domobranski, honvedski polk, ki je zasedel položaje na fronti med Krakovom in Przemyślom, na območju Galicije oziroma Karpatov. Ker je bila večina naših vojakov začetnikov, so jih Rusi v zelo kratkem času zdesetkali. Če je bilo v enoti pet tisoč vojakov, jih je preživelo le okrog petsto, torej le desetina vseh. Potem je prišla še zima, ki je naše ljudi, ki niso bili vajeni tako hudega mraza, še dodatno prizadela. Leta 1916 se je odprla še soška fronta (isonzói front) in tisti, ki so preživeli, so morali na to, zahodno fronto, kjer so se borili do konca vojne. V seznamu padlih na soški fronti sem zasledil tudi vojake iz Porabja. Za nekatere vemo, kje so pokopani, veliko grobov pa ni več prepoz-navnih. Lahko povem še to, da so tisti, ki so se vrnili z vzhodne fronte, dejali, da so imeli pravzaprav srečo, ker veliko granat in bomb ni eksplodiralo, saj je bila zemlja mehka. Prav nasprotno je bilo ob Soči, kjer je granata priletela v skalo, jo razcefrala in ubila tudi pet do šest ljudi.« Po Kuzmičevih besedah je težko natančno povedati, koliko Prekmurcev in Porabcev je v prvi svetovni vojni izgubilo življenje, a ocene le obstajajo. »Zdaj, ko delamo popis, imamo podatek, da je v vojni padlo okrog 1700 Prekmurcev in ravno toliko vojakov z območja Porabja. Naši ljudje so bili dobri borci, saj jih je bilo okrog tisoč tudi odlikovanih. Zanimivo pa je še nekaj, da so Madžari v vojsko vpoklicali veliko ljudi z zahodnega, agrarnega in bolj naseljenega dela države, predvsem pa pripadnike drugih narodov in narodnosti. Tako je bilo na območju avstro-ogrske monarhije 660 tisoč izgub, od tega le 120 tisoč z njihovega ozemlja, preostali pa so bili vojaki, ki so živeli na obrobju takratne monarhije. To so bili Slovaki, Vojvodinci, Hrvati in seveda tudi Prekmurci in Porabci,« pove sogovornik in razloži, da tudi tistim, ki so ostali doma, ni bilo z rožicami postlano. Čeprav na tem območju ni bilo fronte, so se posledice vojne močno čutile: »Zgodilo se je tudi, da so družini vzeli vse tri moške, tako očeta kot oba sinova. Velikokrat se je za vojaki izgubila vsa sled. Žena se je ponovno poročila, rodila otroke, mož, ki se je po petih ali desetih letih vrnil iz ujetništva, pa je potem odšel in jo prepustil novemu soprogu. Bil je tudi primer, o tem je takrat pisalo tudi v časopisju, da je mož prišel domov s fronte in našel ženo s sosedom v postelji. Prešuštnika je zvezal in zažgal skupaj s hišo, sam pa se je vrnil na bojišče.« Pariška mirovna konferenca, ki je po koncu prve svetovne vojne postavila temelje nove ureditve sveta, je ločila porabske in prekmurske Slovence. »Najprej so govorili, da naj bi bila meja celo na Dravi. Naša pogajalska skupina se s tem ni strinjala in je zahtevala, da naj bi k novonastali državi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, priključili tudi kraje, ki se nahajajo ob Rabi. To se je zaveznikom zdelo preveč. Določili so razmejitveno komisijo, ki je šla na teren, delala popise in različne sezname,« pojasni zgodovinar. Dejstvo je, da je Vrhovni svet pariške mirovne konference na koncu mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in okrog šest tisoč Slovencev iz Porabja ostalo priključeno Ogrski. »Naša delegacija, še posebej se je trudil Mihajlo Pupin, ki je bil tudi osebni prijatelj ameriškega predsednika, je uspela, da sta se Prekmurje ter bohinjski in jeseniški del priključila Sloveniji. Porabje je ostalo pod Madžarsko, kar je bilo nato s trianonsko mirovno pogodbo leta 1920 tudi dokončno potrjeno,« je zaključil Franc Kuzmič. Silva Eöry Franc Kuzmič ODAVAJO KONJE Napad ruske vojske na avstro-ogrske vojake v bližini mesta Przemyśl Na gazdiji Napast v Slovenski Bistrici majo naprodaj več konjov. Za informacije leko pozovéte tel. številko: 00386 40 856385 (g. Miroslav Napast) Srce slovenskoga drüštva v Budimpešti V Budimpešti živeči Porabski Slovenci že 24 lejt majo svojo slovensko drüštvo, kak mi v svojoj maloj domovini v Porabji Slovensko zvezo. Djedro pa srce toga drüštva je od prvoga minuta do gnesden ena najbola poznana pa priznana Porabska Slovenka tak med domanjimi Slovenci kak v Sloveniji. Gospa Irena Pavlič so se rano znajšli pa ustvaurili slovensko drüštvo s svojimi znanci. Prejk dvajsti lejt so ga vodili kak predsednica, spravlali pejnaze za delo, se trüdili za tau, aj od rojstnoga kraja daleč, v glavnom varaši živeči Slovenci leko gora držijo svojo slovenstvo, identiteto, leko gunčijo svojo porabsko materno rejč. Ka so oni včinili za lüstvo, kak so se ponašali z njimi človeško, kakšen ugled (tekintély) pa poštenjé so meli med svojimi lidami, je najvekši dokaz tau, ka so je furt znauva izvolili za predsednico. Domanji Slovenci so leko ponosni na nji ranč tak kak mi, steri smo bili njini najdragši šaularge v 60-i lejtaj v števanovskoj osnovnoj šauli. Nej čüda, če je lüstvo nej stelo porazmeti njij, gda so letos na sprtolejt nota zglasili, ka te funkcije tadale nedo opravlali. - Iren néni, zakoj ste se odlaučili ranč zdaj, ka dola povejte svojo funkcijo? »Zadnji petlejtni mandat mi je letos dola prteko, pa sam tak sklenila, ka ne morem voditi tadale drüštva kak do etiga mau. Vse delo sam zvekšoga sama delala, zdaj sam že starejša, zdravdje mi tö nej tak dobro, pa če sama ne morem oprajti, te raj prejk dam. Vodstvo je tak skončalo, aj baum častna predsednica. Občni zbor je 26. apriliša tak odlaučo, aj častna predsednica bau članica predsedstva pa ka štjé delati, tisto aj pomaga tadale. Dja vcejlak neštjem tak njati delo za drüštvo, s pevskim zborom se želim tadale spravlati, pisala mo članke s kakšne prireditve, programe mo meli pa dej de trbelo, mo z vesel-djom pomagala delo vodstva.« - Vaša večletna želja se je spunila, ka je v vaš stopaj staupila Agota Merkli Kállay, ona je gratala nauva predsednica. »Dja, zdaj se je dala nagunčati, v novembri mi je že pomagala vogrstje prošnje napisati, dej pejnaze prosimo. Ona tau vse vej delati, pa vüjpam, ka de delo tak tadale šlau, kak je do etigamau šlau.« - Kak so vzeli člani drüštva, ka je več nete vi vodili? »Nejso me steli ta pistiti. Gda sam od sestrične iz Traušča nazaj prišla po vüzmi, mi je pred djilejšom dva dni večer do desete vöre zvonijo telefon, aj samo ostanem, vsi do mi pomagali. Sploj težko so privolili v tau.« - Vi ste bili med prvimi lastvicami, ka smo Slovenci začnili ustvaurdjati svoje organizacije. Pred vami je samo Slovenska zveza bila prvin nota zamerkana. »Mi Slovenci v Pešti smo meli Prijateljski kraug (Baráti kör) pri Zvezi južnih Slovanov. Gda se je devetdesetoga leta politični sistem obrno v rosagi, je ta zveza razpadnila, mi smo tö vöstaupili. Že v novembra smo se tak odlaučili, ka se nota damo zamerkati na biroviji kak drüštvo. Te smo odabrali delegate tö, steri smo šli na Gorejnji Senik, na tisti velki dogodek, gde smo Porabski Slovenci ustvaurili svojo prvo državno organizacijo, Slovensko zvezo. Nas so pa že na drügo leto sprtolejt tö nota zamerkali na biroviji. Prvi predsednik je bijo Feri Kranjec, ka meni, stera sem mela funkcijo kak sekretarka Slovenske zveze v Budimpešti, nej slobaudno bilau biti. Dja sam od 1995. leta bila predsednica drüštva.« - Kak so vzeli lidge, ka majo svojo organiazcijo? »Gda smo posaba staupili, smo že svoje programe meli. Vsikdar smo več pa več lüstva vtjüp pobrali. Če smo dugo nej meli kaj, te so že valas davali pa telefonirali, kak bi že dobro bilau se malo srečati pa slovenstji gunčati.« - Začetek nej mogo biti leki, kak vam je šlau? S kakšnimi programi ste začnili? »Dja, na začetki je težko šlau, ka smo nej meli nika pejnaz. Najprvin smo se samo spoznavali, gunčali smo o Porabji, nota smo pokazali Slovensko zvezo, novine Porabje, sledkar slovensko televizijo pa radio. Te smo pozvali pisatele s Prekmurja, ka so tak gunčali kak mi. V Porabji te že več kulturni skupin bilau, smo je pozvali k nam, sledkar že iz Slovenije tö. Gda smo stike navezali s Slovenci v Sloveniji, smo mi tö začnili odti v Slovenijo. 1999. leta smo šli najprvin v Prekmurje. Našo lüstvo je nikdar nej bilau v matičnom rosagi. Zdaj smo prišli do toga, kakšni koli mali narod smo mi djé, mi tö mamo svojo matično državo pa nikam spadnemo. 12-krat smo potovali, smo odli na prauško, zatok, ka smo od Slovenije od leta 2000 tö dobili pejnaze. Začnili smo odti v Prekmurje, Maribor, Ljubljano, na Bled, na Gorenjsko, na Dolenjsko, po tejm pa vcejlak do mordja. Na prauški smo se srečali s škofom g. Smejom, bili smo na Ptujski Gori, v Brezji, na Sveti Gori. Smo v Avstrijo že tö odli večkrat na prauško, smo bili v Srbiji v Vojvodini pri slovenskom drüštvi Triglav. Mamo v plani, ka se na Rovačkom tü spoznamo pa povežemo s slovenskimi drüštvi. Prireditve smo najprvim meli na sedeži Zveze južnih Slovanov, sledkar smo pa za delo pa prireditve dobili mesto tam, dej Državna slovenska samouprava ma svoj sedež (székhely) v Pešti. Tau je nam trno völka pa dobra pomauč. V zadnji lejtaj, če več skupin mamo pa nas dosta vtjüp pride, nam zaubstom dajo mesto na slovenskom veleposlaništvi. Našo lüstvo že tak odi na veleposlaništvo kak domau. (nadaljujemo sledkar) Klara Fodor Foto: Irena Pavlič, K. Holec Irena Pavlič je drüštvo pripelala na obisk v vsakšo porabsko vasnico. Na kejpi v Števanovci z domačinkama Aniko Kovač pa z Eržiko Nemet Drüštvo je melo več svoji programov na slovenskom veleposlaništvi. Irena Pavlič sedi pauleg takratnoga veleposlanika Lacina Lipiča Po letošnjom občnom zbori drüštva je Irena Pavlič gratala častna predsednica (tiszteletbeli elnök) drüštva. Na kejpi z nauvim vodstvom drüštva Irena Pavlič na srečanji bivši šaularov števanovske šaule(s prave strani druga). Bila je razredničarka klasa avtorice toga članka od 1964 do 1968 leta. »Kak dékla so med nami, če se nedo paškili, je doj njamo v starosti.« OD SLOVENIJE… V spomin Dr. MIRKO KRIŽMAN (1932-2014) SLS ostala izven parlamenta Državna volilna komisija (DVK) je preštela glasovnice, ki so prispele iz tujine po pošti. Slovenska ljudska stranka (SLS) ostaja zunaj parlamenta, saj je po pošti iz tujine prejela le 171 glasov. Iz končnega izida glasovanja je tako razvidno, da ni presegla štiriodstotnega volilnega praga. Sicer pa je DVK v tujino poslala nekaj več kot 75.000 glasovnic za zdomce in za volivce s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so bili na dan glasovanja začasno v tujini. Vrnjenih je bilo 8.228 glasovnic, od tega 8.091 veljavnih. Največ glasov je prejela Stranka Mira Cerarja (2.229 glasov), sledita Slovenska demokratska stranka (1.589 glasov) in Zavezništvo Alenke Bratušek (706 glasov). Socialni demokrati so s 654 glasovi na četrtem mestu prehiteli Združeno levico, ki so ji volivci iz tujine namenili 510 glasov. SMC bo imela v državnem zboru 36 poslancev, SDS 21, DeSUS deset, SD in Združena levica po šest, NSi pet, ZaAB pa štiri poslance. Dve mesti v 90-članskem državnem zboru zasedata narodni skupnosti. Madžarsko skupnost v Sloveniji bo zastopal dr. László Göncz. Stranke si bodo razdelile 2,5 milijona evrov Stranke si bodo po volitvah na novo razdelile proračunska sredstva, namenjena njihovemu sofinanciranju. Gre za 2,5 milijona evrov na leto. Proračunskih sredstev ne bodo prejemale le stranke, ki so se uvrstile v parlament, ampak tudi tiste, ki so na volitvah prejele najmanj odstotek glasov. ‘Rente’ bodo tako prejemale tudi Slovenska ljudska stranka, Pozitivna Slovenija, Slovenska nacionalna stranka in Piratska stranka Mirko Križman je bil rojen v Slomškovih krajih (v Zgornji Ponikvi pri Žalcu), otroštvo je preživljal v Pomurju in na avstrijskem Koroškem, mladostniška leta pa v Mariboru, ki ga je osebnostno, čustveno in umetniško za zmeraj zaznamoval. Leta 1968 se je po dip-lomi na ljubljanski slavistiki in germanistiki začela njegova zelo uspešna akademska kariera postal je višješolski predavatelj za nemški jezik in fonetiko na Pedagoški akademiji v Mariboru. Podiplomsko izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje je nadaljeval na tujih univerzah (Leipzig, Bremen, Dunaj); na Univerzi v Zagrebu je magistriral iz nemške književnosti in stilistike, doktoriral pa je iz pesniškega jezika Christine Lavant na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1984 je bil redni profesor za nemški jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Za znanstveno odličnost je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, Univerza v Mariboru ga je odlikovala z zlato plaketo in z nazivom zaslužnega profesorja, mesto Maribor s srebrnim grbom, Zveza kulturnih organizacij Maribor pa z zlatim znakom. Med znanstvenimi in strokovnimi publikacijami, ki jih je objavil doma in v tujini, so najpomembnejše tri znanstvene monografije, izšle v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja: Nemški in slovenski govori na murskem obmejnem pod-ročju avstrijske Radgone (1987), Jezik kot socialni in nacionalni pojav. Primerjalno z jezikovnimi odnosi v Radgonskem kotu (1989) in Jezikovna razmerja. Jezik pragmatike in estetike v obmejnih predelih ob Muri (1997). Številne objave povedo, da je Mirko Križman slovensko-nemškim jezikovnim stikom ob Muri in v Mariboru posvetil velik delež svojega raziskovalnega udejstvovanja. To je praviloma vključevalo tudi terensko delo na podeželju in v mestih, ki ga je še posebej navduševalo, saj mu je omogočalo spoznavanje novih ljudi in navezovanje stikov, brez česar pač ne bi zmogel, znal in želel živeti. Ob tem je spretno in smiselno povezoval znanstveno jezikoslovno delo z lastnim nagnjenjem do književnosti in nam tako v nekaterih znanstvenih, strokovnih in prevodnih delih približal literarno ustvarjanje na meji z avstrijsko Koroško in Štajersko. Mirko Križman je tudi avtor pesniških zbirk Mura/Mur (1996, v slovenskem in nemškem jeziku), Studenci (1998), Poti in zrenja (2006), Potopljeni čas in zvoki (2007). Veliko je prevajal iz nemškega jezika (Bertolda Brechta, Johanna Wolfganga Goetheja, Rainerja M. Rilkeja, Henricha Heineja) in v nemški jezik (Vladimirja Gajška, Marjana Pungartnika, Milana Cundriča, Ernesta Ružiča, Vaneka Šiftarja in druge). Ob 80-letnici zaslužnega profesorja dr. Mirka Križmana je v mednarodni knjižni zbirki Zora, ki jo izdaja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, izšel zbornik pod naslovom A svet je kroženje in povezava zagonetna. V uvodnem delu publikacije so avtorji zapisali poljudna razmišljanja o Mirku Križmanu, v drugem in obsežnejšem delu pa so objavljeni strokovni članki na temo jezika. Ravno takrat, ko je bila napovedana slavnostna predstavitev zbornika, je dr. Mirko Križman zbolel, zato so mu publikacijo osebno izročili in predstavili njegovi najožji sodelavci s Filozofske fakultete. Dr. Mirko Križman je bil, vsaj pred desetletji, med redkimi slovenskimi izobraženci (poleg akademikinje dr. Zinke Zorko), ki so se zanimali za položaj Slovencev v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Ni bil zgolj proučevalec jezika, literature in kulture v tem prostoru, marveč iskren prijatelj in dobrohoten svetovalec tedaj, ko so štajerski Slovenci pomoč in dober nasvet najbolj potrebovali, ko so se iskali in uveljavljali kot desetletja v Avstriji in v Sloveniji zamolčevana in nepriznana manjšina. Z odličnim poznavanjem jezika in narečja, s širino duha in vsestranskim znanjem je od ustanovitve naprej sodeloval s Kulturnim društvom člen 7 za avstrijsko Štajersko, obiskoval prireditve v kulturnem domu Pavlovi hiši v Potrni, se družil z ljudmi, ki so želeli prispevati najprej sploh k priznanju, pot-lej pa tudi k politični prepoznavnosti slovenske manšine v Radgonskem kotu. Kot tenkočuten lirik in strokovnjak je pomagal Jožefi Prelog iz Žetinec, edini še živeči pesnici med štajerskimi Slovenci, pri literarnem ustvarjanju in natisu njenih pesmi v literarni zbirki Pavlove hiše ter pri njenih javnih dvojezičnih literarnih nastopih. Z dr. Mirkom Križmanom smo izgubili vrhunskega strokovnjaka in prijaznega človeka, s katerim se je bilo prijetno družiti in sodelovati, kar lahko potrdijo tudi številni študentke in študenti, ki jim je bil profesor in prijatelj na mariborski germanistiki. Hvala, Mirko, za vse! ERNEST RUŽIČ KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. zveza.hu … DO MADŽARSKE Medijski tabor v Monoštru Bili smo v gračenki PRONAS-a Letos poleti je monoštrska televizija v okviru projekta Mura – Raba TV II zopet, sedaj že četrtič, organizirala medijski tabor za srednješolce iz Porabja in Prekmurja. Petdnevnega tabora, ki je potekal med 14. in 18. julijem, so se udeležili tri dekleta in en fant iz Porabja ter en dijak iz Prekmurja. V petih dneh so se lahko preizkusili tudi v praksi, tako da so pripravili več posnetkov in prispevkov. Program se je začel v ponedeljek dopoldne s spoznavanjem in predstavitvijo prostorov ter opreme televizije Monošter. Po spoznavanju opreme smo se odpravili še na teren, kjer smo teorijo utrdili v praksi, saj smo posneli prve intervjuje. Kosilu je sledilo dirkanje z gokardi v Rönöku, kjer smo se vsi neizmerno zabavali. Naslednji dan medijskega tabora se je začel v studiu, kjer smo posneli nekaj veznih tekstov in naložili posnetke prejšnjega dne. Udeleženci so se preizkusili tudi pred in za kamero. Popoldne smo se šli kopat v monoštrsko kopališče in zopet preživeli prijeten dan. V sredo smo se odpravili na izlet k Blatnemu jezeru, ki smo ga že željno pričakovali. Bili smo v Keszthelyu. Tam smo se lahko kopali, sončili ter počeli še dosti drugih zanimivih stvari. Dijaki so tukaj posneli nekaj kadrov za kratki film. Po končanem snemanju smo se odpravili na sprehod v mesto, kjer smo si ogledali več znamenitosti, med drugim tudi dvorec Festetics. Dijaki so bili seveda zelo aktivni in uspešni tudi v televizijskem studiu, pred in za kamerami. O njihovi ustvarjalnosti pričajo posnetki, za katere so sami podali ideje in so jih z malo pomoči tudi sami uresničili. V četrtek dopoldne smo zopet delali v studiu, udeleženci so montirali posnetke. Popoldne smo kolesarili v Nemesmedves. Pot je bila dolga in naporna, zvečer smo bili zelo utrujeni, saj smo prevozili 30 kilometrov. V petek dopoldne smo dokončali montiranje. Prispevek o našem delu in vseh naših doživetjih si boste lahko ogledali na začetku avgusta v oddaji Vpogled na monoštrski televiziji. Enotedenski medijski tabor je zelo hitro minil. Zaključili smo ga pri jezeru Hársas v Máriaújfalu. Tu smo posneli še zadnje intervjuje in podelili potrdila udeležencem. Nato smo se poslovili drug od drugega ter se z lepimi spomini vrnili domov. Beata Bajzek V drüštvi slovenskih penzionistov vsakšo leto napravijo plan progamov na cejlo leto, kama do šli, ka poglednejo. Jaz sem članica organizacije Pro natura Szentgotthárd (PRONAS), zatok sem tanačivala, naj penzionisti poglednejo gračanek, steroga je PRONAS napravo. Obisk je biu 16. juliuša. Varaški penzionisti smo šli na brejg Akasztó – tam je té gračenek – gde nas je že čako predsednik PRONAS-a Zoli Soós. PRONAS je skupina, stero tak poznajo po naši vasnicaj, pa po cejlom rosagi, ka so oni bili prauto tomi, ka bi Avstrijci pri Monoštri zozidali velko sežigalnico, gde bi vsakšo leto zažgali 300 gezero ton smetk. Mi se borimo (küzdünk) za tau tö, ka bi reka Raba mejla čisto vodau. Dosta dela, pomauči, dapa sreče je tö trbelo, ka sta se badva cilja realizirala. Sežigalnica se nede zidala, ledarne fabrike v Avstriji so pa morale takšne mašine nutpostaviti, steri vodau čistijo. Zdaj je voda v Rabi čista, samo te se peni, če se mašinge pobontajo. V Varaši pri šauli Széchenyi so gorpostavili napravo, stera mejri, kakšen je luft. Tak ka leko povejmo, ka sta luft pa voda čistiva. Dapa pri PRONAS-i gledamo uradne rezultate, če kaj nej dobro, že vejmo kama trbej, pa kama je vrejdno zglasiti. Za vse tau delo je PRONAS daubo od varaške samouprave (önkormányzat) edno parcelo (funtus) na brejgi Akasztó, na steroj leko delamo, ka škemo. Predsednik Zoli Soós je tanačivo, naj napravimo takšni gračenek, gde posadimo sadno drejvge, kakšno je gnauksvejta bilau v krajini, pa ga nej trbej šprickati. Dosta smo delali, dočas smo vred vzeli zemlau. Najprvin smo pokosili travo, posišili pa kompostirali. Nauvo zemlau so nam zvozili, stero smo po cejlom gračenki tasklali, naj gnako baude. Te smo posejali travno semen. Od g. Gyule Kovácsa, steri odavle cepike, smo dobili 32 cepik. Gda smo cepike posadili, smo na vsakšo zvezali cejdalo z menjom. Gestejo djablane, grüške, višnje, črešnje, slive pa breskvi. Ena djablana se imenuje djabka Pónyik, tau cepiko je Gyula Kovács prineso iz Erdélya. Legenda tak pravi, ka irešnji (slavni) matematik Bólyai Farkas je proso, ka naj ma na grob, gda mrgé, ne posadijo rauž, liki djablano Pónyik. Pri ednoj grüški pa piše Petőfijeva grüška. Tau cepiko je Gyula Kovács tö iz Erdélya prineso. V ednoj maloj vesi pri varaši Segesvár je bila edna velka grüška, pod sterov so počivali sodacke v bojni 1849. leta. Med njimi naj bi biu pesnik Sándor Petőfi tö, steri je prej tapravo eno svojo pesem (Egy gondolat bánt engemet). Na drugi den je spadno v bitki pri Segesváru. Prej tiste grüške več nega, dapa cepike so vsigdar vzeli, tak tadala živé ta legenda. Gračenek smo zagradili z drautom, pri drauti smo posadili paradajs, prpau pa več zdravilni zelišč. V gračenki največ dela naš predsednik, dapa dosta ma pomagata njegva mati pa oče. Gda nam je vse tau tapravo predsednik Zoli Soós, te smo že lačni, žedni pa trüdni bili. Moški so brž ogenj vužgali, špejk smo pekli pa vse tisto, ka smo si prinesli od daumi. Lačen pa žeden nišče nej osto, vcüj smo pa spejvali slovenske naute. Lejpi zadvečerek je biu. Klari Mešič, Foto: K. Fodor Nataliteta se je dvignila, bilo je tudi več porok Po predhodnih podatkih Centralnega statističnega urada se je v prvih petih mesecih tega leta rodilo 35.525 otrok, kar pomeni 2,9-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Umrlo je 53.464 ljudi, kar je za 2,2 odstotka manj kot v prvi polovici lanskega leta, kar pomeni počasnejše nižanje števila prebivalcev. Naraslo je tudi število porok, povprečno za 10 odstotkov, najvišja rast je bila februarja, ko se je poročilo za skoraj 20 odstotkov več parov kot februarja lani. Kljub temu se lahko v prihodnosti zniža število prebivalcev pod osem milijonov, je izjavila namestnica direktorja Inštituta za demografijo gospa Pongrácz, ki je poudarila, da so ti procesi povezani s spreminjajočimi se družbenimi vrednotami. Lokalne volitve bodo 12. oktobra Predsednik države János Áder je lokalne volitve razpisal za 12. oktober. Na podlagi nove madžarske ustave bodo po novem lokalne volitve vsakih pet let, na njih bomo volili župane in občinske svetnike v skoraj 3200 krajih, hkrati tudi člane županijskih skupščin. Število svetnikov je odvisno od števila prebivalcev: v krajih z manj kot 100 prebivalci se ob županu izvolita dva svetnika. V drugem največjem madžarskem mestu bodo imeli 35 svetnikov. Zanimivost letošnjih občinskih volitev je, da člani skupščine glavnega mesta ne bodo voljeni neposredno, temveč bo skupščina sestavljena iz županov budimpeštanskih okrožij. Hkrati z lokalnimi volitvami bodo potekale tudi manjšinske volitve: v vseh krajih, v katerih se je na popisu prebivalstva najmanj 25 občanov izreklo za pripadnike manjšine, bomo volili člane narodnostnih samouprav. Registracija v narodnostni volilni imenik poteka do 26. septembra. Tisti volivec, pripadnik narodnosti, ki se ne registrira, izgubi pravico do glasovanja in do kandidature. Udeleženci medijskega tabora v studiu monoštrske televizije Varaški pa slovenčarski penzionisti poslüšajo predsednika PRONAS-a Zolina Soósa Nazaj sem prišla v Andovce Irinka Čer, po možej Stangl, iz Andovec je že v mladi lejtaj v Sombotel odišla zato, ka je tam dobila slüžbo. Dapa ona je zato dosta odla domau k starišom, ešče te tü, gda se je že oženila pa male mlajše mejla. Tau pa zato bilau, ka je ona fejst rada mejla svojo babo pa stariše. Gda je mati že sama bila pa batežna gratala, go je več lejt opravlala. Potistim, ka mater več nej bilau, nej üšla več nazaj v Sombotel, v Andovci ostala, zato ka v kratkom časi je njeni mauž tö mrau, pa njej se je v Andovci bola vidlo. - Irinka, kelko lejt stara si bila pa zaka si iz Andovec v Sombotel odišla? Tau je leta 1969 bilau, gda sem tridvajsti lejt stara bila, ka sem kraj z daumi odišla. Dapa nejsem zato v Sombotel odišla, ka mena je tam lepše bilau, liki zato, ka v tau krajini sem nej najšla delo. Više mi je prišlo, ka poleti na eden ali dva mejseca sem samo delo dobila pri Gozdnom gospodarstvi (erdészet). Tašoga reda smo gauško vöpucali, trnje želi pa flanco smo sadili.« - Zaka si ranč v Sombotel üšla? »Zato, ka je tam bilau delo, pa tam so me goravzeli.« - Gde si delo dobila? »V židanoj fabriki.« - Zaka si se nej v varaško židano fabriko glasila? »Zato, ka smo srmacke bili, mama nej mejla šonke, ka bi go prejdnjoma leko nesli, tak so me pa nej goravzeli. Tistoga reda je tak šlau, če si nej emo spoznanca v židanoj fabriki ali če si srmak bijo, te so te nej goravzeli. Tak sem te v Sombotel üšla delat, pa na drügo leto sem se že oženila.« - Gde si spala, gde si mejla stanovanje prvo leto, gda si taprišla? »V arandi sem bila, zato ka iz Sombotela bi nej mogla domau odti vsakši den. Tistoga reda sem dja tristau forintov slüžila, ka je nej malo pejnaz bilau, s tauga sem leko arando plačüvala. Nej je leko delo bilau, zato ka več mašinov sem gnala, dapa vrejdno se je bilau mant-rati. Tej mašini so že stari bili pa tak lagvo so šli, ka dostakrat mi je vsakši mašin stau. Tašoga reda je mojster prišo popravlat, dja sem pa dočas stala pa gledala, ka so ga nej popravili. Zvün tauga, gda so mašine popravlali, cejli osem vör sem na petaj bila pa lejtala, dostakrat sem ešče telko časa nej mejla, ka bi leko djejla.« - Nej je bilau špajsno z daumi kraj titi? »Malo je špajsno bilau, dapa tistoga reda sem vsakši keden domau prišla že v petek večer. Dapa doma sem tö nej počivala, stariške so krave pa konje meli, tak ka dosta trbelo delati, sploj pa vleti, gda je senau bilau.« - Če dobro računam, te si se sedemdesetoga leta oženila, nej? »Že prvo leto sem se spoznala z možaum, sedemdesetoga leta sem se ženila, na drügo leto sem rodila hčerko, za štiri lejta pa sina. Mauž je iz Sombotela bijo, tak ka sprvoga smo tam doma pri njij živeli. Nej je leko bilau v bloki živeti, gde je samo edna velka soba bila pa edna mala, zato ka njij je že tak sedem bilau, dva striša pa ešče pet mlajšov. Stejska je bila, sploj pa te, gda sva ešče müva tö taprišla. Bile so dvej sestre, štere so na ednoj posteli spale, zato ka nej bilau več mesta.« - Kak dugo sta tam bila? »Edno leto, potistim sva v arando šla, gde sva tri lejta bila. Potejm sva dobila stanovanje za mladožence, tam sva tö tri lejta bila, potejm smo pa te že tak dobili zadružno (socialno) stanovanje. Tam je že baukše bilau, zato ka velko mesto bilau, pa mlajši so tö posaba meli ižo.« - Irinka, zaka si ti tak rada odla domau v Andovce? »Zato, ka sem babo sploj rada mejla pa stariše tö. Bilau je tak, ka sem z mlajši dva kedna tü bila, mauž pa doma v Somboteli. Dapa nej je nevola bila, zato ka je on znau küjati pa si djesti napravo. Prvin kak bi mrla baba, sem nej znala, ka tak fejst batežna, nejso mi prajli. Sreča je bila, ka sem v soboto domau prišla, cejle dvej noči sem stražala pri njej, pa te tak pondejlek zazranka je mrla. Vejn je tak zato nej mrla prvin, ka name čakala, aj domau pridem. Dja sem z babov sploj dosta časa vküper bila, zato ka baba pa dejdak sta tü v künji spala, dja pa z njmi, gda sem mala bila.« - Ti si tretja bila po vrsti, kak ste se naraudili, nej? »Rudi je najstarejši, te Margit, dja, Zoli, Pišti pa Joži je najmlajši. Nas je zato tö dosta bilau, pa te ešče tau velko srmastvo bilau, ka smo ešče kröja nej meli. Vsakši drügi den smo v Varaš šli po krüj, pa največkrat smo s prazno turbov domau prišli. Gnesden tau mladina ranč ne vej, ka je tau, ka glad. Drügo smo nej djeli, samo kromče pa mlejko vsakši den.« - Doma je glad biu, dosta je trbelo delati, dapa itak, kak parpovejdaš, vesela mlada lejta si mejla. »Dobro je bilau, mladi smo bili, nej bilau pejnez, dapa itak smo zato koražni bili. Vsakšo nedelo smo v Števanovce šli v krčmau, zato ka so tam vsigdar igrali, mi smo pa radi plesali. Ka dekel bilau v Andovci, smo vsigdar vküper šle domau, pa skauz po pauti smo spejvale.« - Kama so vse te dekle minau-le, tvoje vrstnice so vse vö z vesi odišle. »Vse so odišle, ali v Varaš ali ešče bola daleč, vejn Bödraški Margit, ka nej, dapa ona je od mene mlajša. Za volo dela so vse odišle iz vesi ali inan so se oženile, zdaj pa že samo par nas je ostalo v Andovci.« - Zaka so se tistoga reda dekle vse vö z vesi ženile, v vesi nej bilau pojbov? »Tej andovski podje so nikanej vrejdni bili, zvöjn Spaudnjoga Piština. On, če je kakšni ples bijo, on me je vsigdar goraproso plesat, drügi eden pa eden nej. Vejš, ka so delali? Bola so samo pri šanki stali pa so pili, gda je pa domau trbelo titi, te me goraproso pa pito, če me leko domau sprvaja. Vejš ka, sem si brodila, sprvajaj domau glaž, steroga si do tejga mau v rokej stiskavo. Mi smo z dügimi nej plesale, samo s sodaki, dapa tau se je ladjenom sploj nej vidlo, nevoškeni so bili na sodake.« - Gda si v Sombotel odišla, ti je zato tau falilo, nej? »Nej, zato ka vsigdar sem domau prišla po sobotaj, gda je kakšni ples bijo ali gda je buča bila.« - Kak tau, ka gnesden na bučo več lüstvo ne pride tak domau kak prvin? »Zato ka stariške več ne živejo, te pa kama bi leko domau prišli. Ranč tak je tau pri nas tö. Zdaj več niške ne pride domau, gda je buča. Gda sta ati pa mati živela, te smo dostakrat vküper bili bratje, sestre pa stariške, nej samo če buča bila, liki te tö, gda je delo bilau. Gda je ati mrau, te je gazdeja tö vse na nikoj prišla, za dva kedna je konj tö batežen grato, pa smo ga dola mogli dati. Vejn znau, ka gazda več ne žive pa njema de tö baukše, če za njim odide. Mojga očo je lüstvo sploj rado melo, zato ka je fejst koražan človek biu, pa ranč tak mi mlajši pa vnuki tö. Sploj lagvo je bilau, gda ga več nej bilau med nami. Oča so nej dugo betežni bili, dapa mater sem več lejt mogla opravlati, več kak šest lejt. Sploj žmetno je bilau tau zame, tisti šest lejt sem tak vsigdar töj bila v Andovci, vsakši mejsec samo na tri dni sem domau üšla. Vejš, ka je tau bilau! Potistim, ka je mati mrla, za edno leto je pa moj mauž mrau.« - Kak dugo si v Somboteli v židanoj fabriki delala? Dvajsti lejt, potejm sem na železniško postajo üšla delat, gde sem na recepciji delala vse, ka je trbelo. Zato sem od židane fabrike kraj odišla, ka sem več nej ladala na tri partije (v treh izmenah) delati. Tak so se mi molili, aj nédem ta, dapa nejsem mogla ostati, nejsem več ladala tisto delo.« - Gda sta mati pa mauž mrla, potistim si tü ostala. Mislila si ti na tau, ka ešče gnauksvejta nazaj v Andovce prideš? »Na tau sem sploj nej mislila, dapa že ranč nejmam volo v Sombotel titi, zato ka je tü bauk-še. Dapa zdaj je že tak, ka poleti vnuki tö vse vöodijo, zato ka njim se tö sploj vidi v Andovci. Najbola pa te, od sina sredjen pojep, Raul. On je tak, kak če bi se za pavra naraudo.« - Raul, ka se tebi tü v Andovci tak fejst vidi? »Rad sem pri babici pa rad mam živino, birke, psa, kokauši pa mačke. Zazranka kokauši dola s sedale pistim, djajca dolaberem z gnejzd, skrb je mam, polagam je, večer je pa nazaj zaprem na sedalo. Tau je mojo delo, pa tau se meni fejst vidi. Sploj rad sem tü, pa če leko, tau leto ešče gnauk pridem sem k babici.« - Ka baude z ramom, odate ga ali ga obnovite? »Škemo te ram odati, dapa trno ga niške neške küpti, vejn zato, ka je že stari pa skrak je pri poštiji. Tej küpci bola taše rame iščejo, šteri so tak na samom po brgaj. Nej baja, dočas ka se ne oda, dočas bar leko vsi bratje, sestre ali vnuki, šterim se tü vidi, malo pridejo na izlet v Andovce.« Karči Holec Irinka z vnukom Raulom Jezikovne počitnice porabskih učencev – tokrat malo drugače Jezikovne počitnice v Piranu, ki jih že osmo leto v celoti financira slovensko Ministrstvo za šolstvo, so letos potekale od 12. 7. – 19. 7. 2014. Porabskih učencev je bilo 33, in ker so bili nekateri v Piranu že večkrat, je organizacijski in vsebinski vodja, pedagoška svetovalka, Valerija Perger tokrat za popestritev in obogatitev jezikovnega dela programa k sodelovanju povabila partnersko osnovno šolo Kuzma, ki že vrsto let v različnih projektih uspešno sodeluje s porabskimi šolami. 5 sedmošolcev, 3 dekleta in 2 fanta, se je tako pridružilo porabskim šolarjem in skupno število letošnjih učencev je bilo 38. Spremljali so jih 3 porabski učitelji: Laci, Irena in asistentka Metka; seniški šolarji pa so bili zaupani (za enkrat še študentki, vendar upam, da tudi) bodoči (porabski) učiteljici Gabrielli Labricz, ki nas je vse pozitivno presenetila z odlično komunikacijo v slovenskem jeziku. Za piko na i sta poskrbeli mladi, simpatični učiteljici iz Kuzme, Martina in Mateja – spremljevalki učencev iz Kuzme - ki sta v trenutku porušili vse jezikovne zidove, navezali stik najprej s porabskimi učitelji, nato pa še z učenci. V Piranu nas je pričakala ekipa piranskih učiteljev, ki jo poznamo že iz preteklih let, in sicer vodja jezikovnih šol Karmen, učiteljici jezikovnih delavnic Vika in Lorena ter plavalna učitelja Robi in Dejan. Kislo deževno vreme je žal prve tri dni spremenilo potek programa, predvsem morske aktivnosti, zato je bilo potrebno zapolniti čas, ki bi bil sicer namenjen plavanju in igram v vodi, s »plavanjem na suhem«, kot sta igre v telovadnici imenovala učitelja Robi in Dejan. Toda prijetnega vzdušja v skupini ter prekmursko-porabskih ljubezenskih iskric niso mogle uničiti niti debele dežne kaplje, zato je po treh dneh naša prekipevajoča energija razjasnila sivo nebo in vroče julijsko sonce se je razlilo čez obzorje in nas oplazilo kot žerjavica, zato se je bilo v hipu potrebno ohladiti v morju. Po malce prilagojenem tridnevnem programu je naslednjih pet dni potekalo v znamenju sonca, morja, ogleda piranskega akvarija, vožnje z ladjico Solinarko do Kopra in nazaj ter obveznega večernega sprehoda po piranski Punti. Program pa je vseboval, sedaj že prav tako tradicionalne, gledališke, plesne in likovne delavnice, ki so potekale vsak dan pred- ali po večerji. Vmes se je odvijalo še svetov-no prvenstvo v nogometu, zato nikakor nismo smeli zamuditi ogleda finalne tekme med Argentino in Nemčijo. Močna večinska naklonjenost argentinski ekipi je po nemški zmagi priklicala na obraze učencev veliko razočaranje, žalost in celo solze, vendar nov dan postreže z novimi dogodki, tako da so potopljene ladje prejšnjega večera drugi dan zopet priplavale na površje in razširile jadra radosti, veselja, smeha in neumornih poskusov navezovanja slovensko-madžarskih stikov. Zadnji večer smo, tako kot vsako leto, imeli zaključno prireditev, na kateri so predstavili svoje točke in izdelke gledališčniki, plesalci in likovniki. Najprej smo skupaj zapeli slovensko, nato še madžarsko himno. Sledila je prva točka, v kateri se je predstavila Metkina porabska gledališka skupina z dramatizirano Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila. Precej zahteven tekst se je uspelo v pičlih 5 dneh odlično naučiti vsem 12 igralcem, še posebej pa je potrebno pohvaliti seniškega osmošolca Gergelya Gyečka, ki je blestel v vlogi cesarja. Sledili so Gabriellini plesalci s simpatičnim modernim plesom. Nato so se predstavili še gledališčniki iz Kuzme – okrepljeni z dvema porabskima Marcelloma - s svojo ekološko obarvano gledališko predstavo, v kateri je prepričljivo odigral glavno vlogo učenec Rene. V likovni delavnici so ves teden ustvarjali različne morske motive in ob koncu zaključne prireditve je komisija razglasila najlepše morske risbe, ki so bile nagrajene z morskimi nagradami – školjkami. Prireditev je zaključila mlada pianistka Alja iz Kuzme. In kot novost se je letos na sami prireditvi porodila ideja o izboru takšnih in drugačnih presežkov. Tako smo izbrali: naj igralca, naj plesalko, naj športnika, naj(lepšo) punco, … In če želimo slediti modnim smernicam, bo naslednje leto morda v Piranu kakšno tekmovanje talentov… V soboto dopoldne je bilo še zadnje kopanje v morju in po kosilu smo se kar precej utrujeni, toda polni čudovitih in nepozabnih vtisov, odpravili domov. Poldrugi mesec brezskrbnega počitnikovanja pa bo porabskim učencem iz spomina ponovno izbrisal skoraj vse, kar je povezano s slovenščino, in žal bo jeseni zopet potrebno postavljati domino za domino v neskončni niz, ki ga bodo naslednje počitnice (z odsotnostjo slovenskih govornih navad) ponovno porušile… Znana zgodba z bližajočim se tragičnim koncem slovenskega jezika na tem območju, ki pa ga za enkrat večina v Porabju le brezbrižno opazuje… Metka Perger Foto: V. Perger Udeleženci jezikovnih počitnic na morski obali Člani gledališke delavnice z mentorico Metko Učenci iz Kuzme in z Gornjega Senika so skupaj pripravili ekološko obarvano gledališko igro V likovni delavnici so otroci ustvarjali različne morske motive PETEK, 01.08.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 1912, ŠVEDSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 ETIOPIJA: IZGUBLJENO KRALJESTVO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: KARTANJE, POGOVORNA ODDAJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 MOJA SOBA: HANA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.50 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 MILI IN MOLI: HIŠICA NA DREVESU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ALPSKI VEČER V BOHINJU 2014, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB: PASTI POLETJA, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 01.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST TADEJ HORVAT, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ - F. LISZT: KLAVIRSKI KONCERT ŠT. 1, 14.40 PRISLUHNIMO TIŠINI: DAN ZNAKOVNEGA JEZIKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.05 SLOVENSKI MAGAZIN: VIPAVSKA DOLINA, 15.45 PRIČEVALCI: DINKO BERTONCELJ, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 KOMUNA G7 ALI UTOPIJA NA ROBU DRUŽBE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 PREBUJANJE ZELENEGA TIGRA, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 STARA NERGAČA (II.): TOM SE ODSELI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.25 MATERIN SIN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.15 TISTI, KI UGAŠA LUČI, RUSKI FILM, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 02.08.2014, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 KINO KEKEC: NIKEC, FRANCOSKI FILM, 12.15 MLADI LEONARDO: DIABOLIČNE IGRE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN: DOLINA GLINŠČICE, 15.50 KAČE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 UČINKI ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA NA ZDRAVJE LJUDI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: JAZ IN MOJA SENCA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAVESA - POIROTOV ZADNJI PRIMER, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.35 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 POLETNA SCENA, 23.30 INŠPEKTOR BANKS ( II.): NEURESNIČENE SANJE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, 1.30 UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL SOBOTA, 02.08.2014, II. SPORED TVS 8.45 POLETNA SCENA, 9.50 SLOVENCI V ITALIJI, 10.30 POLNOČNI KLUB: PASTI POLETJA, 12.20 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 14.00 ŠPORT, 16.00 NOGOMET V NOVEM SVETU, NOGOMETNI FILM, 16.50 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: NEMČIJA : FRANCIJA, ČETRTFINALE, 1. TEKMA, 18.50 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 20.25 NOGOMET - PRVA LIGA: OLIMPIJA : MARIBOR, 22.20 GEORGE HARRISON: ŽIVLJENJE V STVARNOSTI, GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 1.40 NA LEPŠE, 2.10 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 03.08.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE BOROVNICA, 10.55 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA: MONOTEMATSKA ODDAJA O MALAVIJU, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 ALPSKI VEČER V BOHINJU 2014, 15.10 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: POSESTVO PRIHODNOSTI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.30 AVGUSTOVSKO KOSILO, ITALIJANSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 MIRANDA (II.): PREDEN UMREM, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17.50 KOMISAR REX (XI.): STAR ZLOČIN, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 18.40 MUCIKA: VESOLJSKA DIRKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 20.55 INTERVJU: DR. HOTIMIR TIVADAR, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 POLETNA SCENA, 22.45 DNEVNIK NEKEGA NARODA: GREMO SE ZEMLJO KRAST, DOKUMENTARNA SERIJA, 23.30 ALPE-DONAVA-JADRAN: DOLINA GLINŠČICE, 0.00 DNEVNIK, 0.25 ZRCALO TEDNA, 0.40 VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL, NEDELJA, 03.08.2014, II. SPORED TVS 7.30 POLETNA SCENA, 7.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.20 TURBULENCA: SPOLNOST, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.55 UGRIZNIMO ZNANOST: NEDONOŠENČKI, ODDAJA O ZNANOSTI, 9.15 POTUJOČA MUZIKA 2013: KONCERT ZDRUŽENIH MLADINSKIH ZBOROV SLOVENIJE, 10.20 FESTIVAL SEVIQC BREŽICE 2012: EUBO – EUROPEAN UNION BAROQUE ORCHESTRA: DANSE DES ZÉPHIRS – PLES VETROV, 11.55 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 13.00 NOGOMET V NOVEM SVETU, NOGOMETNI FILM, 13.50 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: NEMČIJA : BRAZILIJA, POLFINALE, 1. TEKMA, 16.15 MOZAIK PRETEKLOSTI: KUD ŠTUDENT - 50 LET, 17.10 MED VOLKOVI, ŠPANSKI FILM, 19.00 YUMEX; JUGOSLOVANSKA MEHIKA, DOKUMENTARNI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER: SVETLANA MAKAROVIČ IN MADŽARSKI NACIONALNI CIGANSKI ORKESTER SÁNTA - KATA, KATALENA, 21.05 SKRIVNOST MEHIŠKEGA KOVČKA, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.30 LYNARD SKYNARD: OZADJE GLASBE, 23.15 KEKEC, TRI DNI PRED POROKO, KRATKA TV-IGRA AGRFT, 0.00 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 04.08.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 PLANET DINOZAVROV – PRVOBITNI PLENILCI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: PASTI POLETJA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 BUKOVNIŠKE TOČKE, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 KNJIGA O DŽUNGLI: DVA NA EN MAH, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.55 ČEZ PLANKE: HAMBURG, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 PISAVE: SAŠA VUGA, FERI LAINŠČEK, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: TRIBUTE TO JOŽE PRIVŠEK: BIG BAND RTV SLOVENIJA, SOLISTKA KRISTINA OBERŽAN IN DIRIGENT TADEJ TOMŠIČ, 0.35 DNEVNIK, 1.05 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL PONEDELJEK, 04.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 15.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.55 NA LEPŠE, 16.30 INTERVJU: DR. HOTIMIR TIVADAR, 17.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.10 PREBUJANJE ZELENEGA TIGRA, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 VZHODNOBERLINSKA SAGA (I.): IZGUBLJENA HČI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 20.50 SHETLANDSKE SKRIVNOSTI: ČRNI VRAN, ŠKOTSKA MINI-SERIJA, 22.45 SMER - PEKEL?, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 05.08.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 ZGODBA O RAZKOŠJU: ANTIČNA GRČIJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.50 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 12.15 BLAŽ ŠPAROVEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (CARL NIELSEN: KONCERT ZA KLARINET IN ORKESTER OP. 57), 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ČEZ PLANKE: HAMBURG, 14.35 OBZORJA DUHA: MONOTEMATSKA ODDAJA O MALAVIJU, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 888, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: PREIZKUS, RISANKA, 18.45 PUJSA PEPA: KLEPETULJA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 MRAČNA KARIZMA ADOLFA HITLERJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 PRIČEVALCI: MARJAN LOBODA, 0.25 INTERVJU: DR. HOTIMIR TIVADAR, 1.15 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL TOREK, 05.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 9.10 ZABAVNI KANAL, 17.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 18.15 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 18.40 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 NA UTRIP SRCA: H. PURCELL: DIDO IN ENEJ, OPERA - VOKALNA AKADEMIJA LJUBLJANA, VAL CAMERATA, SOLISTI IN STOJAN KURET, 21.05 TUJKA, NEMŠKI FILM, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.50 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 06.08.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.05 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 JERUZALEM: NASTAJANJE SVETEGA MESTA: SODNI DAN, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 MRAČNA KARIZMA ADOLFA HITLERJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.30 GLOBUS: REVŠČINA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 SLOVENE’S, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: PIKAPOLONICA, RISANKA, 18.40 TRALA TRALI: SKRIVNOSTNI TIRI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 HANK IN AŠA, AMERIŠKO-ČEŠKI FILM, 21.15 KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 LAHKO VSAKDO POSTANE PEDOFIL?, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL SREDA, 06.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 15.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.15 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 17.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 17.40 SLOVENCI PO SVETU: SREČANJE ZDOMCEV IN IZSELJENCEV ‘’DOBRODOŠLI DOMA’’ V ŠKOFJI LOKI, ODDAJA TV MARIBOR, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 18.35 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 22.00 LOVCI, ŠVEDSKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 07.08.2014, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 SKRITI VRH, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 MOSTOVI BESED, PORTRET VLADY KOCIANCICH, 14.40 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.15 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 CELICA, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 SVET ŽIVALI: PITONKA PETI, RISANKA, 18.40 BACEK JON: SENČNE LUTKE, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU (XVI.): KLUB LETALCEV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.35 APLAVZI, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA: PRISKLEDNIK, FRANCOSKA NANIZANKA, 0.20 DNEVNIK, 0.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL ČETRTEK, 07.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 15.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.35 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.50 SLOVENSKI VODNI KROG: VOGLAJNA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 17.35 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 18.05 UČINKI ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA NA ZDRAVJE LJUDI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 23.00 MOJA DRUŽINA (XI.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI KANAL Avtobusa bosta peljala z Gornjega Senika in iz Andovcev ob 18.15 uri. P O Z V A N J E DRÜŠTVO PORABSKIH SLOVENSKIH UPOKOJENCEV s spoštanjaum pa z veseldjom zové svoje člane na PIKNIK v okviri tradicionalnoga srečanja članov, ki bau v nedelo, 10. avgustuša 2014, od 14.00 vöre v Porabski domačiji v Andovci. PROGRAM 14.00 Pozdrav Nota se pokaže kak zagovornica slovenske manjšine v Parlamenti ga. Erika Köleš Kiss Informacije pa plani, povezani z delom drüštva 15.00 Ogled naravnoga pa lokalno zgodovinskoga (helytörténeti) bogastva Andovec (Mali Triglav, križ, zvonik, kamen živih, bunker, vrétina, mrvlénšček) 16.30 Pogostitev Veselica. Igro de Lajči Nemec. 20.00 Slobaud, odhod Predsedstvo DPSU