¡V ■ V KOPER — 20. FEBRUARJA 1059 •ii^rMNA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 7 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave: Koper, Verdijeva 2/1, telefon IVO, Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 300 din, polletna 230 din, četrtletna 130 din. Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun G02-70-1-tsi. Prilogo Uradni vestnik okraja Koper prejemajo naročniki brezplačno. Ilokopisov ne vračamo. k Z zagotovilom cesarja Etiopije Haile Selassija, tla je prijateljstvo med Etiopijo in Jugoslavijo na čvrstih temeljih, to je na med- sebojnem zaupanju in ekonomskem ter političnem sodelovanju, je predsednik republike Tito zaključil 12. februarja svoj deset- PROSLAVA 40-LETNICE KPJ V KOMNU ziviienii V Komnu, tej naši kraški vasi, ki ima za seboj tako bogato zgodovino revolucionarne borbe, so v nedeljo slavnostno proslavili 40. obletnico ustanovitve KPJ. Praznovanje so povezali z enim izmed najslavnejših dogodkov iz NOB — napadom enot JPO pod poveljstvom narodnega heroja Stjenke na nemško motorizirano kolono, ki so jo naši borci popolnoma razbili in uničili. Prebivalci Komna so se skrbno pripravili na to svoje veliko slavje. Olepšali so ulice in uredili vas ter postavili številne lepo okrašene slavoloke. Na sam dan praznika je ni bilo hiše, kjer bi ne plapolala partijska ali državna zastava. 2e mecl slavnostno sejo krajevnega odbora, ki so se je udeležili tudi predstavniki Občinskega ljudskega odbora Sežana, OO ZB iz Kopra in drugi gostje, se je na ulicah začela zbirati množica vaščanov, ki so nato v slavnostni povorki z domačo godbo na čelu krenili proti zadružnemu domu. Tu je zbrani množici govoril član CK ZKJ tovariš Ivan Regent. Orisal jo težko pot primorskega ljudstva od prvih začetkov revolucionarnega gibanja in boja za svoje pravice do zmagovite ljudske revolucije. Govoril je o delu prvih komunistov pred štirimi desetletji in kasneje v dobi fašističnega terorja. »Ta boj,« je dejal tovariš Regent, »je bil vseskozi boj proti vsemu staremu in preživelemu, za napredek in boljše življenje.« Pogoji za delo KP niso bili lahki. Fašizem si je že od vsega začetka prizadeval, da uniči predvsem to organizacijo, ki je bila njegov najnevarnejši nasprotnik. Zato je segal po vseh sredstvih, »Naša Primorska,« je zaključil tovariš Regent, »je posejana s trupli mučenih in ubitih komunistov, in naš dolg je, da tesno povezani s svojo Partijo izgradimo družbo, za katero so ti in tisoči drugih žrtvovali svoja življenja.« Po slavnostnem govoru je bil daljši kulturni spored, v katerem so sodelovali pionirji, posamezni recitatorji, domača godba na pihala in moški pevski zbor Bojan . iz Dornberga. Ob tej priložnosti so se vašča-ni oddolžili tudi spominu padlim dnevni obisk v Etiopiji. Po razgovorih, ki sta jih imela predsednik Tito in cesar Ilaile Selassije ter njuni sodelavci o mednarodnih vprašanjih ter o sklenitvi načelnih sporazumov za utrditev odnosov med obema državama, je predsednik Tito s svojim spremstvom odpotoval z letalom na državni obisk v Sudan. V glavnem mestu Sudana so predsednika Tita, njegovo soprogo Jovanko in člane uradne delegacije, sprejeli desettisoči prebivalcev in vidne sudanske osebnosti s predsednikom vrhovnega vojaškega sveta generalom Ibra-himom Abudom na čelu. Ob prihodu v Kartum, ki je glavno mesto Sudana, je predsednik Tito med drugim poudaril, da so narodi, ki so priborili svobodo po hudih izkušnjah pod tujim gospodarstvom, močan činitelj pozitivnega razvoja v mednarodnih odnošajih in krepitve miru v svetu, kar je nujen pogoj za utrditev njihove neodvisnosti in notranjega napredka. (Nadaljevanje na 2. str.) & V,- V 1 •TlLwt> v ; V \ Koprsko tovorno pristanišče doživlja vedno večji razvoj. Zdaj že ne mine teden, da se ne bi v njem mudila kaka večja ladja. Ta teden so bile kar tri: izraelska »Gefen« je odpeljala les (na sliki), medtem ko sta dve zahodnonemški pripeljali južno sadje iz Etiopije. Promet, naglo narašča in lahko upamo, da bodo izpolnjena vsa naša pričakovanja. Več o vtisih tujega kapitana o našem pristanišču preberite na 7. strani S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER Hiše, vse okrašene in v zastavah, zastave in cvetje v rokah — tako je . Komen v nedeljo pričakal svoj praznik borcem in žrtvam fašizma, ki so jih že pred leti postavili pred zadružnim domom lep spomenik. K temu spomeniku so položili več lepih vencev, posebna delegacija pa je odnesla venec tudi k spomeniku narodnemu heroju Stjen-ki v Tomačevico. Iv Minulo sred" so ie v Koprit sest?! na svojo zadnjo sejo v dosedanjem sestavu Okrajni odbor Socialistične' zveze. Na dvodnevni okrajni konferenci, ki bo v hotelu Palače v Portorožu v sredo in četrtek prihodnji teden, bo namreč izvoljen nov odbor.. Pod vodstvom predsednika Alberta Jakopiča-Kajtimira so člani razpravljali o družbenem planu in proračunu koprskega okraja za leto 1939, O planu in proračunu za letošnje leto je poročal član odbora Ln direktor okrajnega Zavoda za plan inž. Peter Aljančič. Podrobno je v svojem iz.va-janju orisal predvsem naloge, ki stojijo pred nami v letošnjem letu na gospodarskem področju in ki jih bodo morali tudi člani Socialistično zveze na vso moč politično podpret';, da bo njihovo izvajanje potekalo dosledno in v skladu s planom. Zlasti je treba podpreti dviganje proizvodnosti, zmanjševanje režijskih in drugih stroškov, nagrajevanje po delu v industriji 'In kmetijstvu, v kmetijstvu pa še prav posebno pomoč dati uvajanju naprednih načinov obdelave, komasaciji in kooperaciji, pogodbenim odnosom pri obdelovanju zemlje in reji živine, pri odkupu kmetijskih pridelkov itd. Kar zadeva proračun, smo letos usmerjeni na izrecno varčevanje in bo treba vnaprej dobro oceniti, kam in kako bomo obrnili vsak dinar. M POSVETOVANJE TELESNO VZGOJNIH DELAVCEV KOPRSKE OBČINE aitev V nedeljo dopoldne so se v Kopru zbrali številni telesnovzgojnl in športrti delavci koprske občine ter zastopniki političnih, družbenih in drugih organizacij. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o uresničevanju načel" kongresa telesne kulture v Beogradu, Uvodni referat je imel predsednik občinskega sveta za telesno vzgojo Boris Jurca, ki je poudaril, da morajo naše obveznost': v okviru zgodovinske obletnice KP Jugoslavije zajeti tudi telesnovzgojno in športno področje. Pri tem moramo zainteresirati vso našo javnost, mi pijačami. V ta sklad se bodo stekali tudi prostovoljni prispevki gospodarskih organizacij, so pa še druge možnosti za povečanje tega sklada. Med drugim bi lahko del sredstev dali tudi iz tako imenovanih dveh tretjin, ki jih podjetja odstopajo ob-(Nadaljevanje na 10. strani) Po poročilu Inž, Aijančiča se je razvila bogata razprava, v kateri so člani odbora podrobno pretresli svoje naloge v zvezi z razvojem našega gospodarstva v letošnjem letu. Osnovna ugotovitev je bila, da bo potrebno vse sile zastaviti za to, da bomo postavljene naloge tudi res opravili. Zato so po temeljiti analizi dani vsi pogoji, v kolikor bo zagotovljena tudi vloga delavca kot subjektivnega činitelja v proizvodnji. V tem pa je tudi velika naloga Socialistične zveze in vsega njenega članstva. Po končani razpravi o družbenem planu in proračunu so se člani odbora pogovorili še o zadnjih pripravah za okrajno konferenco SZDL v Portorožu, ki bo prihodnji teden. Odobrili so pripravljena pročila in se sporazumeli na podlagi še zadnjih predlogov iz občin o sestavu novega okrajnega odbora SZDL, oziroma o predlogu za ta sestav, ki bo predložen konferenci v razpravo, nakar bodo delegati izvolili usvojene kandidate v novi okrajni forum SZDL. Po pripravljenih poročilih in po razpoloženju na seji je bilo videti, da bo okrajna konferenca 25. in 26. februarja v Portorožu Izredno plodna in pomembna za nadaljnji gospodarski in politični razvoj koprskega okraja. rb Najvažnejši sklep, ki so ga sprejeli na posvetovanju, je zgraditev športnega parka in nekaterih drugih objektov v mestu ter nekaj manjših objektov pri šolah in tovarnah v okolici. V Kopru že deset let niso zgradili športnega objekta, tiste redke, ki Na trgu sredi Komna so se zbrali domačini in številni gostje minulo nedeljo, da slovesno proslavijo 10. obletnico ustanovitve KPJ so, pa slabo vzdrževali. O tem vprašanju so precej razpravljali in sklenili, da se je treba dela lotiti temeljito, ker bi z raznimi provizoriji na neprimernih mestih le po nepotrebnem razmetavali denar. Zato bo celotna športna gradbena dejavnost zaupana posebnemu operativnemu odboru, gradnja športnih objektov pa bo trajala več let. Sklenili so, da bodo povabili v Koper tudi nekatere najpomembnejše strokovnjake s področja gradnje športnih objektov, med njimi inž. Bloudka. V prioritetni listi je na prvem mestu športni park, ki bi ga zgradili okrog koprskega nogometnega stadiona, Ta park bi imel več igrišč za rokomet, odbojko, nogomet in košarko. lahkoatletsko stezo, v perspektivi pa tudi teniška igrišča. Z deli bi začeli takoj, pri čemer bi dali prednost tistim igriščem, ki jih bodo uporabili pri ekonomskih športnih igrah konec aprila letos. Itok je torej zelo kratek in bo treba paziti, da ne bi z naglico prizadeli kvalitete. Letos bo treba tudi uredili provi-zorlčni plavalni bazen pri Zusterni ter začeti misliti na olimpijski 50-metrski bazen, brez katerega si neki večji razmah plavanja ob slovenski obali težko zamislimo. V prioritetni listi je razen tega tudi koprska čolnarna, zgraditev novega telovadnega doma ter preureditev prostorov nekdanjega športnega društva Aurora. Za izgradnjo vseh teh objektov bo seveda potrebno mnogo denarja. Del sredstev bodo dobili iz sklada na povečani davek na promet z alkoholni- Živahne priprave na občinske volitve Te dni je zasedal začasni občinski ljudski odbor Postojna in razpravljal o pripravah za volitve novega občinskega ljudskega odbora Postojna. Kakor je znano, bodo volitve za občinski zbor 29. marca, 2. aprila bodo volitve za zbor proizvajalcev industrijske skupine in 5. aprila za zbor proizvajalcev kmetijske skupine. Volivci bivše postojnske in pivške občine bodo izvolili 59 odbornikov, in to 32 za občinski zbor in 27 za zbor proizvajalcev. Sedanja postojnska občina šteje 18.827 prebivalcev, od tega 12.528 volivnih upravičencev. To se pravi, da bo v občinskem ljudskem odboru en odbornik zastopal 590 prebivalcev ali 391 volivcev. Ker znaša občinski družbeni bruto produkt 6.686,000.000 dinarjev (na industrijo, trgovino in obrt odpade 5,2 milijarde din in na kmetijstvo 1,4 milijarde di- narjev), bo v bodočem občinskem zboru proizvajalcev 21 odbornikov zastopalo industrijo, trgovino in obrt in 6 kmetijstvo. Zbor proizvajalcev občine Postojna je sprejel tudi priporočilo gospodarskim organizacijam, naj iz lani ustvarjenega dohodka izplačajo za plače nad plačami po tarifnem pravilniku največ eno plačo, le v izrednih primerih, če je dohodek plod izrednega prizadevanja delovnega kolektiva, eno plačo in pol. Sprejeto je bilo tudi priporočilo, naj bi gospodarske organizacije prispevale za graditev objektov družbenega standarda najmanj 15 odstotkov čistega dohodka po odbitku plač po tarifnem pravilniku in pripadajočih prispevkov za plače. Ostala sredstva svojih skladov pa naj bi namenile soudeležbi pri gradnji obejktov, predvidenih po družbenem in perspektivnem planu okraja in občine. šb NESREČA MENDERESA Letalo turške vlade, s katerim se je vozil predsednik turške vlade Adnan Menderes s svojimi sodelavci na trojno konferenco o ciprskem vrašanju, se je južno od Londona ob pristajanju zaradi goste megle zaletelo v gozd in se razbilo. Izpod ruševin so potegnili 12 mrtvih in 9 ranjenih diplomatov. Turški ministrski predsednik Menderes je ob nesreči dobil živčni pretres. Preživele so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer sta predsednika Menderesa že obiskala predsednik britanske vlade Mac Millan in predsednik grške vlade Karamanlis. Kraljica Elizabeta je ob tej nesreči izrazila sožalje turški vladi in njenemu predsedniku. Poročajo, da je zaradi te nesreče trojna konferenca zunanjih ministrov Velike Britanije, Turčije in Grčije preložena za nekaj dni, ker je želeti, da bi ji prisostvoval tudi Menderes. V kolikor ne bodo nastale komplikacije pri njegovem zdravljenju, bo zapustil bolnišnico že danes. V ITALIJI NA DESNO Dosedanji minister za narodno obrambo Antonio Segni je po dvajsetdnevni vladni krizi sestavil novo italijansko vlado. Predsedniku republike Gronchiju je predstavil ministre, ki pripadajo krščansko demokratski stranki, in med katerimi najvažnejše re-sorje zavzemajo predstavniki desnih stroj. Ta vlada bo imela polno podporo vseh strank desnice, liberalcev, dveh monarhistič-nih strank in fašistov, medtem ko bodo stopili v opozicijo komunisti, socialisti, socialni demokrati In republikanci. Zato lahko vlada dobi pri glasovanju o zaupnici približno 340 glasov proti 250. Takšne večine v parlamentu pa verjetno še ni dosegla nobena povojna italijanska vlada. SPET ALBANCI Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ je v torek izročil odpravniku poslov poslaništva LR Albanije v Beogradu Raku Nacu protestno noto, ld obsoja sovražno politiko Albanije do Jugoslavije in opozarja albansko vlado na škodljive posledice takšne politike. Nota vsebuje številne dokaze o proti-jugoslovanski sovražni in ireden-tistični politiki, ki jo uveljavlja Vnekajv&staK DŽAKARTA — Indonezija bo Se ta mesec nacionalizirala vse velike nizozemske plantaže. PARIZ — V Franciji je sedaj 130.000 ljudi brezposelnih. Vzrok za naglo naraščanje števila brezposelnih je v nazadovanju proizvodnje. Povprečni delovni čas v industriji so skrčili od 40 na 44 ur na teden in ustrezno temu zmanjšali tucfl mezde. BRUSELJ — V rudniškem bazenu Borinage je prišlo do spopada med policijo in rudarji, ki stavkajo. V mestu Boussu pa je morala policija poklicati na pomoč gasilce, da so razgnali demonstrante. RIO DE JANEIRO — Okrog S tisoč delavcev in nameščencev družbe za obalno plovbo je začelo stavkati, ker j'.m niso Izplačali vseh mezd za januar. WASHINGTON — V zadnjih osmih lotih je število črnega prebivalstva v ZDA naraščalo še enkrat hitreje kot število belcev. Lani je bilo v ZDA 22 več črncev kol leta 1950 in jih je sedaj okrog 20 milijonov. RANGUN — Burmanska vojska je začela operacije proti uporniškim skupinam, ki so se pojavile na raznih področjih države. Do večjih spopadov je prišlo v Sanu, v centralni Burmi pa je potniški vlak zavozil na mino in uporniki so ga začeli obstreljevati, MERLEBACH — V premogovniku Saint Charles je nastala v globini 390 metrov močna eksplozija in ubitih je bilo 5 rudarjev, BRUSELJ — Belgijska vlada proučuje, kako bi ublažila krizo, ki je nastala s povečanjem rezerv premoga. Belgijske rezerve premoga znašajo namreč 7 milijonov ton. kar je trikrat nad normalo. PARIZ — Bivšega irancoskega predsednika vlade Mendes Francea ■:n še tri radikalne voditelje so izključili iz radikalne stranke zara-I dt njihovega sodelovanja v uniji demokratičnih sli. Urejuje uredniški odbor. Glavni m odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper LR Albanija s pošiljanjem pre-vratniških elementov v našo državo in s poskusi, da bi v Jugoslaviji organizirali vohunsko mrežo albanske obveščevalne službe. KDO BO NASLEDNIK DULLESA? Kakor je znano, je ameriški zunanji minister Dulles takoj po povratku z obiska v Evropi poročal predsedniku ZDA Eisenho-werju o svojem potovanju, nato pa je bil operiran v ameriški vojaški bolnišnici »Walter Reed«. Po operaciji so v washingtonskih hladnih in kongresnih krogih, ko so zvedeli, da ima Dulle-s raka, prišli do zaključka, da Dulles v prihodnje ne bo mogel posvetiti vso potrebno energijo za vodenje ameriške zunanje politike. Za sedaj je prevzel posle obolelega zunanjega ministra Christian Herter, ki pa tudi ni dobrega zdravja. V Ameriki menijo, da ima največjo možnost postati bodoči ameriški zunanji minister sedanji podsekretar v zunanjem ministrstvu za gospodarske zadeve Douglas Dillon. Podpredsednik ZDA Nixon pa je izjavil, da bodo politiko predsednika Eisen-howerja in ministra Dullesa nadaljevali tudi v primeru, če bi se Dulles moral umakniti zaradi bolezni s političnega prizorišča. FIDEL CASTRO NAPOVEDUJE REFORME Te dni je prevzel posle predsednika kubanske vlade voditelj upora proti diktatorju Batisti, Fidel Castro. S prevzemom predsedniških poslov bo Fidel Castro verjetno izvedel več notranjepolitičnih ukrepov. Tako med drugim hitrejšo izvedbo agrarne reforme, uresničitev večjih možnosti za zaposlitev itd. Verjetno bo Fidel Castro tudi reorganiziral vlado in vojsko ter uvedel preiskavo v zvezi z denarjem in imovino, za katero menijo, da je bila nezakonito pridobljena za časa vladanja diktatorja Batiste, katerega sedanja kubanska vlada obdolžuje najhujših vojnih zločinov. BREZ TUJE POMOČI Predsednik ganske vlade, dežele, ki se je pred nekaj meseci otresla britanske nadoblasti, je izjavil, da je za gospodarski razvoj države letos določenih 240 milijonov funtov in da Gana ne bo iskala v tujini sredstev za realizacijo svojega programa. Ta država je trdno odločena, da ne bo dopustila podtalno delovanje sil, ki bi hotele zrušiti sedanjo notranjo ureditev. (Nadaljevanje s 1. str.) Predsednik vrhovnega vojaškega sveta Sudana general Ibra-him Abud jc v soboto na čajanki med drugim dejal v zdravici predsedniku Titu, da jc razvijanje sodelovanja med Sudanom in Jugoslavijo v interesu narodov obeh držav in lahko koristno služi vsem naporom miroljubnih dežel za ohranitev miru. Krepitev teh naporov v sedanjih pogojih, jc med drugim rekel general Abud, je zelo potrebna, ker obstoječa blokovska razdeljenost in hladna vojna lahko privedeta od časa do časa do stanja, ki ogroža svetovni mir. Zato je naloga vsega človeštva, da utrdi mir in mednarodno sodelovanje. Ta naloga je osnovana na načelih neodvisnosti in enakopravnosti, na nc-vmešavanju v notranje zadeve in to v skladu s politiko koeltsi-stence. V soboto dopoldne so predsed- ŽIVAIINE PRIPRAVE ZA PROSLAVE 40 LET KPJ Bogato preteklost je trden temelj Občinski, krajevni odbori za proslavo 40-letnicc KPJ, prav tako pa tudi posebni odbori po naših delovnih kolektivih in odbori množičnih organizacij, vsi in vsepovsod se živahno pripravljaj»» na številne proslave in akcije, posvečene tej slavni obletnici. Ko je okrajni odbor za proslavo 40-letnice KPJ te dni na svoji seji razpravljal o poročilih, ki so jih podali predsedniki običnskih odborov za proslavo, je ugotovil, da prednjačita po svoji aktivnosti odbora v občinah Koper in Sežana, čeprav tudi drugod dosti ne zaostajajo. Tako se v Kopru že sedaj temeljito pripravljajo na proslavo, ki bo okrajnega pomena v Mare-zigah, v Sežani pa na pomembno obletnico konference AFŽ v Štja-ku. Prav tako je sklenjeno, da bodo zgodovinski dan ustanovitve KPJ 20. aprila po vseh občinah našega okraja proslavili z osrednjimi akademijami, na katerih bodo v začetku slavnostnega programa govorili o znameniti poti naše Partije najvidnejši politični predstavniki. Za prireditve v mesecu marcu se ponekod še niso odločili za točne datume. Vsekakor sta doslej predvideni dve večji proslavi v spomin na komuniste, ki so pred leti na ta dan v tamkajšnjih krajih bojevali hude boje proti fašistom: 1. marca bo proslava v Grižah, 15. marca pa v Kazljah (obe v sežanski občini). Na seji so se posebej pomenili o razgibanem delu občinskih zgo- SEMINAR ZA MLADE KOMUNISTE V nedeljo je bil v Ilirski Bistrici prvi seminar za komuniste-mla-dince, ki so bili pred kratkim sprejeti v ZK. Seminarja se je udeležilo 34 mladih komunistov in seznanili so se z osnovnimi smernicami programa in statuta ZK Jugoslavije. dovinskih komisij, ki so pri odborih za proslavo 40-letnice zbrale dokaj pomembnega zgodovinskega materiala. Največje uspehe ima vsekakor komisija pri koprskem občinskem odboru,- vsekakor pa se bo do kraja letošnjega jubilejnega leta nabralo še dosti dokumentov in zapisanih pričevanj o dogodkih, vezanih na zgodovino Partije. Za ta namen so prevzeli tudi člani koprskega poverjeništva Novinarskega društva LRS obveznost, da bo vsak od njih zapisal po nekaj takšnih spominov, ki jih bo h koncu leta okrajna zgodovinska komisija zbrala in po možnosti izdala v obliki zbornika. nik republike Tito, njegova soproga in člani delegacije prisostvovali vojaški paradi sudanske armade, v kateri so sodelovali vsi rodovi sudanske armade. Nato je predsednik Tito s svojim spremstvom obiskal etnološki oddelek sudanskega muzeja, v katerem so shranjeni razni zgodovinski predmeti iz posameznih krajev Sudana. Obiskal je tudi mestno bolnišnico v Kartumu, v popoldanskih urah pa jc prisostvoval razgovorom med jugoslovansko in sudansko uradno delegacijo, ki sta razpravljali o nadaljnjem sodelovanju obeh držav in o nekaterih mednarodnih problemih. Predsednik Tito je v nedeljo s svojo soprogo Jovanko in člani uradne jugoslovanske delegacije obiskal Uad Medani, ki je sedež področja pokrajine Gejziri. Ogledal si jc nasade, namakalne naprave in agrotc-hniške ustanove v tem glavnem področju bombažnih nasadov v Sudanu. Spotoma so mu priredili prebivalci mest in vasi, skozi katere je potoval, prisrčne manifestacije, in mu prikazali razne narodne ter vojaške plese. Predsednik Tito bo na vabilo predsednika ZAR Gamal Abdel Naserja prispel 20. februarja na prijateljski obisk v Združeno arabsko republiko, nato pa bo obiskal na povabilo grške vlade 2. marca Grčijo. Starši otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne in srednje šole, učitelji in profesorji ter vsa napredna javnost na Tržaškem so te dni zelo ogorčeni zaradi šolskih spričeval. Ne gre . za dobre ali slabe ocene, pač pa za spričevala kot taka. Višje šolske oblasti so namreč dale natisniti takšna spričevala za učence osnovnih in srednjih šol, da žalijo šolnike, učence, starše in vse Slovence na Tržaškem. V besedilu so grobe slovniške napake, slovenski jezik je na podrejenem mestu za italijanskim in predmeti na ustrezajo vpisnicam. Predstavniki sindikata slovenske šole so protestirali pri šolskem skrbništvu in pri vladnem generalnem komisarju. Najprej so jim obljubili, da bodo napako popravili ter da bodo natiskali nova spričevala, potem pa je vladni generalni komisar preklical obljubo in izjavil, da novih spričeval ne bodo tiskali in naj učitelji popravijo napake s črnilom. Zaradi vsega tega so te dni protestirale tudi razne stranke in ustanove, med njimi Neodvisna socialistična zveza, KPI, Socialistična stranka, Skupina neodvisnih Slovencev, Slovenska demokratska zveza, Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščan- sko-socialna zveza In Slovenska kul-turno-gospodarska zveza. Skupina komunističnih poslancev pa je te dni predložila italijanskemu parlamentu v razpravo in odobritev osnutek zakona za uzakonitev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem ter za ureditev položaja slovenskih šolnikov. Vzporedno s temi dogodki so predstavniki sindikata slovenske šole posredovali pri vladnem generalnem komisarju željo, naj bi v Zgoniku ustanovili kmetijsko šolo. O nujnosti obstoja takšne šole je sklepal tudi občinski svet v Zgoniku na svoji redni seji, ker je to že dolgoletna želja strokovnih organizacij kmetov in prebivalcev slovenskega rodu na Tržaškem, posebno še sedaj, ko kmetovalci tržaškega ozemlja nimajo šole, v kateri bi se usposobili mladi kmetijski kadri. Italijanski fašisti so upali, da bodo s jjosebnimi zakoni za zaščito države, ki so stopili v veljavo leta 1926, zlomili hrbtenico tudi revolucionarnemu gibanju na Primorskem. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Cim bolj so se zaganjali v našega človeka, tem bolj se jim je upiral! KP je imela precej pristašev tudi v vaseh v okolici Kopra. Fašistična policija jim dolgo nI mogla do živega. Najbolj jo je razburjalo to, da je bila vsa komunistična dejavnost prepletena s slovenskim narodnorc-volucionarniin gibanjem. Vse, kar Jc bilo protifašističnega, so zaradi tega metali v isti koš. Za protifašistično gibanje na Primorskem so začeli uporabljati izraz »slavo-comunismo«. Likvidacija agenta-provokatorja Ko-geja v Gorici 22. VIII, 1923, ki se je vrinil v komunistično organizacijo in pa dejstva, da je v tem času prav uspešno delovala ilegalna komunistična tehnika (tiskarna) na Pristavi pri Gorici in v Solkanu (tu je bilo natipkanih 13 številk DELA, 1 številka Rdečega prapora, glasila Mladih komunistov l številka Rdečega vojaka in 1 številka lista Uniti za potrebe italijanskih komunistov v Julijski krajini. ki so ostali brez zveze s svojim vodilnim centrom v Milanu!) in da se je DELO, ki je prihajalo iz te prve ilegalne tehnike v Julijski krajini, širilo in čltalo po vsej Primorski in slovenskem delu Istre, jc fašiste močno vznemirjalo. Začele so se aretacije protlfašistov, ki med sabo sploh niso bili povezani. Kar s silo so jih stlačili v skupino, jim naprtili vsemogoče in tirali pred posebno sodišče v Rim, To se je zgodilo n. pr. s skupino aretiranih Slovencev v Gorici in Podgorl konec avgusta 1. 1928 (Markič, Hvalič, Hre-ščak Dušan itd.), ki so bili obsojeni na težke kazni do 30 let kljub temu, da ni Imela policija nobenih dokazov za njihovo protidržavno delovanje. Nekaj podobnega se je zgodilo sep-tebra—oktobra 1929 v koprski okolici, ko jo bilo aretiranih nad 60 naših ljudi. Od vseh teh so v koprskih zaporih končno zadržali skupino, Iti je štela 13 tovarišev. Vse aretirane so v zaporih strahovito mučili. Vergan Jože iz Popeter pripoveduje, da so jih v Kopru držali zaprte v nekih podzemeljskih celicah, v katero ni nikdar posijala svetloba. Iz zidovja se je cedila voda in po tleh je bilo blato. Zaradi tega jih je skoraj polovica težko zbolela na pljučih (2 sta zatem za TBC umrla v zaporih). V tej skupini so bile zastopane skoraj vse koprske vasi. 22., 23. in 24. februarja 1930 je bil prot tej skupini velik proccs prod Posebnim sodiščem v Rimu. Predsednik posebnega sodišča, prosluli krvnik Cristinl je zopet dvignil svoje krvave roke in padle so težke obsodbe. Ene so dolžili predvsem komunistične propagande, druge pa nekega slovenskega iredentizma. Mnr-šič Rudolf je bil obsojen na 20 let težke ječe, Dobrinja Ivan na 19 let, Kodarln Ivan na 10 let, Vatovec Er-nest na 1 leta Lovrečič Jožo, Kernar Albert. Muženlč Marij in Kocjančič Venceslav pa na 3 leta strogega zapora. Kocjančlča Venceslava, najmlajšega Izmed obsojencev, je doma čakalo dekle, toda mladi Venceslav ni več videl svoje rojstne hiše. Umrl je v Reglna Cocli tik pred iztekom kazni, ko bi se moral čez nekaj dni vrniti domov (24. decembra 1931). Nikdar se nI več vrnil tudi Marsič Ivan, ki je doma pustil družino. Po tem dogodku je puljski prefekt poročal v Rim naslednje: »Koprsko področje tja do Marezig, ki je bilo znano po prebuditvi slovenske dejavnosti, prepletene s komunizmom, je zdaj mirno in prav blagodejne posledice je imela nedavna obsodba pred Posebnim sodiščem v Rimu, ki jo eksemplarično kaznovala agitatorje« (Vjesnik Državnog arhiva u Rijeci, IV. svezak 1957, str. 297). Zatem pa puljski prefekt še v istem poročilu toži, da so se meseca marca Po vsej Istri pojavili številni komunistični letaki (»numerosl manifesti comunisti«), V letih 1931-32 je v Gabrovici uspešno delovala komunistična tehnika, kjer so razmnoževati tudi časopis »Kmečki glas«. Poleti leta 1932 so slovenski komunisti organizirali uspeli »kmečki pohod« v samo fašistično gnezdo, Koper. Sledile so zatem na Koprskem množične aretacije in že zopet so bili drug za drugim veliki procesi v Rimu. Niti te zelo številne aretacije (obsodba Kolarlča Iz Milj-skih hribov na 12 let težke ječe) niso upognile slovenskih komunistov. Dve leti zatem, namreč 30. I. 1935, je bil v Rimu nov velik proces proti koniu-nistom z okolice Kopra. Na tem procesu je bil Vatovec Ernest obsojen na 12 let strogega zapora, Vidal Lovrenc na 10 let, Vatovec Nazarij na 8 let, Nemec Ferdinand na 7 let, Pobega Angel na 5 let, Pobega Benjamin, Zidar Anton. Cijak Anton In Bolčič Josip pa so dobili vsak po 3 leta strogega zapora. Nekateri Izmed obsojenih se niso nikdar več vrnili na svoje domove! Tako je lia Primorskem in v Istri vedno bolj zorel položaj, ko je moralo priti do dokončnega obračuna z okupatorji. Srečko Vilhar 1893 — 1950 16. februarja je minilo osem let od smrti enega največjih sloven-skih_in jugoslovanskih pisateljev, književnika-komunista, enega izmed ustanoviteljev prve celice KPS Lovra Kuharja — Prežiho-vega Voranca. Prežihov Voranc je bil sin siromašnega koroškega kmeta, in se je že v mladih letih priključil delavskemu gibanju. Po šolanju v Ljubljani in na Dunaju, je prvo svetovno vojno preživel na fronti v Italiji in v ujetništvu. 2e leta 1920 je začel pisati v napredne časopise in pet let kasneje je objavil prvo knjigo novel. Po šesto januarski diktaturi je Voranc odpotoval v Francijo, živel je nekaj časa v Avstriji, v Češkoslovaški in v Romuniji ter leta 1934 napisal v zaporu na Dunaju pivi slovenski roman iz prve svetovne vojne »Doberdob«. Temu so sledili romani »Požga-nica« in »Jamica«, v kateri je upodobil v začetku druge svetovne vojne rodno vas Kotlje in domačo zemljo, in številne novele ter črtice. Leta 1943 so ga aretirali in odpeljali najprej v italijanska, potem pa nemška koncentracijska taborišča. Po vojni je Prežihov Voranc napisal več del posvečenih Koroški: »Od Kotelj do Belih vodi, »Borba na tujih tleh« in »Naši mejniki«, za mladino pa tik pred svojo smrtjo črtice iSolzicc«. KARACl — V Pakistanu je stopil v veljavo zakon o agrarni reformi. Zakon predvideva z nekaterimi izjemami omejitve posestev ao 500 akrov na področjih, kjer zemljišča namakajo, in do 1000 akrov tam, kjer ni namakalnega sistema. Portorož in Piran imata možnost številnih izletov; peš ali z vozilom. Na Beli križ, Šentjane, Valeto in v Strunjan na severu, ali pa v Lucijo, Jernej, Sečo, Gorgo, Sečovlje in Križišče proti vzhodu je nešteto prijetnih izpre-hodov. Povsod so tudi lepi razgledi in sploh privlačna okolica. Nekaj pa na vseh teh izletniških točkah manjka — dobro poslujo-čih gostišč. Toda gostišča na vseh teh končnih postajah izletnikov obstajajo. Obstajajo in sprejemajo goste, a vendarle samo životarijo. Postrežba v njih je primitivna, izbire nobene, pijača nekvalitetna. Gost, ki je enkrat poskusil to postrežbo, se ne vrne več ali pa kvečjemu še v sili. »Gostje gredo kar mimo,« je bil glavni izgovor lastnikov teh privatnih gostišč, ko so jih pretekli teden sklicali na Oddelek za gospodarstvo ObLO Piran na posvet o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati poslovanje gostišč na izletniških točkah. Diskusija pa je takoj in prav jasno pokazala, zakaj gredo gostje kar mimo, kot je nasprotno pokazala, kako hitro se med prebivalstvom — pa naj bodo to domačini ali turisti — razve, če imajo v kakšni gostilni okusno speciali-teto ali novo, dobro vino. Izkazalo se je, da privatni gostinci niso pokazali prav nič iznajdljivosti in podjetnosti, da bi pritegnili v svoj lokal čimveč izletnikov. »Naravnost milijone puščate iz rok!« jim je bilo dokazano. »Še ustavijo se ne,« je tarnal n. pr. eden izmed dveh gostilničarjev s Križišča pri Sečovljah. »Pa imate obešeno kje kakšno tablo, kaj točite in kaj nudite?« — »Nimamo.« — »Pa bi vendar kako opozorili izletnike, kadar pečete kokoši, ali če imate klobase ali podobno.« — »Saj nikoli nimamo!« Posvet se je razvil v naštevanje tega, kaj bi v posameznem gostišču lahko vpeljali, da bi se gostje počutili bolje. Gostišče na Belem križu n. pr. ki ima dominanten položaj, saj stoji na križišču številnih izletniških poti iz Pirana, Portoroža, Fijesa in Stru-njana, bi lahko imelo ob sobotah in nedeljah popoldne in zvečer ples z domačo godbo. Tudi drugod bi harmonika ali pa glasbeni avtomat poživil sedanje mrtvilo. Reklamne table naj bi kot nekakšni kažipoti opozarjali izletnike, kjer se lahko okrepčajo in Z združitvijo bivših občin Postojna in Pivka v sedanjo postojnsko občino se je število obrtnikov povečalo na 181. Analiza je pokazala, da so nekatere delavnice brez mojstrov in zato je občinski ljudski odbor na priporočilo Obrtne zbornice za okraj Koper izdal dovoljenje za izvrševanje obrti tudi tistim, ki nimajo mojstrskega izpita. Ta rešitev pa je bila le začasna in zato so organizirali tečaj za pridobitev kvalifikacije. V tem tečaju se kandidati za opravljanje mojstrskega izpita podrobneje seznanjajo z značilnostmi posameznih strok in z drugimi splošnimi predpisi o delovnem razmerju, socialnem zavarovanju, osnovah knjigovodstva itd. Tečaj bo trajal tri mesece in bo štirikrat tedensko po odpočijejo ob dobri jedači in pijači. Poleg salame in sira, ki sta sedaj skoraj edini jedili, ki ju lahko dobiš v teh gostiščih, naj bi bila na razpolago še druga hladna, pa tudi topla jedila. Pijača pa ne sme biti topla in tudi ne ciknjena, Udeleženci sestanka so sklenili, da bodo do 1. aprila nabavili hladilnike, kar jim bo omogočilo, da bodo vedno lahko imeli na zalogi meso in podobno, kar si bo gost zaželel, in da bodo točili hladno pijačo. Do tedaj bodo tudi uredili lokale in ostalo v skladu s higiensko-sanitarnimi predpisi. ObLO bo v okviru svojih možnosti podprl vsa prizadevanja za izboljšanje poslovanja gostišč na izletniških točkah. J ule štiri do pet ur dnevno. Stroške tečaja pa bo krila Obrtna zbornica za okraj Koper v višini 40 odstotkov, razliko pa bodo poravnali tečajniki, ki jih je doslej 60. Št. B. lijljJJCB W&BÜ! ■ . ■ Sil Statistika kaže, da so znašali efektivni stroški za nadomestilo plače v našem okraju v letih 1956 in 1957 okrog 14 milijonov 155 tisoč dinarjev na račun gospodarskih organizacij in 32 milijonov 233 tisoč dinarjev na račun socialnega zavarovanja. Če pa bi upoštevali še stroške za zdravljenje, stroške za zdravila, invalidnine. pokojnine itd., bi se ta znesek skoraj potrojil. Izguba na. narodnem dohodku zaradi nesreč pri delu je znašala v zadnjih treh letih povprečno skoraj 200 milijonov dinarjev letno. Medtem ko je pred leti koprski okraj sodil med tiste, ki imajo največ obratnih nesreč v določenem časovnem razdobju, moramo ugotoviti, da se je lani relativno močno zajezil njihov porast. Leta 1956 je bilo na primer na področju našega okraja 12 smrtnih nesreč (9 obratnih in 3 na poti ali s poti z dela), leta 1957 jih je bilo 11 (8 obratnih in 3 na poti na delo) in leta 1958 le 3 smrtne nesreče (1 obratna in 2 na potil Medtem ko je bilo težjih nesreč pred tremi leti 34, ji?t je bilo lani znatno manj, povečalo pa se je število lažjih poškodb. Vzlic zmanjšanju števila smrtnih in težjih nesreč pa z doseženim stanjem še ne moremo biti zadovoljni. Po podjetjih je treba OBČNI zbor Preteklo soboto je imela postojnska sekcija Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije svoj redni letni občni zbor. Na tem občnem zboru so aktivno sodelovali tudi člani lesne industrije s področja postojnske in ilirskobistriške občine, kjer je ta gospodarska panoga pomemben činitelj. Po pregledu dosedanjega dela so delegati sprejeli sklep o strokovnem izpopolnjevanju znanja članov z organiziranjem strokovnih predavanj, ekskurzij in študijem strokovnih knjig, ki jih imajo v svojih knjižnicah Gozdno gospodarstvo Postojna ter podjetji Javor in LIP. Med drugim so sklenili vzpostaviti tesnejše stike z občinskimi ljudskimi odbori in z njimi skupno reševati vsa važnejša in pereča vprašanja, ki obravnavajo problematiko gozdarstva in lesne industrije, V. K. nadaljevati s predavanji, seminarji in tečaji o varnostni vzgoji, predvsem pa morajo same gospodarske organizacije podvzeti vse potrebne ukrepe, da bi se število smrtnih nesreč še bolj omejilo. Tista podjetja, ki so v ta namen storila vse, kar je mogoče — ne-katefa so namestila posebnega varnostnega tehnika! — naj bodo za vzgled ostalim, ki še vedno prednjačijo v številu obratnih nezgod. Iz nekdanje pomožne ladje ,TVM je Obalna plovba Koper napravila z minimalnimi stroški tovorno ladjo »Sežana«. V torek je bila v Kopin prva seja novoustanovljene komisije za ureditev urbanističnih vprašanj obalnega področja koprskega okraja. Tej seji so prisostvovali tudi republiški sekretar za urbanizem inž. Lojze Roje, predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc in predsednik okrajnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komu- POSVETOVANJE BANČNIKOV V sredo je bilo v Kopru posvetovanje zastopnikov Komunalne banke Koper s predstavniki Narodne banke, Okrajnega ljudskega odbora Koper in okrajnih zbornic o gospodarskih problemih koprskega okraja, predvsem s področja trgovine, gostinstva in obrti ter kmetijstva. Podrobneje bomo o tem posvetovanju še proočali. ZAGORJE NA PIVKI Minulo nedeljo je strelska družina Tone Tomšič na Pivki, ki ima že eno sekcijo v Pivki, drugo pa v podjetju »Javor«, ustanovila še tretjo sekcijo in to v Zagorju. V tej vasi je za strelstvo že delj časa vladalo izredno zanimanje in se je ustanovnega sestanka udeležilo več kot 40 va-ščanov. Doslej se je v sekcijo vpisalo že 15 pionirjev, 22 mladincev in 16 starejših ljudi. Na sestanku so sprejeli program dela in sklenili, da se bodo udeležili strelskega tekmovanja med sekcijami družine, ki bo 8. marca. — o — Prosvetno društvo »Miroslav Vilhar« je zaradi raznih ovir nekoliko pozno, vendar uspešno uprizorilo v počastitev 110-letnice Prešernove smrti Prešernov večer. Sodelovali so recitatorji in izvajalci uglasbenih Prešernovih pesmi. Večer je zelo dobro uspel, še posebno priznanje pa sta žela pionirja Ivanka Sedmak in Stane Kristan, ki sta zapela hudomušno Prešernovo »Od železne kače«. SMRTNA NESREČA V DIVAČI V nedeljo zvečer se je na železnišk)! postaji v Divači smrtno ponesrečil 27-letni bančni uslužbenec iz Nove Gorice Jože Weiss. Na povratku iz Ljubljane v Novo Gorico je pri prestopanju na nepojasnjen način padel pod vlak in obležal na mestu mrtev. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Podatki, ki jih bomo navajali, so iztrgani iz celote in imajo zato pomen samo za določeno področje. Kot take jih ni moči posploševati in prenašati na celotno slovensko ali jugoslovansko področje, ker ima poleg vsega koprski okraj določene posebnosti, ki bi jih bilo potrebno posebej poudarjati. Kolikšen je bil porast fizičnega obsega proizvodnje v koprskem okraju v lanskem letu, še ne bi mogli povedati. Vsekakor nekaj presega povprečje porasta v Sloveniji, ki znaša, kakor je znano, 9 odstotkov, dočim v vsej državi dosega ta porast 11 odstotkov. Iz porasta kreditov pa lahko posnemamo, da smo dosegli v tem pogledu predvideni uspeh, saj so se kratkoročni krediti lani dvignili skupno na skoro 7,5 milijarde ali za okrog 600 milijonov nad stanjem v začetku leta. Ker se je kreditna politika zaostrila in banke strožje ocenjujejo kreditne sposobnosti, pomeni, da je porast v zvezi s povečano proizvodnjo, prometom in storitvami, skratka s povečano gospodarsko dejavnostjo v koprskem okraju nasploh. Posebno značilno je, da se je v navedenem času dvignil sklad obratnih sredstev gospodarskih organizacij in to za nad 400 milijonov. S tem seveda še ni bil dosežen popoln uspeh v tem smislu, a vendar sedanjega uspeha ni moči omalovaževati. Gospodarske organizacije se za- vedajo pomena krepitve tega sklada, ki predstavlja obratna sredstva, s katerimi lahko same razpolagajo in niso odvisne od bank. Kot najmočnejše gospodarske veje na Koprskem moramo navesti industrijo in rudarstvo, ki ima nad 3,8 milijarde dinarjev lastnih sredstev in kratkoročnih kreditov, dalje trgovino in gostinstvo z nad 4,2 milijarde takih sredstev, promet s preko 1,5 milijarde, cločim zjiatno zaostaja kmetijstvo, ki komaj presega 200 milijonov pri nadaljnji skrbi za dvig, ker predstavlja kmetijstvo za koprski okraj pomembno gospodarsko dejavnost z velikimi možnostmi razvoja. Zato je bilo v to gospodarsko vejo lani investiranih skoro 600 milijonov dru-žbenih sredstev, za prihodnje pa bo seveda Se več. Kako veliko delovno področje predstavlja koprski okraj, nam pove številka o nad 7 milijardah sredstev, potrošenih za investicije v osnovna sredstva in nad dve milijardi za investicije v obratna sredstva. V tem pogledu prednja-či koprski okraj pred vsemi ostalimi okraji v Sloveniji, razen seveda pred Ljxibljano in Mariborom, ki sta močnejša in tudi raz-sežnejš a. Zopet je šlo največ sredstev za industrijo in rudarstvo in seveda za promet, dočim trgovina in gostinstvo nista dobila toliko investicijskih sredstev, kakor bi jih glede na pomen morala dobiti. Toliko o splošnem gospodarskem stanju. V ostalem pa naj omenimo, da se stalno dvigajo tudi hranilne vloge prebivalstva, saj so se od marca lani dvignile do konca leta od okrog 450 milijonov na 620. To je vsekakor uspeh ne morda toliko glede na višino kakor glede na dejstvo, da hranilne vloge iz meseca v mesec stalno rastejo. Pri potrošniških posojilih pa smo v tem razdobju zaznali le skromeji porast za nekaj milijonov, da so ob koncu lanskega leta dosegla komaj 250 milijonov. Jasno je, da na tak razvoj vplivajo različni vzroki, med katerimi je zlasti omejevanje potrošniških posojil, obmejni pas, ki omogoča nabavo blaga preko meje in podobno. Seveda ima koprski okraj tudi svoje probleme in težave, ki se kažejo v posameznih primerih gospodarskih organizacij, katerih finančno stanje še ni urejeno. Kot posledica prejšnjih časov se te težave vlečejo še naprej kljub naporom, da bi jih odpravili. Ne bi navajali posameznih podjetij, na katere mislimo, vendar pa lahko omenimo, da smo lahko prepričan i, da bodo ti problemi postopno rešeni, kakor so bili rešeni doslej še mnogo težji. Pri tem mislimo na Tovarno steklene galanterije in Ermo, kar je dobro znano. -dt- nalne zadeve dr. Svetozar Polič. Predsednik komisije univ. prof. Edo Mihevc je v svojem uvodnem poročilu poudaril, da "je obalno področje koprskega okraja zaključena celota in naloga komisije je, da pomaga občinskim ljudskim odborom v Kopru, Izoli in Piranu vskladiti urbanistične načrte. Na tej seji so tudi razpravljali o idejni skici ureditve počitniških domov in mandra-ča v Fiesu ter so odobrili zazidalni načrt za počitniške domove v Ankaranu. POŽAR ZARADI NEPREVIDNOSTI V ponedeljek zjutraj je nenadoma izbruhnil požar v poslopju bivšega Grand Hotela v Postojni, ¡ti ga sedaj preurejajo za internat Srednje gozdarske šole. V eni izmed sob stanujejo delavci, ki so odšli v nedeljo zvečer na zabavo in so pred odhodom močno zakurili nepravilno postavljeno peč. Ogenj je butnil iz peči in zajel okna, vrata, postelje ter drugi inventar. Kljub temu, da so gasilci prišli na kraj požara takoj, ko so bili obveščeni, je ogenj že povzročil skoraj pol milijona dinarjev škode. Ko so gasilci prihiteli na kraj požara in so hoteli priključiti gasilske cevi na podzemeljski hldrant mestnega vodovoda, so ugotovili, da je voda zaprta, ker jo Zavod za komunalno gospodarstvo v Postojni običajno ponoči zapira. Gasilci so morali najprej .poiskati tistega, ki je imel ključ in šele potem so lahko stopili v akcijo. Želeti je, da se kaj podobnega v Postojni ne bi več zgodilo, ker zapirati v mestu ponoči vodo lahko močno otežuje gašenje požarov in je v nasprotju s požarnovarnostno in preventivno službo. ventivno službo. Stina V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA BOSTA ZACELI OBRATOVATI HIDROCENTRALI VR-BEN IN RAVEN, ki bosta proizvajali okrog 45 milijonov kWh električne energije letno. Zato so že speljali v Mavrovsko jezero reko Radiko, ki se ne izteka več v Jadransko morje, pač pa v Egejsko. NOVA TOVARNA PLASTIČNIH MAS V KASTEL SUCURCU je začela proizvajati izdelke iz plastične mase za široko potrošnjo. NOVI TURISTIČNI OBJEKTI NA JADRANU bodo zgrajeni ob jadransk'i magistrali in ob cestah Zagreb—Reka ter Karlovac—Pli-tvice—Senj. V načrtu je zgraditev 24 motelov z 2000 ležišči. Medtem ko je cena 'za eno ležišče v hotelu klasičnega tipa okrog 3 milijone dinarjev, bo stalo ležišče v motelu približno le pol miV.jona dinarjev. 40 MILIJARD DINARJEV BODO ZNAŠALE LETOŠNJE INVESTICIJE za gradnjo in rekonstrukcijo železniških prog, mostov in železniških vozlišč, za elektrifikacijo nekaterih prog in vleke, za uvedbo telekomand in nabavo novih lokomotiv ter vagonov. LANI SO NASI RIBICI ULOVILI 20.575 TON MORSKIH RIB ali približno za 3000 ton več, kakor je znašal povprečni letni plen v zadnjih desetih letih. Pomorsko ribištvo je lani dobilo več sodobno opremljenih ladij in pričakovati je, da bo letošnji ulov znatno presegel lanskoletnega. VELJAVNO OD 20. DO 27. FEBRUARJA 195S Po suhih in meglenih dneh, v katerih je prevladoval mraz, bo prišlo do spremembe vremena. Z vdorom toplih zračnih sil se bo dvignila temperatura zraka posebno čez dan. Obstajajo tudi možnosti, da bo konec prihodnjega tedna snežilo oziroma deževalo. Vendar lahko pričakujemo, da stojimo tik pred začetkom zgodnje spomladanske sezone. Se nekaj dni bo mrzlo in okrog 25. februarja bo postalo topleje. Veter bo v glavnem južni, temperatura zraka pa se bo gibala med —10 in +8 stopinj Celzija. KAKŠNO BO VREME V MARCU? V Istri se bo v zadnjih dneh februarja temperatura zraka dvignila, vendar bo v nekaterih dneh prišlo tudi do vdora nekoliko hladnejšega zraka. Proti koncu marca bo temperatura zraka dosegla tudi več kot 20 stopinj Celzija. V prvi polovici marca bo vreme zelo spremenljivo, in burja bo povzročila njegovo nestabilnost- V kontinentalnem delu bo snežilo, v obmorskih krajih pa deževalo. Pričakovati je, da bo v marcu 21 dni ugodnih za delo na prostem. Ce pregledamo srednje mesečne temperature meseca marca za več let nazaj vidimo, da je bil najbolj hladen marec leta 1932, ko je bilo 0.0 stopinj Celzija, a leta 1934 so marca zabeležili najtoplejši dan, ki je imel 10,3 stopinj Celzija, V marcu Je zato potrebno zaključiti setev ječmena, rži ¡n pšenice, v kolikor še ne bo zaključena. Konec marca bo vreme dopustilo sajenje zgodnjega krompirja, vinograde, ki so dobro prezimili, pa bo treba obre-zati in mlado sadno drevje presaditi. Na zadnji seji Občinskega komiteja ZKS Koper so pretekli teden proučili delo letnih konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov v koprski občini. Ugotovili so, da so bile te konference letos organizacijsko in vsebinsko bolje pripravljene kot minula leta. Poročila in razprave o njih so dala res kritične ocene dela komunistov v preteklem obdobju in sprejeti sklepi so konkretni kažipoti nadaljnjega dela, ki se bo osredotočilo na izvedbo proslav 40. obletnice ustanovitve KPJ in na priprave za IV. kongres ZKS. Člani občinskega komiteja ZKS so med drugim sklenili, da mora občinski komite nuditi več pomoči osnovnim organizacijam ZK v Hrvatinih, Škofijah, Ospu, Gabro-vici, Gračišču in Črnem kalu, ker zaostajajo za razvojem z drugimi organizacijami v občini. Odobrili so tudi sklep, da se ustanovijo osnovne organizacije ZK v podjetju Komunalna dejavnost in Pristanišče Koper,, v Hladilnici in iia{ pwift oUutyad... POSNEMANJA VREDEN ZGLED Danes 'lahko zapišemo nekaj vrstic o novi trgovini na Jesenicah in o tem, kako v zadnjih letih skrbijo na Jesenicah za ureditev trgovskih lokalov. Ze pred dvema letoma so napravili odločne korake v to smer. Začeli so graditi novo tržnico in večjo tr-govsko-stanovanjsko hišo. Med tem pa so preuredili tudi nekaj dosedanjih lokalov. Tržnica sicer še ni gotova, obratovati pa je začela nova poslovalnica trgovskega podjetja »Zarja« na Jesenicah. Trgovina stoji v središču mesta in je najsodobnejša, z lepim lokalom, priročnim skladiščem, prevzemnim prostorom in potrebnimi sanitarnimi napravami. Mimo tega je v novi hiši še šest stanovanj za uslužbence podjetja, eno pa so dali na razpolago ObLO za potrebe uslužbencev. UKINITEV VSEH ŠPORTNIH PODZVEZ V CELJU Kot Je vsem znano, so na zadnjih konferencah ZKS in SZDL, v okraju in občinah s predstavniki Partizana in športnih društev izrazili mnenje, da je treba v bodoče razvijati telesno vzgojo in šport preko enotnega okrajnega organa, na področju občin pa bi prevzele odgovornost za to dejavnost občinske zveze Partizan. Namen konference bo, da pripravi ustrezne zaključke, ki bodo pripomogli bolj koordiniranemu delu med okrajno zvezo Partizan, okrajno športno zvezo in njenimi strokovnimi 'podzvezami, Kolikor smo obveščeni, bi v letošnjem letu naj prevzel to nalogo koordinacijski odbor, katerega bi sestavljali najvidnejši funkcionarji obeh okrajnih organov, vse podzveze pa bi bile ukinjene in bi svoje delo razvijale v obliki komisij, ki bi bile formirane pri koordinacijskem odboru. Koordinacijski odbor bi predvsem skrbel za vzgojo kadrov — prednjakov in inštruktorjev za celoten okraj in in-struktorsko vlogo, vse ostalo pa bi se odvijalo na novoustanovljenih občinskih zvezah Partizana. STANOVANJSKA SKUPNOST TUDI V LJUTOMERU DRUŽBENA PREHRANA NA.JAKUTNEJSI PROBLEM Občinski odbor SZDL v Ljutomeru je pretekli teden priredil posvetovanje o vsebini dela nove stanovanjske skupnosti v občinskem središču. Največji problem-je v Ljutomeru še .vedno družbena prehrana zaposlenih delavcev in učencev v šolah. Na posvetovanju so ugotovili, da prihaja v ljutomerske šole precej, otrok tudi do 10 km daleč od doma. V nekem razredu osnovne šole »Ivan Cankar« je takih otrok čez. 5n odstotkov. Eden od teh učencev prehodi vsak dan .peš v šolo in nazaj celo 24, km dolgo pot! Ti otroci so brez toplega obroka hrane ali malice. Lani je bilo nekaj šolskih kuhjnj ukinjenih, vendar pa jih bo. potrebno znova odpreti in povečati. Tako bomo preprečili pri učencih razna obolenja, pa tudi učni uspehi bodo mnogo, boljši, če bomo otroke primerno nahranili ob pravem času. v podjetju Mleko v Dekanih, ter v Kovinarsko-industrijski šoli. Nadalje so sklenili, da bi formirali na ožjem področju Kopra in v Semedcli za lažjo koordinacijo dela komunistov stalne aktive, ki naj bi se razvili v bodoče komiteje stanovanjskih skupnosti, Ti aktivi bodo predvidoma ustanovljeni do srede marca. Ker bo občinska izredna konferenca ZKS 10, aprila, na kateri bodo zastopniki osnovnih organizacij izvolili 26 delegatov za IV. kongres ZKS, bo v tem času predkongresno tekmovanje komunistov, ki naj se usmeri v organizacijsko utrditev osnovnih organizacij in v povečanje števila članov predvsem iz vrst mladine. Letos sta tudi predvideni dve posvetovanji o problemih kmetijstva in splošno gospodarskih nalogah občine. Te dni pa bo občinski komite ZKS v Kopru izdal prvo številko tromesečnega informativnega biltena, ki bo seznanjal člane z uspehi in slabostmi v njihovem delu. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ S □ □ %ïïM M B poskrbele za ustanavljanje gospodinjsko delo zaposlc- in pralnice stanovanjskih ... če bi stanovanjske skupnosti bolj uslužnostnih delavnic, ki bi razbremenile nih mater; . . . čc bi bile «služnostne delavnice skupnosti oproščene družbenih dajatev; ...če bi pristojne zbornice sklicale posvetovanje svojih članov, na katerem bi razpravljali o načinih izvajanja tarifnih sporazumov; ... če bi zasebniki še nadalje obdelovali tista zemljišča, ki so nacionalizirana in tako preprečili gospodarsko škodo, ki bi nastala, če bi jih zanemarili; ... če bi več manjših podjetij imelo skupnega profesionalnega varnostnega tehnika, da bi opozarjal delavce na varnost pri delu s tečaji in seminarji, vodstvom podjetij pa priporočal takojšnjo odstranjc-nje možnosti nesreč pri delu; . . , čc bi mladinske organizacij« vključile v svoje programe dela tudi tehnično vzgojo mladine in pospešile ustanavljanje krožkov Ljudske tehnike, za katere je med mladimi ljudmi veliko zanimanje, ni pa dovolj agilnih organizatorjev. laaoamDomcn^aanDDOccaom % S.^^VvSC - -i - ü áfcíf- - HH - Él Obkoljeni ciplji nasproti Portoroža To nedeljo so ribiči v piranskem zalivu končno doživeli svoj letošnji zimski praznik — množični lov cipljev. Potem ko so že od decembra dalje budno spremljali premike manjših skupin teh okusnih rib, posebno pa v zadnjem tednu, ko so vsako jutro šli na morje v prepričanju, da jih še tisti dan zajamejo, se jim je v ncaeljo torej to tudi posrečilo. Ze od jutranjih ur so bili spet na delu in ob deseti uri so bili sto tisoči cipljev obkoljeni z dvema pasovoma po več kot sto metrov dolgih mrež, Potem so ribiči previdno potegnili mreži in z njima V tovarni vezanih plošč in furnirja »Javor« so pred kratkim ustanovili strelsko sekcijo. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo več kot 40 mladincev in mladink, katerim je strelska družina v Pivki podarila štiri zračne puške, sindikalna organizacija tovarne pa jim bo kupila dve malokalibrski puški. Strelišče za streljanje z zračno puško si bo sekcija uredila v dvorani tovarniškega poslopja. Na občnem zboru so tudi sklenili, da se bodo člani te sekcije udeležili vseh tekmovanj, ki jih bo razpisala strelska družina v Pivki. KN OGENJ NAD TRNJEM Minulo soboto je zajel požar gmajno ob cesti Trnje pri Pivki-Javomiki, Vzrok požara je bila brez dvoma neprevidnost in malomarnost. Zgorelo je približno 13 ha zemljišča, od tega okrog 5 ha novih nasadov borovcev, ki LJUDSTVO IN ARMADA STA ENO Pripadniki JLA so s prostovoljnim delom pripravili več kot sto kubičnih metrov belega kamenja za popravilo ceste na Veliko brdo. so jih zasadili v zadnjih letih. Požar je uničil skoraj 25 tisoč mladih sadik, ki so že začele rasti. Če ne bi bilo vreme zelo suho in ne bi bila ob borovcih gosta, suha stelja, ne bi ogenj zajel takega obsega. vso veliko množino rib, k bregu — letos pa ne k obali Portoroža (lani n. pr. se je zgodilo tik ob koncu vrla hotela »Central), temveč k obali na nasprotni strani zalivčka med koncc-m polotoka Seča in skladiščem »Prerada«. Potem se je začelo pobiranje, ali bolje rečeno zajemanje rib iz morja. Z rokami in košarami in še marsičim so jih metali v pripravljene košare in vozičke, od tam pa na kamione. V dobrih štirih urah so jih tako spravili na suho blizu 32.000 kg. Ribe so takoj prepeljali v ledenice, od tam pa še tisti večer ali naslednje jutro v ribarnice naših obalnih mest in v notranjost Slovenije, deloma pa tudi za izvoz v Trst. Veselje ribičev je bilo veliko, čeprav ulov ni bil tako bogat kot v preteklih letih; toda vremenske nevšečnosti preteklega tedna so grozile popolnoma razgnati ribje jate. Vsi poskusi pretekli 'teden so bili naravnost razburljivi. Posebno napeto je bilo v torek, ko so imeli ribiči ciplje skoraj že Še bežen spomin na .letošnji pustni 'flan: po koprskih ulicah je" vzbujal posebno pozornost domiselno napravljeni »Lunik«, ki je svojemu konstruktorju prinesel posebno priznanje. Čeprav je po slabi cesti daleč v hrib, mi ni bilo žal poti d Stu-deno i goro, v to skromno, a zelo gostoljubno vasiico, ki leži streljaj daleč od Ilirske Bistrice. V Studeni gori že drugo leto tolčejo skale in premetavajo ku-bike, da bi si zgradili cesto, ki bi jih povezovala z bližnjo okolico. Vas šteje 12 hiš in okrog 50 prebivalcev, vendar pa jih je le deset, ki zmorejo težaška dela na cesti. Pomislite: deset ljudi proti trem kilometrom noiie ceste! Začeli so lani in v ■ Ilirski Bistrici so neverno zmajevali z glavami: »Voljo imate, voljo, in srce tudi* samo malo, premalo i'as je. Ne bo šlo.Ma-tematično mišljenje v tisočletnem zrcalu kulturnega razvoja«. O novih knjigah poročata Mitja Mejak (Nekdo) in Danica Zupančič (Novomeški spomini), Vladimir Kralj pn o uprizoritvi Osbornovega dela » Ozrl se v gnevu« v ljubljanski Drami. Marjan Brezovar Je napisal filmsko kritiko »Nekaj zapoznelih impresij ob Kali«, Branko Rudolf pa nekaj o .stilu HinkR Smrekaija in »Vesne«. Zagrebško podjetje Jadra7i-film pripravlja film ZEMLJA, v kateri nastopa kot vdova IIca (na sliki na sredini) znana beograjska gledališka in filmska igralka Olivera Markovič. Gledali smo jo že v filmih Sumljiva oseba, Šolaj, Samo ljudje. Scenarij za film ZEMLJA je izdelal po skupnem scenariju italijanskih i7i domačih sodelavcev režiser Veljko Bulajič. Tema filma je iz dni povojne agrarne reforme in kolonizacije. IZ NAŠEGA LJUDSKOPROSVETNEGA ŽIVLJENJA OVO NA KNJIŽNI P O L 5 C I * NOVO NA K N J I 2 N S F O l 8 C S tST NOVO MA KNJIŽNI POLICI * victor hugo (Odlomek iz romana ČLOVEK, KI SE SMEJE. Knjiga, v izdaji koprske založbe Lipa — prevod Ada ŠkerI, oprema Marijan Vojska — bo te dni na knjižnih policah) Ljudje nimajo radi uspoliov, zlasti eni ne, ki jim pomenijo poraz. Le poredkoma požrti ljubijo požiralce. Človek, ki se smeje, sic v resnici pomenil dogodek. Okoliški glumačl so bili nejevoljni. Uspeh gledališča je nateg, ki vsesava občinstvo in zapušča praznino okoli sebe. Kramarija nasproti je izgubljena. Dvigom dohodkov v Green-Boxu je, kot smo povedali, takoj sledil padec dohodkov v okolici. Do takrat slavna gledališča so ostala brez dela. To je bilo podobno najnižjemu stanju vode v nasprotnem smislu, kjer dvig vode na eni strani znižuje vodno gladino na drugi strani. Vsa gledališča poznajo plime in oseke; nI plime pri tem gledališču brez oseke v onem. Sejmiško mravljišče, ki je svoje talente m fanfare razkazovalo po sosednjih gledališčih, je pričelo obupavati, potem ko jc spoznalo, da ga je uničil Človek, ki se smeje, a je bilo vseeno navdušeno. Vsi glumači, vsi klovni in vsi igralci so zavidali Gwynplainu. No, vsaj eden. ki je srečen, ker ima grd živalski gobec! Matere igralk ali akrobatk na vrvi, ki so rodile lepe otroke, so jih jezno opazovale in jim govorile: »Kakšna škoda, da ti nimaš takšnega obraza!« Nekatere matere so pretepale svoje otroke, ker so mislile, da so lepi. In prav gotovo ne bi samo ena teh mater spremenila svojega sina v Gwynplaina, če bi le ve- • dele za to skrivnost. Angelska slava, Id ne prinaša nič, ni vredna toliko, kolikor ta donosna glava hudiča. Nekoč jo mati kerubinsko prisrčnega otroka vzkliknila: »Naši otroci niso izpolnili pričakovanega uspeha, uspel je edino Gwynplainc.« In zažugala je svojemu sinu, rekoč: »Ce bi vedela, kdo je tvoj oče, bi mu že pokazala!« Gwynplainc je predstavljal kokoš z zlatimi jajci. Kakšna čudovita pojava! To je bil splošen vzklik po vseh barakah. Navdušeni in divji komedijanti so opazovali Gwynplaina in škrtali z zobmi. Kadar besnost občuduje, to pomeni zavist. Takrat zavist kriči. Poskušali so preprečiti Pre-magni kaos. spletkarili, žvižgali in godrnjali. Ursus jo zaradi tega imel pred občinstvom navdušen govor. Tom-Jim-Jack pa je imel priložnost, da je nekajkrat usekal s pestjo in vzpostavil red. Tom-Jim-Jackove udarce s pestjo je opazoval Gwynplaine, a Ursus ga je zato še bolj cenil. Cenil ga je seveda le od daleč, kajti skupina Green-Boxa je zadoščala sama sebi in sc je držala stran od vsega. A kar je zadevalo Tom-Jim-Jacka, je ta vodja lopovov dajal vtis nekega vzvišenega oboroženega sluge, brez zveze z ostalimi, brez prisrčnosti, razbijalec šip, kolovodja, ki se je zdaj prikazal, pa spet izginil, tovariš vsakogar in nikomur prijatelj. Tom-Jim-Jackovi udarci s pestjo niso premagali gneva zavisti do Gwynplaina. Z nagajanjem niso uspeli, zato so lcomedijantje s Tarrin-zeau-ficlda napravili tožbo in se obrnili na oblast. Popolnoma pravilno. Kadar je uspeh v napoto, naščuvaš množico proti njemu in nato pokličeš na pomoč oblast. Glumačem so se pridružili prečastiti očetje. Človek, k. se smeje je usekal udarec protestantskim pridigam. Niso se izpraznile samo barake, temveč tudi cerkve. Pet župnij Southwarka je ostalo brez vernikov. Namesto k pridigi so šli h Gwynplainu. Premagani kaos, Green-Box, Človek, ki se smeje, vse te ogabnosti boga Baala so premagale prižnlce. Glas vpijočega v puščavi, vox clans in deserto, ni zadovoljen in preklinja vlado. Pastorji vseh peterih župnij so se pritožili škofu v Londonu, a škof se je pritožil njenemu veličanstvu. Obtožba komedijantov je temeljila na veri. Izjavljali so, da je vera oskrunjena. Gwynplaina so označevali za čarovnika in Ursusa za brezverca, Prečastiti očetje pa so se sklicevali na družbeni red. Branili so kršene zakone parlamenta, ne da bi se menili za pravovernost. To je bila kaj zvita poteza, kajti živeli so v dobi Locka, ki je umrl pred šestimi meseci, 28. oktobra 1703., torej v dobi, ko se je pojavil skcpticlzem, s katerim je Bolingbroke navdahnil Vol-ialra. Kasneje so morali priti we-Bleyci, da so obnovili biblijo, kakor je Loyola znova vzpostavil paplzcm. Tako so z dveh strani napadli Green-Box. Komedijanti v imenu peterih Mojzesovih knjig, kaplani v imenu policijskih predpisov. S te strani nebo, z one strani upravna oblast, komedijanti pa za nebo. Farji so obtoževali Green-Box, češ da jc v nadlego, komedijanti pa zaradi bogo-skrunstva. Mar se je v tem skrivala kakšna pretveza? Kajpak. Kakšen je bil zločin? Takšen: Green-Box je imel volka, volk pa je v Angliji izgnanec. Dogo imaš lahko, volka nikakor. Anglija dopušča psa, ki laja, nc pa psa, ki zavija. To je razlika med domačim dvoriščem ¡n gozdom. Rektorji in vikarji vseh petih župnij v Southwarku so se v svoji tožbi sklicevali na mnoge kraljevske in parlamentarne predpise, ki so postavljal volka izven zakona. Tako so na primer predlagali, da bi Gwynplaina priprli, volka pa zaprli v hlev ali ga pregnali. Postavljali so vprašanje javne varnosti, nevarnosti za mimoidoče in tako dalje. Kazen tega so se sklicevali na Fakulteto. Navajali so odločbo zbora Osemdesctorice londonskih zdravnikov, tega učenega telesa, ki izhaja od Henrika VIII., ki poseduje svoj pečat kot kakšna država In ki postavlja bolnike pod dostojanstvo sodišča, katero ma pravico, da zapre vsakogar, ki bi prekršil, zakone in se upiral predpisom. In ki je, mimo nekaterih za meščane koristnih ugoto- vitev, dokazal to znanstveno znanje: ako volk prvi ugleda človeka, postane človek hrlpav za vse življenje. Se več: lahko te ugrizne. Vzrok je bil torej Homo. Vsa ta spletkarjenja je krčmar prinesel Ursusu na nos. Krčmar je postajal bolj In bolj nemiren, Bal se je dveh krempljev, policije in sodišča. Povsem zadošča, da prenašaš strah v sebi, pa se že bojiš sodišča; a za to ni treba, da si kriv. Ursus ni želel, da bi imel kakšne tesnejše stike s šerifi, s sodniki, z uradniki na sodiščih in z drugimi vršilci sodnih poslov. Ni si prizadeval, da bi bil v bližini teh službenih obrazov. Opazoval je sodnike enako' radovedno, kakor opazuje zajec lovske pse. Obžaloval jc, da je prišel »Kdor ni zadovoljen z malim, ni vreden velikega,« je zamrmral zase. »Upal sem, da je ta pregovor že izgubil svoj smisel, pa sem so motil. Najbolj neumne resnice so prave resnice.« Proti tolikerim združenim silam, proti komedijantom, ki so zastopali stvar vere, kaplanom, ki so besneli v imenu medicinc, jo imel ubogi Green-Box, ki so ga osumili zaradi čarovništva na Gwynplainovem obrazu in zaradi besnega Homovega izgleda, na svoji strani samo eno stvar, ki je v Angliji predstavljala veliko silo: lenobo občinske uprave. Angleška svoboda je nastala iz običajne krajevne popustljivosti, da vsakdo lahko počne, kar hoče. Svoboda se je obnašala v Angliji kakor morje okoli nje. To je plima in oseka. Običaji pomalem preplavljajo zakone. Anglija je strašna "zakonodaja, ki je potonila, navrh nje običaj, okruten pod tančico neomejne svobode, pod katero še vedno opaziš zakonik. Človek, ki se smeje, Premagani kaos in Homo so lahko imeli proti sebi komedijante, predikante, škofe. Spodnji in Zgornji dom, njeno veličanstvo, London in vso Anglijo. pa bi vendar ostali mirni, dokler bi bil z njimi Southwark. Green- Box je bil najljubše zabavišče predmestja in zdelo se jo, da jc bila krajevna oblast ravnodušna. Ravnocluš-nost pomeni v Angliji isto kot pro-tekcija. Dokler se ne bi premaknil šerif grofije Surrey, ki ji je pripadal Southwark, vse dotlej je Ursus lalilco svobodno dihal in Homo jc lahko mirno, spal na svojih volčjih ušesih. S pogojem, da ne pride do kakšnega katastrofalnega udarca, so vsa ta sovraštva pripomogla k uspehu. Zaradi njih Green-Boxu trenutno ni slaba predla. Obratno! Spletke so privlačile občinstvo. Zaradi njih je Človek, Id se smeje postal še bolj slaven. Množica ima dober nos, da zavoha ovaduštvo In da se postavi na stran ovadenih, Sumničenje je priporočilo. Ljudstvo nagonsko sprejema ono, čemur preti indeks. Osumljena stvar postane prepovedano sadje, sleherni pohiti, da bi zagrizel vanj. Mimo tega je imenitno, če se nekdo razburja zaradi ploskanja, še prav posebno, čc se razburja oblast. Pravo zadovoljstvo jc preživeti prijeten večer in s tem potrditi svoje soglasje s tlačenimi in svoj odpor prot; lla-čitelju. Hkrati se zabavaš in ščitiš. Dodajmo, da so teatrske barake na bowlinggrcemi še dalje splctkarile in protestirale proti Človeku, ki se smeje. To je samo pripomoglo k uspehu. Sovražniki so dvignili hrup, ki jc opogumljal in oživljal zmago. Prej se utrudi prijatelj, k, hvali, kakor pa sovražnik, lci psuje. Zalili še ne pomeni škodovati. Tega sovražniki ne razumejo. Sovražniki si ne morejo kaj. da ne bi žalili in v toliko so koristni. Nikakor nc morejo molčati in tako ohranjajo pozornost občinstva. Na predstavah Premaganega kaosa je bilo vse več ljudi, Ursus ni nikomur omenil, kar mu je povedal krčmar Nicless o spletkah in o tožbi na visokem mestu, da s takšnimi skrbmi ne bi uničil vedrine gledaliških predstav; tudi Gwynplainu je vse zamolčal. Ce bo prišlo do nesreče, bodo tako prekmalu zvedeli zanjo. M mm Odkar se je pred nekaj leti pojavila v knjižnem svetu drobna knjižica »Dober dan, žalost«, se je sprožil val navdušenja in val ogorčenja, polemike, ali je ali ni to »literatura«, lS-letna avtorica Françoise Sagan pa je zaslovela in obogatela. Od takrat sta izšli še dve njeni knjižici, drobni kot prva, slava in bogastvo sla se povečala, kajti spretni založniki so znali izkoristiti navdušenje in ogorčenje, mlada avtorica pa je s svoje strani, še prispevala razne senzacije. Predolgo bi bilo, da bi se spuščali v polemiko okrog Saganove, veseli pa nas, da smo po zaslugi koprske založbe Lipa lahko spoznali njeno prvo in drugo (Dober dan, žalost in zdaj TISTI NJEN NASMEH) delo. Obe sta izšli v lepem prevodu in lepi opremi (lepši kot v originalu!). Spoznali smo jo kot mojstra bleščečega stila in francoske elegance, kot zelo svobodno in odkritosrčno dekle, dovzetno za vsak odtenek čustev. Tema nove knjige TISTI NJEN NASMEH (opremo vidite na sliki): mlada študentka se zaljubi v poročenega moža. Že tolikokrat izrabljena in večno nova tema. Nekaj o njenem slogu, načinu izražanja in čustvenih vzgibih vam bo povedal naš odlomek, še več pa seveda knjiga, ki bo prišla te dni na knjižne police. FRANÇOISE SAGAN ! (Odlomek iz povesti TISTI NJEN NASMEH, ki bo izšla te dni pri založbi LIPA v Kopru v prevodu M. J. in opremi Milana Arneža) Večkrat sem slišala, da je zelo težko živeti skupaj s kom. Mislila sem, da je, čeprav tega med tem kratkim bivanjem z Lucom nisem občutila. Mislila sem tako, ker se ob njem nisem mogla nikoli zares sprostiti, ker sem se bala, da se ne bi dolgočasil. Pri tem sem se morala spomniti, da sem se navadno bolj bala, da se ne bi jaz dolgočasila ob drugih, kakor dragi ob meni. Ta preobrat me je vznemirjal. Le kako naj se mi zdi težko živeti s takim človekom kot je Luc, ki ni dosti govoril, nič spraševal (predvsem ne: »Naj kaj pa misliš?«), ki mu je bilo vedno enako prav, da sem pri njem, in ni bil ne ravnodušen ne strasten? Hodila sva z istim korakom, imela sva iste navade, isti življenjski ritem. Všeč sva si bila, vse je bilo v redu. In nisem mogla obžalovati, da se ni dovolj potrudil, kakor se je treba, če hočeš koga ljubiti, ga spoznati, odgnati njegovo samoto. Bila sva prijatelja, ljubimca. Skupaj sva se kopala v tem pre-modrem Sredozemskem morju, kosila sva omotična od sonca, ne da bi veliko govorila in se vra- ' Mlada francoska pisateljica Françoise Sagan čala v hotel. Včasih bi mu bila v njegovem objemu, v tisti neskončni nežnosti, ki je sledila ljubezni, rada rekla: »Luc, ljubi me, poskusiva, daj, poskusiva!« Pa mu nisem rekla. Zadovoljna sem bila, da sem mu lahko poljubljala čelo, oči, usta, vsako izboklino na tem novem čutečem obrazu, ki so ga za očmi spoznale še ustnice. Še nikoli nisem tako ljubila kakega obraza. Rada sem imela celo njegova lica, čeprav so se mi na splošno zdela vedno del brez mesa, »ribji« del obraza. Kadar se zdaj naslonim s svojim obrazom na Lucova sveža in zaradi rastoče brade nekoliko bodeča lica, razumem Prousta, ki je na dolgo in široko govoril o Al-bertininih. Po njem sem spoznala svoje telo, z zanimanjem in zelo spodobno je govoril o njem, kakor o kaki dragoceni stvari. In vendar ni bilo čutnost, kar je dajalo ton najinemu razmerju, temveč nekaj drugega, neke vrste trpko tovarištvo, s katerim sva prenašala utrujenost od iger, besed, skratka utrujenost. Po večerji sva hodila vedno v isti, malo svojevrsten bar. zadaj za antibsko cesto. Tam je igral majhen orkester; ko sva vstooila, je Luc prosil, naj zaigrajo »Lone and sweet«, o kateri sem mu pravila.Z zmagoslavnim izrazom se je obrnil k meni: »To je tista, ki jo imaš rada, ne?« »Da, Lepo, da si mislil na to.« »Te spominja morda na Bert-randa?« Odgovorila sem mu: »Da, malo že, sicer jo pa že zelo dolgo igrajo po avtomatičnih gramofonih.« Vznejevoljilo ga je: »Zoprno! No, bova že našla kako drugo.« »Zakaj?« »Kadar imaš ljubezensko razmerje, moraš poiskati melodijo, kakor na primer to. ali parfum ali pa nekaj značilnega za v bodoče,« Najbrž sem ga zelo začudeno pogledala, ker se je začel smejati. »Ljudje tvoje starosti ne mi- slijo na bodočnost. Jaz pa si pripravljam prijetno starost z gramofonskimi ploščami.« »Jih imaš veliko?« »Ne.« »Škoda,« sem rekla jezno. »Mislim, da jih bom imela v tvojih letih za celo diskoteko.« Previdno me je prijel za roko. »Užaljena?« »Ne,« sem rekla utrujeno. »Vsekakor se pa nekam smešno sliši, da bo čez leto ali dve ves teden tvojega življenja, ki si ga preživela z nekim moškim, samo gramofonska plošča. Posebno, če ta gospod to že vnaprej ve in razglaša.« Z jezo sem začutila, da mi silijo solze v oči zaradi načina, kako mi je rekel: »Užaljena?« Ce mi kdo kaj reče v takem tonu, mi gre vedno na jok. »Sicer pa nisem užaljena,« sem živčno ponovila. »Pojdiva plesat,« je rekel Luc. Objel me je in začela sva plesati po Bertrandovi melodiji, ki še zdaleč ni bila podobna odlični izvedbi na gramofonski plošči. Ko sva plesala, me je Luc nenadoma močno stisnil k sebi, z nežnostjo, ki se ji lahko reče brezupna, in jaz sem se ga krčevito oklenila. Potem me je spustil in govorila sva druge stvari. Našla sva melodijo, ki se nama je vsilila sama od sebe, kajti igrali so jo povsod. Razen tega neznatnega prepirč-ka sem se dobro držala, bila sem vesela in imela sem vtis, da nama je ta mala pustolovščina kar uspela. Občudovala sem ga, morala sem občudovati njegovo inteligenco, stanovitnost, možatost, s katero je stvarem natanko odmerjal važnost in težo, brez cinizma in brez odobravanja. Včasih me je imelo, da bi ga čisto nedolžno, kalcšenkrat pa tudi jezno vprašala: »Zakaj me pravzaprav ne ljubiš? Toliko laže bi mi bilo. Zakaj ne postaviva medse tiste stene strasti iz stekla, ki včasih sicer vse izmaliči, a je tako udobna?« Ne, bila sva iz istega testa, zaveznika iri tovariša. Jaz nisem mogla postati predmet, on ne subjekt, za to ni imel ne možnosti ne moči ne volje. Najin teden je šel h kraju. Luc ni govoril o odhodu. Močno sva porjavela; v braz sva malo shujšala zaradi noči, ki sva jih prebila v baru ob razgovorih in pijači, ko sva gledala zoro, belo zoro na neobljudenem morju z nepremičnimi barkami in jato elegantnih, igrivih galebov, ki so dremali pod hotelskimi strehami. Tedaj sva se vračala v hotel in pozdravljala vedno istega zaspanega dečka; Luc me je vzel v naročje in me ljubil v na pol omotični utrujenosti. Zbudila sva se opoldne, ko je bil čas za kopanje. Tisto jutro — ki naj bi bilo zadnje — som mislila, da me zares ljubi. Sprehajal se je po sobi in molčal, kar me je vznemirjalo. »Kaj si rekla svojim? Kdaj se vrneš?« »Relda sem jim, da približno čez en teden.« »Če ti je prav, bi lahko ostala še en teden?« »Da...« Zavedala sem se, da nisem nikoli resno mislila na to, da bi morala od tu. Moje življenje naj bi potekalo v tem hotelu, ki ml je postal domač in udoben kakor velika ladja. Z Lucom bi vse noči prečula. Polagoma bi šla zimi, smrti naproti in bi govorila o začasnosti. »Mislila sem, da te Frangoisa pričakuje.« »To bom že uredil,« je rekel. »Ne bi rad pustil Cannesa. Ne Cannesa, ne tebe.« »Jaz tudi ne,« sem odgovorila s prav tako mirnim in sramežljivim glasom, Prav tak glas. Za hip sem pomislila, da me morda ljubi, pa mi tega noče povedati. Srce mi je začelo hitreje biti. Potem sem se spomnila, da so to le besede, da me ima v resnici zelo rad in da je to dovolj. Sporazumela sva se še za en teden sreče. Potem pa ga bo treba zapustiti. Zapustiti, zapustiti... Zakaj, zaradi koga, čemu? Da se bom zopet znašla v tistem dolgčasu, v tisti razbiti samoti? Vselej, kadar me je pogledal, sem videla samo njega, Kadar je govoril z menoj, sem hotela razumeti samo njega. Moje zanimanje je veljalo samo njemu, ki ga hočem videti srečnega. Njega, Luca, mojega dragega. Okrog štiri sto lovcev koprskega okraja in povabljenih gostov na nedeljskem pogonu — Lovska sreča za novince — Splošno zadovoljstvo največja letošnja lovska prireditev v sloveniji je BEL pogon na divje praslce Kdor bo pisal zgodovino Patine v Slovenski Istri, ne bo mogel mimo imena Jožefa Ivuzmiča, ki bo prihodnje leto praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Ze od vsega začetka fašističnega zatiranja je bil Kuzmič med prvimi organizatorji zavednih ljudi. Leta 1921 je že sodeloval pri napadu na fašiste v Marezigah. Leta 1323 je postal član KP. Zaradi njegovega odločnega protifašističnega zadržanja so mu fašistični oblastniki »priznali« kar 19 let posebnega nadzorstva. Ce je hotel iz vasi v Koper, je moral prej po dovoljenje na karabinjersko postajo v Kaštel — Castelvenere — v Hrvatski Istri. Razen tega jo bil 21-krat zaprt, med NOB pa konfin'ran. Kadar pripoveduje o svojih doživljajih . n borbah, se mu žive oči kar bliskajo od zadovoljstva, da je za osvoboditev in izgon okupatorja tudi sam prispeval svoj delež. Med važnejše dogodke prišteva likvidacijo fašista Derina — domačina iz Krlcavč, zato naj zapišemo ta dogodek. * * • Ko so fašisti tudi v Slovenski Istri začeli ustanavljati zloglasne »Squadre d'azione« — akcijske skupine — so tudi med domačini dobili kakega odpadnika. ki je zatajil svoj rod, jezik, ime in domovino. Tako je v oddaljeni istrski vasi Krkavče med poštenimi ljudmi zrasel odpadnik Derin. Ko je prvič oblekel črno srajco, mu je začel rasti greben in preziral jo vse, kar je bilo slovenskega. V terorizira-nju in pretepanju fantovskih skupin je kmalu prekosil celo same sinove rimske volkulje. Ce komu, je veljal Derinu vzdevek Iz turških časov: »Poturica je hujš> od Turčina«. Nekaterim zavednim članom KP je to otresanje Derina začelo presedati. Sklenili so napraviti konec slrahova-nju tega izmečka. Dne 23. novembra 1924 je škvadrist Derin s svojo akcijsko skupino teroriziral in pretepal fante v gostilnah v Gažonu in pri Bandelju. Zvečer so prihrumeli tudi v Padno. Derin je oblastno in oholo kričal po vasi: »Qui si parla solo I'italiano!« Niti sanjalo se mu ni, da je tisti dan — njegov zadnji dan terorizlra-nja . . . Ko je Derinova skupina popivala in kvartala v vaški gostilni, je na vrata Kuzmičevega doma nalahno potrkalo. Kuzmič je natihoma odšel k vratom in vprašal, kdo je in kaj želi. Oglasil se je znan glas: »Posodi mi črnico. Mislim, da je nocoj pravi čas, da bo spregovorila.« »Crnica« je bila pištola tipa »Ste-yer«, ki jo je Kuzmič skrbno skrival. Odhitel je na podstrešje, prinesel pištolo in jo dal znancu. Ta jo je brez besede vzel in izginil v temo... Kuzmič je zaprl vrata in se umaknili v sobo, kot da se ni nič zgodilo. Nedolgo potem je znova potrkalo na vrata. Ko je Kuzmič odprl, je presenečen spoznal — Derina. V letih, ko je bil Derin samo navaden Krlcav-čan, sta večkrat hodila skupaj na lov. Povabil ga je, naj vstopi. Derin se je le malo časa zadržal v njegovi hiši. Namen njegovega obiska je ostal nepojasnjen. Vendar je Kuzmič uganil, da je verjetno za vsem tem — strah, da bi se mu kaj zgodilo. Ko je odhajal, je Kuzmiču dejal: »Pospremi me do gostilne.« Ko sla prišla v gostilno, so fašisti sedeli za mizami in kvartali. Derin je navezal razgovor s sovaščanom Jožefom Kastcličem. Čez nekaj časa je prekinil razgovor z izgovorom, da gre malo na zrak. Komaj je zaprl glavna vhodna vrata, je zunaj zamolklo odjeknil strel, V gostilno je planil domačin Miha Pucer. Z rokama se je grabil za glavo in kot brez uma vpil: »Joj, joj! Eden je padel na tla, meni pa se zdi, da sem zadet!« Fašisti so planili izza miz, potegnili pištole in začeli streljati v strop kot ponoreli. Kuzmič pa jo ostal navidezno miren In je dejal: »Počakajte, da pogledamo, kaj se je zgodilo.« r. Vzel je petrolejko z mize in odhitel pred hišo. Ko je posvetil naokoli, je takoj spoznal položaj. Derin je na pol slonel, na pol sedel ob zidu. Obe roki je v stresajočih krčih počasi kr- Izraelska ladja »Gefen«, privezana za bitve v novem koprskem pristanišču šam v vašem pristanišču vlačilce, ki bi ga prav v teh pogojih plovbe morali nuditi vsaki ladji; za poveljnike ladij ni tudi prav nič vzpodbudno dejstvo, da na plutačah, ki označujejo pot v pristanišče, nI signalnih luči. Ta pomanjkljivost lahko povzroči po nepotrebnem velik zastoj v nočni plovbi, ko čaka ladja pred pristaniščem; zastonj sem poskušal dobiti novo pomorsko karto koprskega zaliva z vnešenimi globinami in končno — urediti boste morali še pilotažo in oskrbeti pilote s hitrim motornim čolnom. — Zares koristne pobude, ki pa bodo prav gotovo kmalu ostvarjene. Se eno vprašanje: kako vas je »ubogala« ladja pri pristajanju v burji, ki Je danes precej močna? — Sicer nisem izvedenec za gradnjo pristanišč, vendar je takoj videti, da so koprsko gradili spo obni ljudje. E, da, se je nasmehnil kapitan in sprostil nagubano čelo, vaši strokovnjaki, predvsem gradbeniki, so znani danes že š rom po svetu, zato ne dvomim, da se bodo izkazali tudi pri tej veliki gradnji. Poslednjič sva trčila s kapitanom čaši konjaka. Nehote sem pomislil, kakšna razdalja naju bo ločila že Jutri, pojutrišnjem in kje vse bo krl-žarila letos njegova ladja. Skoraj gotovo pa je, da bo svoje vtise prenesel naprej In da bo tudi tujini napovedal porajanje velikega pristanišča ob našem malem mestu, BORO BOROVIC Dobre tri četrtine vseh lovcev koprskega okraja se je v nedeljo odzvalo velikemu pogonu na divje prašiče v Brkinih. Razen iz lovske družine Strunjan (Piran) .so se te največje lovske prireditve letošnjega lovskega leta v vsej Sloveniji udeležili lovci vseh •družin koprskega okraja. Polno-številna je bila zlasti udeležba področnih brkinskih lovcev, medtem ko so druge družine poslale kar so mogle največ članov. Na zbornih imestih v Zavrliku pri Divači, v Ribnici, v Čeljah, v Obrovem, Materiji, Markovšči-ni in Rodiku se je že zgodaj začela zbirati zelena bratovščina. Koprčani in Šmarčani so se zbrali v Kopru in se s kamioni in avtobusi odpeljali v Kozino. Prav tako Izolani, le iz Strunjanske družine ni bilo nikogar. Nekateri so bil v ponedeljek pošteno jezni zaradi tega, ker pravijo, da sploh niso bil obveščeni. Pač škoda, da ne berejo vsaj »Jadrana«, ki je v prejšnji številki opozoril vse lovce na udeležibo. V Kozino so pribrzeli tudi gostje izza meje s svojimi vozili, tako da se je samo tamkaj nabralo nad 200 domačih in tujih ostrostrelcev, od katerih je vsak zase upal, da se mu bo posmejala botra Sreča in mu pomagala do lepih čekanov —■ pri ogromni večini prvih v zbirki drugih lovskih trofej. Velika večina lovcev zlasti z obalnega področja našega okraja še sploh nikoli ni videla čekanastih kosmatincev; še videla ne, ikamoli uplenila. Po prvih podatkih se je nedeljskega pogona udeležilo okrog 400 lovcev, razen njih pa še precej kmečkih fantov in mož, ki so v lovu sodelovali kot gonjači. Žal odziv med kmeti glede na škodo, ki jim jo povzročajo parkljasti kosmatinci na njivah, ni bil povsod ustrezen. Dobro so se odrezali kmetje na področju Ro-dika in skoraj vse kozinske lovske družine, kar kaže tudi na dobro organizacijo. Manj sodelovanja je bilo na področju Divače in Vrem, kjer je bilo naganjačev premalo. Podobno je bilo še na nekaterih pasovih obkolj enega področja. Podrobnejša analiza prireditve bo pokazala tudi vse druge pomanjkljivosti, kar bo dobra šola za drugič. V svojem glavnem namenu je prireditev vsekakor uspela: padlo je nekaj čekanarjev (samo na področju Rodika so obležali na dlaki trije, na Barki pa dva), nekaj je bilo obstreljenih in so jih naslednji dan iskali s psi; predvsem pa so se številni lovci koprskega okraja spoznali med seboj, spoznali so divjad, ki je poprej še nikoli niso imeli priložnosti videti, spoznali IZ PIVKE Učenci osmega razreda pivške osemletke so minuli mesec izdali prvo številko svojega glasila NAŠ DED.. Njegova vsebina je marsikoga močno presenetila, saj ni pričakoval, da bo v njem objavljenih več prispevkov nadarjenih piscev pesmi in proze. Časopis je odraz življenja in dela učencev v šoli in izven nje ter je poln kratkih črtic, ¡pesmi, satir in karik a/tur. To je že druga pošiljka našega eksportnega lesa, ki ga je minuli teden naložila v koprskem pristanišču izraelska tovorna ladja, 3000-tonska »Gejen«. Ta ladja zdaj stalno plove na tovorni liniji ■ med pristanišči Srednjega vzhoda in Trstom ter ima vsakokratni,to je dvakrat na mesec, pristanek tudi v Kopru, v kolikor je zanjo pripravljen toVor. Koper je sicer malo mesto, vendar sem prepričan, da znate ceniti njegovo lego, Prav to dejstvo me navdaja z mislijo, da borno že v bližnji prihodnosti novor li o velikem pristanišču ob malem mestu, — .Imate še kakšne tehtne pripombe, ki so povezane s pristaniščem — seveda morate upoštevati, da je bila pred nedavnim zaključena šele prva faza gradnje? Prijazni kapitan se je ozrl skozi vrata, ki vodijo na poveljniški, most. Njegov pogled je zdrsnil na dve vrsta plutač, ki označujejo poglobljeno dno in vhod v pristanišče, nato pa je zbrano dejal: — Naj vam naštejem nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih verjetno opazil vsak kapitan: v prvi vnsti pogre- či_l proti obrazu, kot bi ga hotel zaščititi. Bilo pa je že prekasno. Iz senc sta brizgala dva črna curka krvi... »Crnica« je dobro zadela... Kuzmič ^e izrabil trenutno zmedo in se v temi hitro izgubil domov. NI še dobro zaprl vrata, ko je potrkalo. Nalaliko jih je odpahnil in bolj zaslutil kot spoznal znanca, ki mu je komaj pred pol ure dal »črnico«. Ta je s hitro kretnjo pomolil pištolo: »Na, pa na svidenje.« Kot je prišel, tako je neslišno izginil v temo. Kuzmič in tisti tovariši, ki so bili povezani z močno organizacijo KP, so slavili prvo zmago nad črnosrajč-nimi škavdristi . .. Po tem godoku so fašisti aretirali Ivana Domjo in Ivana Diliča iz Pad-ne, Jožefa Kastoliča iz Grintovca in Mihaela Pticerja iz Nova vasi. Diliča in Domja so v zaporu nečloveško mučili, da bi jima izsilili priznanje uboja. Domju so pri mučenju zlomili celo roko. Na šest dni trajajočem procesu v Kopru so Domja obsodili na štiri leta in štiri mesece zapora. P. A. — Ogarev BERITE IN ŠIRITE so moč svoje lovske organizacije in prebili dan v prisrčnem lovskem tovarištvu. Seveda vsi lovci niso prišli na svoj račun, kar je razumljivo, saj divji prašiči niso zajci, vendar pa je bil le nad vse prijeten da,n. Posebno se je sreča nasmejala mlademu cariniku članu sežanske lovske družine, ki je na svojem stojišču podrl kar dva ščetinca. Prvič sploh videl in ju takoj položil na dlako, s čimer bi se po pravici lahko ponašal tudi star, izkušen lovec. Prvo presenečenje so nekateri lovci doživeli že navsezgodaj. Ena izmed grup, ki so zaprle hribovito področje nad Rodikom, se je šele razpostavi j al a na stojišča, ko je lovcem pred praznimi puškami priredil pravi ples kosmatinec, da ga je 'bilo kar strah pogledati. Ogromni čekani, za komolec visoke ščetine ^o mu štrlele nad hrbet, ko se je kot pošast tudi sam menda od presenečenja sesedel na zadnjico pred lovcem s prazno puško. Gledal ga je ravno dovolj časa, da je ta utegnil potisniti naboj v cev, potem pa jo je spet ucvrl. Milko mu je sicer poslal svinčeni pozdrav in ga ranil, toda ne dovolj, da bi trdoživa zverina obležala. Tudi brat Karlo ga je medtem posmodil od daleč, da jo je prestrašeni čekanar ubral naravnost proti nekemu Tržačanu, ki je pozabil na puško in naglo pocenil za obsežen bukov .parobek, mrci-na pa je srečno ušla iz zaprtega kroga. Zato pa je bila Sreča v tej grupi še pozneje na delu, Padla sta dva kosmatinca že dopoldne, popoldne pa še eden. Kako je bilo v vzhodnih Brkinih, kjer so bili ilirskobistriški in postojnski ter pivški lovci, ta trenutek še ne morem povedati. Vsekakor pa je bila prireditev sama po sebi ne glede na rezultat streljanja in lova na sploh, zelo pomembna za lovce na Koprskem. Pomembna zaradi svojega vzgojnega značaja, zaradi tovariških stikov, ki so jih lovci navezali med seboj, in po-mebna še posebej za obalne lovce, ki so se po pravkar opravljenih izpitih v naravi spoznali z načinom lova in divjadjo, ki ni običajna v njihovih obalnih loviščih. Prekrasno vreme je .pripomo- novembra 1924 je ljudska jeza odpihnila osovraženega izdajalca pogovor s kapitanom izraelske ladje na linijski progi skozi koper glo k uspehu in dobremu razpoloženju sodelujočih lovcev in gonjačev, ki so prireditev veselo zaključili z »zadnjim pogonom« v Divači, Rodiku, Kozini in drugih krajih. Jasno je, da za vse ni bilo in ni moglo biti prav spričo kratkega časa, ki je ostal za organizacijo, čeprav so se posebno nekatere družine močno potrudile, vendar pa je minula nedelja prinesla dragocene izkušnje. Te se bodo dale s pridom uporabiti na prihodnji taki prireditvi, ki so jo že zdaj sklenili spet pripraviti prihodnje leto. rb Med prvim odmorom so lovci, nad R.odikom občudovali padlega kosmatinca Pred dnevi se je v koprskem tovornem pristanišču privezala v kratkem razdobju že drugič 3 tisoč tonska izraelska ladja »Gefen«. Tovor lesa, ki so ga vkrcali marljivi pristaniški delavoi, je medtem že na poti v Izrael, kjer je les nadvse cenjena surovina. Za nas pomeni vsaka nova brazda v koprsko pristanišče razveseljivo ugotovitev, da to dejansko že dela in da bo v tujini kmalu postalo pojem jugoslovanskega uvoznega m izvoznega pristanišča, Izkušen pomorski kapitan si navadno o vsakem pristanišču, kjer prisloni ob obalo svojo ladjo, ustvari določeno mnenje, Pristanišče ocenjuje dokaj objektivno, iz preprostega razloga, ker gleda nanj z očmi nepristranskega opazovalca in mu navadno pri zapletenem manevriranju zaradi velike odgovornosti ne uide nobena podrobnost. Kdor pozna morje in nevarnosti plovbe, bo rad potrdil, da so često tudi neznatne pomankljivo-sti lahko razlog, ki ogroze varnost plovbe ljudi in varnost milijonskih vrednosti. Ko sem stopal po premičnih stopni-c;ih na »Gefen«, da bi si ogledal še »drobovje« te ne ravno preveč moderne ladje in po možnosti pokram-ljal malo z ljudmi iz daljne dežele, je naneslo, da sva kmalu zatem sedela s kapitanom, simpatičnim sivo-okim Letoncem E. Seemannom v njegovem salonu. Gostoljubnost je sicer lepa lastnost, toda če se človek znajde za obloženo mizo, da mora krepko steeniti vrat, če hoče videti nasproti sedečega gostitelja, je pač najboljši izhod, da z napetim pogovorm prihraniš želodcu zmešnjavo več ali manj znanih dobrot. Kmalu sem dobil pojasnilo, zakaj taka pozornost do naših ljudi. — Zelo cenim Jugoslovane in sem vedno zelo srečen, če me zanese pot v vaše vode. Prepričan sem, da delim to mnenje z vsemi tujimi pomorščaki, ki se vračajo iz vaše dežele vedno prepolni lepih vtisov, — reče smeje mladi kapitan, — Ker se mudite že drugič pri nas, ste gotovo imeli priložnost spoznati naše mesto in kar nas najbolj zanima: kako ocenjujete koprsko pristanišče in kak pomen mu pripisujete? — Najprej odgovor na bistveno vprašanje: mislim, da se ne motim, če trdim, da bo postal Koper že v bližnji prihodnosti resen konkurent tržaškemu pristanišču. Seveda je to v prvi vrsti odvisno od vas samih In predvsem od tega, če v nadaljnji gradnji ne bo prišlo do zastoja. Smatram, da je čas, ko tudi z ureditvijo vsaj osnovnih luških naprav, dvigal in podobno, ne boste smeli odlašati. Danes igra povsod hitrost vkrcavanja in ižkrcavanja veliko vlogo. ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJI* SN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA -frŽEMA m DOM * ZDRAVSTVO IN V ZGsQJAj iz izkušenj naše posvetovalnice za delo Kam gredo dekleta, ko končajo šolsko obveznost, se sprašujemo vsi tisti, ki imamo opravka z mladino. Nekaj jih nadaljuje šolanje, druge pa se žele izučiti poklica. Teh zadnjih je v našem okraju' 200 do 300 na leto, učnih mest za dekleta pa komaj kakih 30 do 40. Zato se množično zatekajo na našo posvetovalnico, kjer sicer dobijo informacije o raznih možnostih, ostaja pa vprašanje vzdrževanja v drugih krajih. To so namreč največ dekleta iz okolice, kjer imajo doma nekaj zemlje, oče zasluži kot: nekvalificiran delavec, otroških doklad ne prejemajo. V družini je navadno tudi več otrok in je zato težko najstarejšega šolati. Tako naša posvetovalnica ne izvršuje svojega prvotnega namena, to je da svetuje izbiro poklica, ampak iščejo v njej dekleta splošne nasvete. Iskanje novih učnih mest za žensko mladino je res težavno. Podjetja razpisujejo taka mesta edino v gostinski, trgovski, frizerski in šiviljski stroki. Marsikje ijamreč še prevladuje mnenje, da so ženske manj -sposobne za opravljanje nekaterih poklicev, ki jih imajo za deloma ali popolnoma moške, Priznati je treba, da je tudi to še dokaj zapleteno in nerešeno' vprašanje. Zato še iščemo ustrezno razmerje med moško in žensko delovno silo, vendar pa nam dosedanje številne izkušnje kažejo, da ženske lahko zaposlimo še marsikje in ne samo v zgoraj navedenih poklicih. Naše gospodarske organizacije se še vse premalo zavedajo, dasiravno primanjkuje letos moških vajencev, da bi bila dekleta prav tako primerna v lesni (rezbarji) in kovinski stroki (kovinostrugarji, kovi-norezkarji, kovinoskoblarji, precizni mehaniki, graverji, cizelarji v po. metu španija Po novi uredbi, k; so jo sprejeli delodajalci preteklo leto. lahko zaposlijo žene tudi pri najtežjih fizičnih delih. Po teh nreripisih lahko žene nrevažajo v samokolnicah do 40 kg, v vozičkih do 130 kg in v vagonetih na tirnicah do G00 kg. norveška V tej deželi imajo posebno organizacijo. ki se imenuje »Počitnice za gospodinje«. Z delom je začela ta organizacija leta 1952, letos pa je pripravila letovanje 10.000 gospodinjam, ki si tega sicer ne bi mogle — privoščiti. Organizacija jim da zato svoja sredstva, v njihove domove, ki ostanejo brez gospodinje, gredo prostovoljke, švedska Tudi na Švedskem je zelo težko dobiti hišno pomočnico. Tako je v nekem dnevniku izšel takle oglas: »Iščemo gospodinjsko pomočnico. Zelo dobro bo plačana. Posebno opozarjamo, da ne bomo ravnali z njo kot z družinskim članom, ampak mnogo bolje.« itd.), v električni (radiomehaniki) in filmskotelmični (operaterji, laboranti), pa v gradbeni stroki (pleskarji, črkoslikarji) in še v nekaterih drugih poklicih, kjer lahko polnovredno zamenjajo moško delovno silo. Ob vprašanju ženske mladine ne smemo pozabljati tudi na splošne človeške želje in slabosti. Za mladega človeka je svet uganka, zato ga tembolj želi spoznati in tako se hoče tudi mlado dekle, ki dorašča, lepo obleči, želi spoznati ljudi in svet. Sicer z nekritičnimi očmi opazuje svojo okolico, vendar vidi, da življenjska raven marsikomu že dopušča, da se vozi v svojem avtomobilu in da je oblečen po najnovejši modi. Ta opazovanja begajo misli mladega dekleta. Tudi sama bi hotela doseči, kar vidi pri drugih, zato hoče delo in poklic. V posvetovalnici sicer dekletom naka-žemo možnosti za nadaljnje šolanje, vendar je zelo malo takih, ki se za to odločijo, večina si raje izbere takojšnjo zaposlitev. Napotimo jih na posredovalnico za delo. Tam jim pojasnijo, da je zelo malo upanja, ker so še premlada in sprejemajo podjetja-raje odrasle oziroma starejše in tudi precej takih je, ki že dalj čakajo na zaposlitev. Zdaj se začne romanje na posredovalnico za delo. Morda je že petič dobilo dekle negativen odgovor, svet poln sanj se polagoma ruši. Nima možnosti, da bi stopila kot enakovredna med odrasle, v njej raste strah za bodočnost. Kakšne so -pri nas realne možnosti za zaposlitev ženske mladine? Do zdaj smo imeli v okraju dve ženski obrtni šoli, eno v Kopru in drugo v Ilirski Bistrici. Obe šoli sta v likvidaciji z utemeljitvijo, da ne dajeta strokovno kvalificiranega kadra, ki bi izpolnjeval današnje zahteve in da te absolvente obrtne delavnice nerade sprejemajo. Absolventke se zato ne zanoslijo v svoji stroki, ampak kot uradnice ali celo kot nekvalificirane delavke. In končni argument je, da se dekleta po končani obrtni šoli ne morejo več izučiti kakega drugega poklica, ker so že odrasle in izgube pravico do otrošlSsga dodatka ali kake druge socialne podpore. Teh argumentov, ki govore proti omenjenima šolama v Kopru in Ilirski Bistrici, seveda ne gre za- nikati. Drugo vprašanje pa je, kaj bomo nudili mladini v zameno. Prav gotovo jih ne bo zadovoljilo pojasnilo na posredovalnici za delo, da ni prostih učnih mest in da gredo lahko samo domov. Razen tehtnih vzrokov za ukinitev šole pa se nam vsiljuje še tudi misel, da je dekle s končano splošno šolsko obveznostjo še nedorasla in nezrela, medtem ko je absolventka obrtne šole s svojimi 18 leti že polnoletna, in ni prav nič poraznega, če se zaposli v administrativni službi ali kot delavka. Morda bi po tehtnem preudarku le prišli do zaključita, da bi kazalo obdržati vsaj eno obrtno šolo v okraju. Manjše kapacitete sicer, kot sta sedanji, toda ta šola naj bi imela dober predavateljski kader in skrbela tudi za nadaljnje delo in zaposlitev svojih absolventk. Vsi dobro vemo, da šivilj primanjkuje, da imajo vse delavnice dela čez glavo in da je zato za sedaj strah pred hiperprodukcijo neutemeljen. T-k Hü m fi: IP-- v :/ s V znamenju pomladi imajo tudi plašči tričetrtinslca rokava. Sicer pa nam tale model iz pepita blaga lahko služi tudi za obleko, le da jo v tem primeru zapenjamo v vsej dolžini. Otroci : Mamica, zakaj ne bi šla tudi ti z nami na izlet. Tako krasno vreme je! Mati: Kaj pa vendar mislite, nimam časa! Kar pojdite z očkom. Pospraviti moram še stanovanje, skuhati kosilo in prišiti gumbe na srajce. Mati: Če mi boste vsi malo pomagali, da skupaj hitro pospravimo stanovanje in če se boste zadovoljili z ocvrtimi jajci za kosilo, lahko grem z vami na izlet. Šivanje gumbov na srajce lahko počaka za zvečer. Lepe dneve in sonce se pač splača izkoristiti. Nikar ne puščajte vnemar stvari, ki družino zbližujejo in povezujejo. In nikoli ne pozabite, da je vaši družini bolj potrebna mati in žena, ki ima čas za svoje otroke in za moža, kakor pa vzorna gospodinja. Prijetno nedeljsko popoldne, ki ga preživite v naravi skupaj z družino, je več vredno kakor perfektno počiščeno stanovanje, brez sen-čice prahu in nereda ter praznično nedeljsko kosilo. Prvi so me oštevali, drugi so se čudili, tretji posmihali. Posmi-hali so se za mojim hrbtom ali celo v obraz ... I Kaj sem jim hotela reči? Kaj sem jim mogla povedati? Saj nisem hotela, sama nisem mislila. Zgodilo se je kar tako brez razmišljanja. Povedali so mi: »Bolan je. Težko bolan. Zastrupil se je. Težko bo z njim. Morda bo umrl. V bolnišnico ga bodo peljali.. ,« marta grom Ti vedri obrazki, ki jih vidite na sliki, vam govore, >da se mali cicibani koprskega otroškega vrtca kar dobro počutijo v lepo opremljenih prostorih, kar so omogočila razna podjetja in ustanove, ki so finančno in materialno pomagale pri adaptaciji. Najlepše plačilo jim je za to hvaležnost radoživih cicibančkov. Slekla sem delovni predpasnik, si popravila ruto, zaklenila dom in šla. V cekarju sem nesla maslo in jajčka. | »Morda bi kaj jedel.,.« sem si rekla. Odprla sem vežna vrata. Šele takrat me je čudno pretreslo. »Glej no!« isem si rekla. »Kako človeka prizadene.« Roka mi je drhtela in vroče mi je bilo. Stopila sem skozi ozek hodnik, odprla vrata v kuhinjo. »Je kdo doma?« sem vprašala. Vprašala sem kot tujec, ki je prvič stopil v hišo. Ozrla sem se po umazanih stenah in nehote sem se spovmila: »Tu je bil nekoč moj dom. Nekoč, pred dvajsetimi leti. JKot nevesto me je pripeljal sem. Takrat je bil lep fant in rad ime je imel. Imela bova otroke — je rekel. In res sva ga imela. Fanta. A potem ... zlobni jeziki, slaba družba, neoženjena sestra ... Popivati je začel; pretepal me je, preklinjal otroka ... Koliko sem trpela. A kljub vsemu, rada sem ga imela ..; In potem ... potem sem ga sovražila in nazadnje, postal mi je tujec, mrtev predmet. Zame ni pomenil niti toliko, kot pomeni pajek v kotu izbe ... Ločila sva se. Revno sobico isem dobi! a in službo. In za otroka sem skrbela. A 'on? Ni se menil zame. Še za otroka ne... živel je po svoje ... popival, z drugimi hodil ... Z dlanjo sem. pobožala črno ognjišče. V sobi je nekdo zastokal. »On je!« sem pomislila. »K njemu moram! Menda ne bo umrl.« Potiho sem odprla vrata. Kako čudno mi je bilo. Tam je ležal in bled je bil. Gledal je skozi okno, kakor da bi nekoga čakal. »Kako ti je?« sem vprašala. Zdrznil se je. t »Si prišla?« je rekel. Rekel je tako, kakor bi vedel, da pridem. Potem je prišel zdravnik, za njirrt rešilni avto. Rada bi ga spremljala. »Ni treba!« je rekel bolničar. Stisnila sem mu roko. Nekaj je zašepetal. Trudno se je nasmehnil. Bil je zelo slab. Avto je zatrobil. Oblak prahu je ostal za njim. Obstala sem na mestu kot otrpla. Šele čez čas -Ijenju. Videli ste, da sem začel nekaj pometati po Ilirski Bistrici. Ko sem že začet, bom šel do konca, kar boste lahko ugotovili prihodnji teden. Prišli si boste na jasno v raznih vprašanjih, prava bu-kovska in ilirska veselica bo. A ja, ko smo že pri Iliriji (pa ne oživljeni): v tem trgovskem podjetju so nabavili kar 4000 poV^'. noma enakih kravat, s katerm nameravajo uniformirati vso čino (zakaj sicer?). VeČ pa drugič, čeprav je !e ostal na rešetu Knežak, pa stranek in kaj vem, kaj še. tedaj pa lepo pozdravljeni! Vaš Vane TELiSMA VZGOJA * ŠPORT - ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TETETNA^ŽZ" OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN SEŽANA o o Napet prizor iz lanskih košarkarskih tekem v Kopru Obračun dela sežanskega Partizana v preteklem letu na občnem zboru v nedeljo ponovno potrjuje, kako koristno so bila vložena sredstva za izgradnjo telovadnega doma v Sežani. V društvu redno deluje devet oddelkov: člani, mladinci, pionirji, moška deca, predšolska de-ca, članice, mladinke, pionirke in ženska deca. Med posebno vadbo pa spadajo še odbojka za ženske, košarka za moške in namizni tenis. Povprečni mesečni obisk pri telovadbi je lani dosegel (brez julija, ko je bila večina članov na dopustu) 224. Lani je imelo društvo 13 prire- S III. ZIMSKEGA POKALNEGA PRVENSTVA KOPRSKEGA OKRAJA V KOŠARKI Tretje zimsko prvenstvo koprskega okraja v košarki, ki je bilo v nedeljo v Sežani, je potrdilo številne napovedi in trditve, da si košarkarski šport nezadržno utira pot v naša telesno-vzgojna društva in da postaja v obalnem področju ter predvsem v mestih njegovega zaledja čedalje bolj nepogrešljiv sestavni del telesne kulture v društvenem življenju naše mladine. Nedeljsko prvenstvo v sežanski telovadnici je bilo pravo nasprotje oktobrskega primorskega prvenstva za člane v Postojni. Takratno udeležbo treh moštev je NAMIZNI TENIS Prejšnji teden je bilo v Postojni povratno srečanje v namiznem tenisu med moštvom postojnske gimnazije in vasi Orehek. Vsak tekmovalec iz petčlanske ekipe je odigral po eno partijo z vsakim nasprotnim igralcem. Končni rezultat je bil 18:7 za postojnske dijake. i ŠAH V prekinjenih in odloženih partijah zadnjega kola turnirja za prvenstvo Kopra je Verk premagal Oblaka, Božič Vilfana in Že-kar Valiča. Razsodišče je obravnavalo spor v partiji Gerželj— Zavec in ugotovilo napako sodnika, ki se je vmešal v partijo, preden so ugotovili število odigranih potez. Ker pravila FIDE ne predvidevajo posledic za tako napako, se bodo posvetovali z republiškimi strokovnjaki. Končno stanje na lestvici, ki pa je še sporno glede drugega in tretjega mesta, je naslednje: Omladič 11, Zavec in Gerželj 9 in pol (1), Verk in Habič 8 in pol, Jevnikar 7 in pol, Renko 6 in pol, Kovač 6, Žekar 5, Vilfan 4 in pol, Klajnšček 4, Božič 3 in pol ter Valič in Oblak 3. V ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri bo v hotelu »Triglav« redni letni občili zbor koprskega šahovskega društva. Odbor vabi člane in simpatizerje k čim večji udeležbi. Na občnem zboru bodo pripravili načrt letošnjega dela, predvsem glede razširitve članstva in izboljšanje kvalitete igralcev. SIMULTANKA PROFESORJA SIVCA Prejšnji petek je prvokategor-nik prof. Sivec odigral z dijaki postojnske gimnazije simultanko na 24 deskah. Osemnajst partij je prof. Sivec odločil v svojo korist, prvošolec Marjan Štefančič in četrtošolec Stane Kaluža sta ga premagala, Vihar, Orel, Modic in Vagaja pa so z njim remizirali. Končni rezultat je torej 20:4 za prof. Sivca. Z. tokrat presenetljivo zasenčil skup vsega, kar košarka v našem okraju trenutno sploh premore. To dejstvo je spravilo v neugoden položaj celo prireditelja, postojnsko košarkarsko podzvezo, ki je morala zaradi nastopa šestih ekip v zadnjem trenutku spremeniti propozicije turnirja, razdeliti moštva na osnovi žreba v dve skupini ter skrajšati igralni čas posameznih tekem na 2X15 minut. Nosilca obeh tekmovalnih skupin sta bila vrsti TVD Partizan iz Postojne in Ilirske Bistrice. Medtem ko so se v prvi skupini vse 3 polfinalne tekme končale s predvidenimi izidi, pa je v drugi tekmovalni skupini napravilo veliko presenečenje mlado moštvo iz Kopra, ki si je s težko priborjeno zmago nad nosilcem skupine Ilirsko Bistrico zagotovilo plasman na vrhu tur-n irske tabele. Izidi polfinalnih tekem so bili naslednji: 1. skupina Sežana-Koper 27:36, Ilirska Bi- strica-Sežana 47:39, Koper-Ilir-ska Bistrica 46:45 (!). 2. skupina Izola-Piran 57:34, Postojna-Izola 67:26, Postojna-Piran 64:16. V popoldanskem finalnem delu tekmovanja za zimsko prvenstvo koprskega okraja so se srečala naslednja moštva: Pošto jna-Koper 38:34, Ilirska Bistrica-Izola 53:40 in Sežana-Piran 43:23. Zaključna lestvica turnirja je: 1. Postojna, 2. Koper, 3. Iirska Bistrica, 4. Izola, 5. Sežana in 6. Piran. Poudariti je treba, da preseneča visok plasman koprskih košarkarjev in viden napredek Izole ter Sežane. O zmagovalcu tur- nirja, ekipi TVD Partizan Postojna, velja povedati le to, da razpolaga s solidnimi košarkarji in da se v zadnjem času očitno pozna požrtvovalno delo mladega trenerja Ljuba Miklavčiča. Tekme, ki so jih sodili primorski košarkarski sodniki: Vižin, Miklav-čič, Znideršič, Baje, Šajna in Prinčič, si je ogledalo nekaj sto gledalcev. Deset anketiranih udeležencev sežanskega turnirja je izbralo naslednjo najboljšo petorico zimskega prvenstva koprskega okraja v košarki: Tavčar (Postojna), Jakomin (Koper), Miklavčič (Postojna), Jordan (Postojna) in Ma-karovič (Postojna). A. M. ditev, kar vsekakor ni malo. Med temi prireditvami so nekatere zelo dobro uspele, kakor na primer telovadna akademija 7. julija v telovadnici, akademija v počastitev Dneva mladosti in 10. obletnice Partizana. Zaključne okrajne proslave v Kopru se je 25. maja lani udeležilo 66 telovadcev. Prednjaški zbor je sestavljen iz 21 članov, večinoma mladih ljudi. Čeprav nimajo vsi potrebnih kvalifikacij, so se le-ti v desetletnem telesnovzgojnem udejstvo-vanju že toliko usposobili, da z uspehom vzgajajo mladi rod. Načrt dela društva za letošnje leto obsega kar 25 točk. Razen telovadnih akademij, rednih tekmovanj in srečanj z drugimi društvi ter udeležb pri proslavah državnih praznikov je predvidena tudi štafeta na proslavo SKOJ v Gabrovici na Krasu, kjer bo ena izmed občinskih proslav jubilejnega leta SKJ in SKOJ. Predvideno je tudi sodelovanje na zveznem zletu v Beogradu. Člani sežanskega TVD Partizana zelo pogrešajo telovadišče pri telovadnem domu in bazen. Zato pričakujejo, da bodo našli dovolj razumevanja pri drugih činiteljih in tako že letos dobili možnost, da s prispevkom lastnih sil zgradijo ta dva za telesno-vzgojno delo v Sežani zelo pomembna objekta. Da bi bil s sklepi beograjskega kongresa telesne kulture seznanjen čim širši krog ljudi, bo v Sežani v kratkem posvetovanje o stanju telesne kulture v občini. Po končanem občnem zboru, ki so se ga udeležili s tehtnimi prispevki v razpravi tudi tajnik okrajne Zveze Partizan v Kopru Miloš Strgar, tajnik občinskega odbora SZDL in drugi, je dobil Edvard Velkavrh diplomo Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani in Janko Pertot odlikovanje Zveze TVD Partizan Jugoslavije. -er NK IZOLA NA DOBRI POTI Tako skrbno pripravljenega občnega zbora, kot ga je imel v nedeljo nogometni klub Izola, v Izoli že dolgo nismo videli. Udeležili so se ga razen članov predstavniki oblasti, delegati Nogometne zveze Slovenije ter Športnega centra v Kopru in številni simpatizerji okroglega usnja. Ne bi mogli iti mimo poročila dosedanjega predsednika kluba, dolgoletnega neumornega športnega delavca tovariša Grebenca, ki je izčrpno poročal o vzrokih, ki so NK Izoli omogočili visoko uvrstitev v slo-veniski conski ligi. Tovariš Grebcuc je v svojem poročilu dal priznanje igralcem in celotnemu odboru, zlasti še zato, ker so se kljub skromnim finančnim sredstvom zasidrali med najboljšo slovenske nogometne enaj-storice. Izolski nogometaši so s svojim zgledom vnesli športni duh tudi med delavsko mladino in so znali najti načine, da pritegnejo mladi kader v vrste športnikov, predvsem nogometašev. Med razpravo je predsednik občinskega ljudskega odbora Srečko Vičič obljubil tudi pomoč ObLO pri gradnji novega stadiona in drugih športnih objektov, ki jih bodo začeli v Izoli graditi se to pomlad. Zastopnik NZS tovariš Crv pa je med drugim omenil, da danes temperamentna in borbena igra NK Izole vzbuja velike simpatije med nogometaši in ljubitelji nogometa Sirom po Sloveniji. Ob zaključku občnega zbora so razdelili igralcem prvega moštva diplome v znak priznanja za dosedanje uspehe v tekmah za jesensko prvenstvo slovenske conske lige. R. K. PRIMORSKI NOGOMETAŠI PRED NOVO SEZONO Ker je letos zima nenavadno naklonjena nogometašem, so se priprave za pomladansko sezono začele že zelo zgodaj in kakor vse kaže bodo tudi zelo temeljite. Tudi preteklo nedeljo je bilo na primorskih igriščih zelo živahno, celotna bilanca pa je zelo ugodna za primorske enajstorice. Največji uspeh je dosegla Nova Gorica, ki je na svojem igrišču prepričljivo premagala ljubljanski Krim s 5:2. To je že tretja zmaga Nove Gorice v treh nedeljah (Odred, Juventina). So- OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOCXXrAXIOOOOO ŠAHOVSKO DRUŠTVO KOPER vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 19,30 v prostorih hotela Triglav v Kopru. Vabljei tudi vsi ljubitelji šaha! deč ne samo po rezultatih, marveč tudi po izvrstni igri Nove Gorice, smo lahko povsem prepričani, da bo imela Primorska prihodnje leto še enega dostojnega zastopnika v prvi slovenski ligi. Nogometaši Izole so povabili v goste prvaka reške podzveze pulj-ski Uljanik. Tekma se je zaključila neodločeno 3:3 (2:2). Rezultat je relaen. Medtem ko so bili gostje tehnično boljši, je bila Izola zaradi večje borbenosti v rahli premoči. Izolani so nastopili z nekaterimi novimi mladimi igralci, ki so se kar dobro odrezali. Za pomlad torej ni vzroka za pesimizem! Presenetljiv uspeh so dosegli igralci Anhovega, ki so na svojem igrišču dosegli neodločen rezultat 2:2 proti gorenjskemu prvaku Jesenicam. Je to morda PRED LETNIM OBRAČUNOM KOPRSKIH NOGOMETAŠEV V prihodnjih dneh bo redni letni občni zbor koprskega nogometnega kluba. Na njem bodo odborniki in simpatizerji temeljito pretresli problematiko razvoja nogometa v mestu ter sprejeli ustrezne sklepe. Kljub velikim težavam so odborniki optimisti. Iz razgovorov z njimi smo zvedeli nekaj podrobnosti, kako se nameravajo letos lotiti dela in kaj pričakujejo od športne javnosti. Znano je, da so koprski nogometaši lani dosegli svoj največji uspeh: osvojili so primorsko prvenstvo in se uvrstili v kvalifikacijska tekmovanja za vstop v prvo slovensko ligo. ¡Morda bi v kvalifikacijah celo uspeli, če ne bi bilo zelene mize. Tako pa so zaradi raznih nejasnosti izgubili nekaj srečanj par forfait in velike želje igralcev in vseli prijateljev nogometa v Kopru se niso uresničile. Da bi zdaj pregrevali stare stvari in iskali krivca, ne bi imelo smisla, povedati pa je le treba, da so delno krivi tudi posamezni odborniki, ki so premalo resno vzeli stroge ukrepe v zvezi z registracijami. Povratclc v primorsko podzvezo, ki ni bil plod dogodkov na igrišču, je seveda deloval na igralce kot mrzel tuš. Zaradi tega in zaradi odhoda nekaterih igralcev k vojakom so se v začetku vrstili visoki porazi. Pozneje je moštvo prebolelo krizo in osvojilo v jesenskem delu primorskega prvenstva peto mesto. Za spomlad so izgledi kar dobri, saj se bodo nekateri igralci vrnili od vojakov, hkrati pa bodo začeli igrati nekateri mnogo obeta- joči mladinci. Seveda zaradi prevelike razlike v točkah in slabega količnika je težko upati na kaj več kot na tretje mesto. Odlično pa se jc znašla mladinska ek pa, ki sodi med najboljše v Sloveniji. Lanski treningi pod vodstvom trenerja Vojvodine so k temu mnogo pripomogli, pohvaliti pa je treba tudi požrtvovalnost in discipliniranost večine mladincev. Vsekakor je društvo zavzelo pravilno smer, ko se je postavilo na lastne noge in ni iskalo igralcev po vseh koncih in krajih, kakor to delajo nekatera druga društva. Osnovna težava, s katero se bori klub, je pomanjkanje denarja. Res je bil sicer odbor lani nekoliko nespreten in ni znal dobro izrabili gostovanja Vojvodine, toda res pa je tudi, da klub ne dobiva skoraj nobene podpore s strani občine ter gospodarskih, družbenih in drugih organizacij. V tej smeri kaže letos na bolje, saj je občina že ustanovila poseben sklad za gradnjo in vzdrževanje športnih objektov in bo končno menda prišel na vrsto tudi koprski nogometni sta- dion, ki že na nekaterih koncih razpada, Klub si je letos omislil tudi zabavno prireditev in si pridobil nekaj sredstev, pričakuje pa tudi nekaj podpore v podjetjih. Treba je reči, da je novi odbor, v katerega so jeseni kooptirali šc nekaj članov, kar dobro zagrabil za delo. Zameriti mu je treba le to, da ima premalo stika z igralci. V letošnjem programu ima klub precej stvari. Razen ureditve stadiona si bodo prizadevali na vse načine usposobiti prvo moštvo, da bi spomladi popravilo jesenske neuspehe. Vso pozornost bodo posvetili pionirjem .n mladini ter jim skušali dobit rednega trenerja. Seveda brez pomoči podjetij in organizacij bodo težko uspeli. Stroški za tekmovanje so veliki, saj stane povprečno ena tekma na tujem igrišču 50 tisoč dinarjev, Ali ne bi bilo možno, da bi na primer avtobusno podjetje odstopilo vsako drugo nedeljo avtobus s pogojem, da gorivo, dnevnice n druge stroške plača klub sam? Takih in podobnih oblik pomoč, jc brez dvoma šc več, pa kljub temu nogometaši mars kdaj nalete na gluha ušesa. V primerjavi z drugimi mesti ima Koper do tega vprašanja precej mačehovski odnos. Mi smo proti kupovanju igralcev, pretiranemu nagrajevanju in profesionallzmu. toda skromno pomoč igralci vsekakor zaslužijo! znak, da spomladi Anhovo ne bo imelo podrejene vloge v primorski ligi? Delno zaradi nespretnosti odbora je Koper ostal že drugo nedeljo po vrsti brez nasprotnika. Igralcem pa ni dala žilica miru in so se pomerili kar med seboj. Prvo moštvo je imelo kar precej opravka z mladinci, čeprav jih je premagalo s 5:1. Tekma je bila živahna in borbena. Pokazalo se je, da so nekateri mladinci povsem zreli za igro v prvem moštvu. Večino golov so prejeli šele v zadnji tretjini, ko je bil njihov najboljši igralec poškodovan. Tekma med »starimi« in »mladimi« je bila poslovilna tekma za igralca Kavaliča, ki odhaja na odsluženje vojaškega roka. Odbor mu je v znak priznanja za njegovo discipliniranost in požrtvovalno igro izročil skromno darilo. Svojemu občinstvu se je po daljšem času predstavilo piransko Sidro. Tekma z lanskim gorenjskim prvakom (Planika iz Kranja) se je končala z zasluženo zmago domačinov 3:2. Vse kaže, da bo Sidro dobro pripravljeno za spomladansko sezono. Sodil je zadovoljivo Penko. To je bila njegova prva tekma in lahko upamo, da smo si pridobili kvalitetnega sodnika. JANEZ CANŽEK — 25 let aktivni planinec Letos bo praznoval znani slovenski alpinist Janez Canžek petindvajset-letnico svojega aktivnega udejstvo-vanja v planinski organizaciji. Veselje do planin je dobil že v zgodnji mladosti in leta 1933 je postal član Turističnega kluba Skala. Dolga leta je bil podpredsedn'k planinskega društva v Hrastniku In je bil eden izmed ustanovnih članov lirastniškega alpinističnega odseka ter hrastniške gorske reševalne postaje. Na raznih tečajih in iz lastnih izkušenj si je Canžek pridobil toliko znanja, da je z uspehom vodil alpinistične tečaje in pritegnil je med planince in alpiniste širok krog mladino. Rad je in tudi še danes predava in piše o planinstvu ter alpinistiki ter veliko prispeva za uspešen razvoj te panoge športnega udejstvovanja. Zato ga je Centralni odbor Planinske zveze Jugoslavije odlikoval s srebrnim častnim znakom. TELEVIZIJSKI ODDAJNIK NADKRILIL EIFLOV STOLP 2e preteklo jesen je bilo dovršeno grobo montiranje kovinskega stebra televizijskega oddajnika »Morava« pri Viško-vu v CSR. Cevasti steber je visok 300 m. Na njegov vrh so monterji pritrdili prvi in drugi del antenskega sistema. Vsak je dolg 11,20 m in tehta 3000 kg. Tako je steber dosegel višino 322,M m, Montiranje obeh antenskih delov ni bilo lahko. Mimo točnih tehničnih proračunov si je bilo treba pomagati z ocenjevanjem, ker doslej še ni nobenih spoznanj in skušenj v gradnji tako visokega stebra. Največji sovražnik graditeljev je bil v zaključni stopnji veter, ki je v višini 300 m pihal z izredno silo in nevarnost, del močno stopnjeval. NEZAPOSLENOST V ANGLIJI V preteklem decembru je imela Anglija 531,700 brezposelnih. V primeri z vso-delovno silo otoškega prebivalstva je to nizka številka.— le 2,4 "lo. Angleško javno mnenje pa ravno pobijanju brezposelnosti pripisuje največji pomen. Politični opazovalci so celo mnenja, da bo izid bodočih parlamentarnih volitev — najbrž še v teku letošnjega leta — v veliki meri odvisen od rešitve tega vprašanja. Za povprečjem 2,4 o se namreč skriva zelo neenakomerna razdelitev brezposelnosti. V Severni Angliji, na škotskem in v Walesu so mesta, kjer je 8—15 "/o delovnega ljudstva brez posla. Drugod, n. pr. v Južni Angliji pa so nasprotno veliki ozemeljski predeli z manj kot 1,5 °/o brezposelnih. Čestital si bo lahko, kdor bo to nevšečnost primerno vškladil, če že ne povsem odpravil. >ka plošča vzhodna obala Severne Amerike, ki jo je- Lcif Eriksson naselil leta 1000, kar pa je kasneje prišlo v pozabo). Taborili smo ob nekem jezeru z dvema otokoma, oddaljenem dan lioda od tega otoka, Odšli smo za en dan na ribarjenje. Ob povratku smo našli 10 naših mož v krvi in mrtve. Ave Maria, reši nas hudega! Desetorica iz našega krdela varuje ladjo na morju, 14 dni hoda od tega otoka. V letu 1362.« Nihče od vse odprave se ni vrnil domov. Ostalo Je za njimi samo kamnito pričanje, da so že 130 let pred Kolumbom Evropejci stikali po Novem svetu, Erikssonovi Nordijci pa malone pol stoletja pred njim. V Norfolku. (ZDA) so takole opremili morsko pristanišče za pristajanje vodnih letal (hidroavionov). Z velikanskimi fluorescentnimi lučmi je označen kanal, koder letala tudi ponoči lahko brez skrbi pristajajo na štiri km dolgi vodni pisti. ZGLEDI VLEČEJO Kdo ne pozna Thor Heyer-dahlovega »Kon-TIkija« in njegove slovite poti po Tihem oceanu? Mlademu Norvežanu se je posrečil dokaz, da je že v davnih dneh morala obstajati pomorska zveza med Južno Ameriko in Polinezijo. Njegov zgled je spodbudil tri člane ameriške sekte mormo-nov, da bi dokazali možnost in resničnost neke trditve v »Knjigi mormonov«, ki pripoveduje, da je šest sto let pr, n, št. skupina Zidov, ki jo je vodil neki Lehi, preplula Indijski in Tihi ocean ter dosegla srednjeameriško obalo menda nekje v današnji Gua-temali. V začetku preteklega poletja je navedena trojica s kalifornijske obale na splavu odrinila na Tihi ocean. Polnih 69 dni ni bilo o njih ne duha ne sluha, potem pa so v bližini Havajskega otočja njihov splav opazili ribiči. Na pol mrtve so odvlekli na otok Maui. Hud ~ mraz s snegom pesti te dni, \ko brni pri (morju uživamo pravo pomlad, dežele Srednje i in Severne Evrope. Na sliki je češkoslovaška metropola Praga pod snežno odejo in injem v mrazu dvajsetih stopinj Celzija pod ničlo. NAŠI POMORŠČAKI V INDONEZIJI — Ah, oprostite, sinoči sem se ga nekoliko nabral, kajne? Danes je že povsem dogna-no, da Kolumb ni bil prvi, ki je prispel do ameriških obal. 2e davno pred njim so se ponovno mudili na severnoameriški celini podjetni In neustrašni nordijski Vikingi. Vse domneve v tej zadevi je končno neovrgljivo potrdila kame-nita plošča, na katero je 1. 1898 slučajno naletel švedski naseljenec Olaf Ohman pri podiranju drevja na svojem močvirnatem posestvu pri Ken-singtonu v severnoameriški državi Minnesoti, V objemu mogočnih drevesnih korenin je s padlo trepetliko prišla na dan velika, grobo obdelana skalna plošča, Popisana je bila s čudnimi znaki, s tako imenovano runsko pisavo, ki so jo veščaki proučili, potrdili kot pristno in raztolmačili njeno vsebino, Takole pravi njeno sporočilo: »Mi, 8 Gotov in 22 Norvežanov, smo bili na raziskovalnem potovanju po zahodnem delu Vinlandije (mišljena je NORVEŠKI RIBICI NISO ZADOVOLJNI V preteklem letu so odrezali mnogo slabše kakor v letu 1957, Pravijo, da je bil vzrok v slabem zimskem ulovu sla-1 nikov. Medtem ko se je ulov slanikov zmanjšal, so polenovk nalovili za dobrih 6 7», drugih rib pa celo za 8 % več, kar pa primanjkljaja le ni zravnalo. Vsega so lani ujeli milijon dve sto dvajset tisoč ton rib, dobro tretjino manj kot leto prej. Tudi vrednost ulova je bila lani za 61 milijonov norveških kron manjša od predhodne ter je znašala le 566 milijonov kron. ZDRAVILO IZ ANTARKTIČNIH MORSKIH ALG Ameriški raziskovalec John McNeil Sieburth je na neki antarktični odpravi raziskoval, zakaj so živali v Antarktiki brez slehernih bolezenskih klic, ko sicer pri popolnem zdravju bakterije vendar vedno živijo skupno z živalmi, n. pr. na koži in v črevesju. Ugotovil je, da povzročajo to presenetljivo stanje mikroskopske morske alge, ki razvoj bakterij zadržujejo. Živali, ki te alge uživajo in tiste, ki se s temi živalmi hranijo, ostajajo brez vsakih -klic. Sieburth je z odprave prinesel vzorce mikroskopskih alg in sedaj poskuša, da bi pridobil iz njih čudotvorno zadrževalno snov, ki bo velik blagoslov za človeštvo. V ameriškem eksperimentalnem središču za zaravniške raziskave in bolnišnici »Mount Sion« ,v San Franciscu. pravkar preizkušajo t in raziskujejo funkcioniranje človeških Unožganov. S pomočjo kot 'las tankega kovinskega traku, ,ki oa pacientu vstavijo v