JOŽA GAŠPERŠIČ O OGLARSTVU NA JELOVICI I. Fužinski koparji Pri Špancu \ Podbiici hrani gospodar Janez Bešter stara pisma Župancev o gospodarskih in pravnih odnosih v rodbini, s sosesko in fužinarji v Kropi in Kamni gorici in o koparskih pravicah na Jelovici. Najstarejša pisnia so podelilnice kopišč. s katerimi se je moral izkazati po rudarskih redih iz 1550 in I5?5 vsak oglar, da je smel kuhati \ Jelovici oglje, ki so ga potrebovale fužine. Te podelilnice so pomembne toliko bolj. ker nam s področja fužin •pod Jelovico, ki jim je bila ta podeljena, skoro 100 let po izidu obeh redov niso znane druge podelitve kopišč. a šele z letom 1668 se začno vpisi pri višjem rudarskem sodišču v I^jubljani.^ Kmetje v freisinških naselbinah Jamnik. Podblica, LajSe, Nemilje. T-og, Njivica. Cešnjica in Brezovica so kuhali oglje fužinarjem v določenem obsegu že v 14. in 15. stoletju. Razcvet fužin v 16. stoletju pa je bil poglavitni vzrok za nastanek kajžarstva in bajtarstva na obravnavanem ozemlju. Pri tem so kmetje zaradi svojih gozdov ostali pri koparstvu. kajžarji so se delili na koparje in rudarje, bajtarji, v Podbiici imenovani Kuciarji. ker so se naselili na Kuclih nad kmečkim delom vasi. pa so \ glavnem rudarili. Od koparjev, ki so številčno precej presegali rudarje, so ločevali manj številne tlrvarje: bil pa je drvar tudi vsak kopiir, ker si je sam pripravljal les za kopo. Včasih so imenovali istega človeka zdaj oglarja zdaj rudarja, ker so nezaposleni rudarji tudi koparili in obratno, saj so pogosto ležala kopišča ob rudnih jamah, kakor po\edo podelilnice. S koparstvom na kroparski in jamniški Jelovici je bilo zvezano značilno nosaštvo oglja — romarsivo ali rarnaratvo, ki so se ga poleg nekaterih možakov oprijele bajtarske in kajžarske ženske iz Lajš, Podblice in z Jamnika. Nekaj oglarjev in rudarjev pa je bivalo tudi pri fužinah. Med podelitvami rudnih jam in kopišč je ta razloček, da so kopišča prejemali posamezniki, jame pa pogosto male družbe dveh ali treh mož, navadno sorodniki, oče s sinom, bratje in podobno. Prejemniki so bili fužinarji, ti bolj redko v družbah, koparji in rudarji. Ce se je podelitev glasila na fužinarja. je v njej večkrat naveden tudi kopar oziroma rudar z družbo, ki bo prevzel delo. Ce je jiodelitev prejel kopar ali rudar, najdemo v listini večkrat tudi fužinarja, ki bo delo zalagal, se pravi, delavca oskrboval z živežem in drugimi potrebščinami na račun izročitve rude ali oglja. Režim jjodclitev so uvedli, ko je o^bveljalo načelo, ki ga je 1517 razglasil cesar Maksimilijan, da so rudnine in visoki gozdi na kakršnemkoli posestvu regal, s katerim razpolaga deželni knez. Dotlej so imeli na svojem 98 99 .s\cMii ta rcgal zemljiški gospoo. Sredi Hrv je T i . J. 1 1 1 '• • • "• prazen prostor za po^-tavitev stržeiiic. (Arhiv udi TI SO osebno svobodni m varni in Tehn. muz. Slov.) u ž i \ a j o vse pravice fužinskih delavce\'. iiidarskeinu sodniku pa so dolžni poslušnost. Karlo\ rudarski red iz 1575 je razširil podeljevanje tudi na kopišča. ki j ih sme višji rudarski sodnik nakazati celo v zasebnem in graščinskem gozdu, če bi to zahtevala potreba fužin. Za po orale. \ ugodni legi pa tiuli do 5 oralov gozda. Ko j e bil gozd izsekan, j e podelilnica nehala veljati in so kopišče imenovali staro. Ko pa j e les .spet dorasel, so podelili kopišče staremu uži- ^alcll ali novemu prosilcu. Ce je bil podeljen posek dr\ (Ilolzschlag). so tam samo d r v a r i l i . Kojiišča so mogla ostati z obiuivljanjem i)()dclilnic dolgo časa pri hiši,-a kar je pozneje, ko je začel pojjnščati režim |iodelje\ aiija, privedlo do priposesivovanja deželnoknežjih gozdov. Podložnik Clregor Dcbeljak iz Krope j e dobil 1645. leta 4 kopišča na Jelovici. 1 v Rajhih, 5 pa /a Hajhi pri Brezju. Ko se mu je pcvzneje podelilno pismo raztrgalo, so mu ta koipišča vnovič podelili 23. j a n u a r j a 1693. Od 1668 do 1678 (v oklepajih od 1718 do 1728)'* j e bilo na Jelovici izdanih fužiiuirji'in v Kamni gorici . . . . 8 (5) potlcli'!nic za 10 (5) kopišč fužinarjeni y Kropi 41 (10) podciiliiic za 98 (16) kopišč fiižiiiarjem v Železnikih 42 (?) podelilnic za 5"^ (4) kopi.šč oglarjem v Kamni gorici 8 (—) podciilnic za 10 (—) kopišč oglarjem v Kropi 8 (—) potlcliluic za 12 (—) kopišč og'larjeni v Železnikih — (2) podeliliiie za — (5) ko^pišč oglarjem hrez navedbe kraja . . . 25 (") podelilnic za 38 (1") kopišč v II letih skupaj 132 (25) podciilnic za 221 (4?) kopišč je UIS postalo celjska last. 1456 pa so ;da ne pomnijo od kdaj«. 7. Pravda med Gregorjem Sepanzoni (gl. št. 5) kot tožencem in Petrom Pegambom kot tožnikom zaradi kopišča v Sklepih je bila pred Matijem ShigaiiO'm,^''' rudarskim sodnikom v Kropi. Sepanz je imel podelilnice za kopišče, ki je bilo po fožnikovi trditvi njegovo. Ker Pegamba ni bilo k obravnavi, j e soi)iščii. so spravili les do kope v rantah. goleh in hlodih, pri čemer so si pomagali tudi z živino. Večji del pa so ga razžagali in razcepili v 1.20 do 1.30 m dolga polena kar na posekn. Za nošnjo polen je koparjii služil stol. pri nekaterih imenovan /ehec. ki si ga je naredil iz primerno raščenega. na dober meter odžaaaiifga in ra2polo\]jenea:a smrekovega vrha. Očistil ^a je vej razen d\eh parr)\ narazen stoječih, prikrajšal te štiri veje na primerno dolžino, da bo mednje nalagal polena, izvrtal sredi debla luknjo in vanjo zasadil držaj, Mihlo. Kopar je prenašal jKilcTia tako. da je stol naslonil na ramo. S pripravljanjem drv in spravilom do kopišča se je kopar mudil do 30 dni. Priprava kopišča. — Na kopiščih. ki jih je mnogo ohranjenih, se Aidi njihova lega. velikost in druge lastnosti. Ilovnata zemlja je po dolgoletni rabi potemnela. ker se ji je primešavala braška. Površina kopišča je ravna, mosroče malo visi, da se voda raje odteka. Skale in korenine so izruvane. luknje zasute, tla izravnana in stlačena. Tu in tam so kopišče pohodili s konji. Kopišče ima tloris kroga, ki je nekaj večp od spodnjega premera kope. Po-slanljanje kope. — Prerez kope je enakostranični trapez z višino okoli 2^1; m. Kopar pove velikost kope v klaftrah — .sežnjih obsega, pomerjenega okoli boka kope dober meter od tal. Kopa je navadno osem do devetklaftrska. obseg pa se razpenja od 6 do 10 sežnjev. Posta\ljali so tudi 13 in 14-klaftrske kope, bodisi na Jelovici bodisi na ravnem, ki pa so se redko obnesle, ker ogenj v njih ne deluje prav. Smrekove kope so delali večje od bukovih, v robeh pa so mogli postavljati le manjše. V devetklaftrsko bukovo kopo je šlo 50 m' drv. ki so dala, če je prav gorelo. 5000 kg oglja. Najmanjša kopa je dala 2000 do 3000 kg. ^sak nadaljnji seženj pa pol tone \eč oglja. Z obsegom je hitro rasla tudi površina. Medtem, ko si po vrhu male kope mogel dobro hoditi, je bilo mogoče po desetklaftrski peljati voz. Sredina kope je sfržen, votel prostor med sirženicami ali štiblami. koli. vsajenimi v tla. Strženic so postavljali po tri do šest v krogu, mednje pa še druge, da je bilo bolj polno. Da bi polena ne stisnila stržena, so razpeli štible z dvema, nekoč lesenima, nato železnima obročema, tako velikima, da je šla glava skozi nj u. Strženice so med seboj povezali in na obroča pritrdili s srobotoni. Visok je bil stržen za dobri dve poleni in je zgoraj gledal iz ueobsute kope. Polena so postavljali v dveh štosih ali štukih. Zgornja vr.sta je bila proti strženti precej bolj nagnjena kot spodnja. Cim bolj v sredino so dajali debela drva, ki se niso dala razklali. Cim več pa je bilo klanih polen, tem lepše se je kopa zlagala in tem manj je bilo bokanja. se pravi oglene prsti in dela z njo. Spodnjo vrsto je stavil kopar okoli stržena, dokler je z roko še dosegel stržeiiice. Potem se je lotil postavljanja gornje vrste. Sledečim kolobarjem polen je nekoliko pridejal na širini. Praznine je zadelaval s krajšimi in tanjšimi poleni in z njimi uravnal tudi strmino, da bi prst ne drčala s kope. Zloženo kopo je bilo treba ogra-fati, pokrili z graso, se pravi s smrečjem, praprotjo ali listjem, da ne bi prst — drosa — zašla med polena in ne dušila gorenja. Grasa je morala biti naložena tako gosto, da se ni skoznjo čutilo nobeno poleno. Vrh kope je kopar pokril najprej z listjem in nato še z graso. 104 O^r^iviino ko])o je kopar julral ali bokal z droso, ogleno prstjo ali bru.iko. Cc ni imel braške, si jo j e naredil s sežiganjem vejevja. Prstena odeja je dii-^ila ogenj v kopi: čim debelejša in gostejša je bila, tem bolj ga je nstavlj; ila. Prsti je bilo na vrhu in proti dnu do 15 cm, sredi boko\ pa lOcm na debelo. Trdo pri tleh kopa ni smela biti preveč zabokana, da je imela vlek. L bokanjem je dosegel kopar zoglenitev polen, ki bi sicer zgorela ali ostala na pol oglje, na pol les. Osipal je kopar kopo s spredaj omenjeno leseno lopato. Z njo je delal tudi ^liho, se pravi, je prst potolkel in poravnal. Cc je bila kopa zaradi majhnega prostora bolj strma, so jo jK) osipu o.ilemplali, obložili z debli, poleni ali rklji. ki so držali prst, da se o!) nalivih kot blato ni podricnila s kope. Zažiganje kope in raonunji' ognja. — S postavljanjejn oseniklaftrske kope od zasaditve strženic naprej se je ko- ])ar zamudil en dan. Po osipu je nasul ob vznožju nizek kolobar prsti, klobaso, potem pa je naložil vrh kope nad strženom, kamor je odslej hodil po lestvi. karbinoD. nezogienelih ogorkov polen, nasul nanje zdrobljenega suhega oglja in lubja in tega zažgal. Ko je mali kres zropotal na dno stržena in tam dalje gorel, je prisipal v luknjo suhe braške. da je zadrževal vžig polen in tiščal ogenj v nižini. Tu je začel lesti ogenj kolobai- jasto v širino, kmalu pa se je vnemal ob strženicah više in više. Da je dosegel vrh stržena in so strženice zgorele, je preteklo 24 nr. Začela se je skrivna vlada ognja. Zdaj je on komandant; ta. ki kopo ra\ na. je le njegov hlapec, revež, ki vse noči ne bo imel počitka,« so pripovedovali koparji. Ko je prišel ogenj v vrh, se je moral razgoreti čim bolj v širino. Potem je lezel nazaj dol, kdaj na ozko. kdaj široko, Kopar mu je moral budno slediti. Pri tem je kofjo rado vrglo, da je bruhnila, se pravi, vrgla prst s sebe. ko se je spodaj nabrala in se vnela smola iz smolnjakov. Ce je kopa hudo bruhnila, je zmedlo graso, prst je zašla med polena iti motila gorenje. Kmalu po zažigu kope je prilezel spodaj iz kope strupen dnšljiv dim, ki se je valil po tleh. Kakšne tri dni ni smel kopar od kope. Z drugun dnem je začel z bokalnico kopo bokali, uravnavati iz srede stržena hitrost, moč in smer gorenja z zasipanjem in mašenjeni lukenj, ki so nastajale v zoglenelem lesu. Ce je ogenj preveč gorel, ali če je, kakor so rekli, preveč bokulo. je moral spravljati kopar na ogroženo mesto suho prst. Če je bilo treba ogenj netiti, je prisipal mokre prsti. Ko nekomu kopa ni hotela goreti PfUT IU'smiiii pri kdlponiii. \ idi so o^jlarsko orodje: slol za drva, ob njem jcmpa /a vodo, na lestev sta naslonjeni lesena lopata in vile. Vidna sla indi dva koša. (Arlliv Teh. muz. Slov. 1955.) 105 in je zatUnal z bokalnico še na (ir\a. je zabil v stržen kol in po njem vlival vodo. pa se je kopa vžgala. Indi \ dežju je kopa bolj gorela. Zgodilo .se je, k(di pokati. Trganje aH itoranje in zinetavanje kope. — Kuhano k()])0 oglar takoj odpre, s šloroonikorn razgrebe in z lopato razmeče. Kot znamenje uspelega dela se pokaže perhavica, belo žareč pepel, tekoč kot voda. Ne dež ne voda naj ne pride nanjo, gasiti se sme le s prstjo: enako tudi žarele oglje, da ne /nripne in [)oka. Še vroče oglje grabita kopar in pomočnik, poklican k zmelavanju. z grabljaini in ga z vilami pobirata \ koš ter vsipavata v kolpern. Vesten kopar ne grabi oglja s čeljustjo grabelj, ki zajemajo tudi braško, temveč z zobmi in bo oglje še pretresel v redko pleteni košari. Včasih se je kovačem v dolini mudilo za oglje. Tedaj ga niso dajali v kolpern, ampak so ga še toplega naložili v vreče, ki so jih nosači brž zadeli in odhiteli z njimi, da »je bila kopa zjutraj kuhana, zvečer pa znošena v Kropo . Transport oglja od kolperna do kupca. — Poti po Jelo\ ici do robu Kroparske gore je veliko, z gore dol pa so redke in le ena je bila dobra za prevoz z živino. Zato ,so oglje ali nosili ali vozili .s Kamoležnimi oglarskimi .fanmi. Potem so Jamničani in Podbelci razširili staro pot na Kotel in ji napravili odcep s Ciganskega na Žago do fužinske poti, ki je vezala Dno z Zgornjo tužino: stara oglarska in rudarska saniotežno-roniarska pot z Jelovice izza Lajš, na Skok in mimo Fineta je pa prišla v pozabo. Taki stari poti z Jelovice v Kropo sta še oni na Vreteno in na Ovinek s pra\ tako starimi odcepi. Najstarejši možje pomnijo nosače. moške romarje in ženske romarice.^' ki so jih videli hiteti preko Jelovice z vrečo oglja na glavi ali na hrbtu in stresati oglje v fužinske shrandje. I udi Hac(|uet"* poroča, da v Kropi nosijo ljudje oglje na hrbtih v fužine. Miilluerju so povedali, da prinašajo jamniške in podbelSke ženske na glavi eno do poldrugo uro daleč z Vodic dvakrat na dan po 6 mernikov'" oglja. Babe so z vrečami A rokah obstopile kopo. ko je bila kuhana in čakale, da jim kopar nasnjc oglja. Plačilo je bilo 20 krajcarjev od vreče. Transportna oglarska posoda v Kro^ii je bila vreča. V Železnike so vozili oglje z Jelovice večinoma z živino v kripah, pletenih koših, kakor v Bohinju. Smrekovo oglje, pripeljano z Jelovice samotež, so vozili na Jesenice v kripah, daljših od gnojnega koša. Romarska vreča je bila cjoha, ki je držala 2 žirgelna ali 4 dunajske mernike po 61 V^ litrov. Dunajski mernik smrekovega oglja je tehtal približno 10 kg. Drugi nagajajo-" volninen cjohe in žirgelua s 3 dunajskimi merniki. Razločujejo tudi med veliko in navadno cjoho. Morda je bila cjoha s 3 merniki (30 kg smrekovega oglja) ženska, s 4 merniki (40 kg oglja) pa moška. Cjoho so nakladali tako, da je oglje delalo vrh. ki je molel iz vreče in bil prevezan z motvozom, tekočim skozi kampe ob robu vreče. Nošiijavec 106 jii j e zadel breme tako, da si j e vrv, privezano okoli cjohe. speljal okoli čela in si j o tu podložil s podprogo ali ialom. Nekateri so cjoho nosili samo na ta način, drugi so si nošnjo olajšali, da so z obema rokajna. iztegnjenima nazaj, držali cjoho spodaj za posebej narejena mušlja, zatlačena s cunjami in prevezana z motvozom. Mušlja sta imela velikost navadnega kozarca. Kdor j e nosil cjoho brez mušljev. se j e opiral pri hoji na dolgo palico. Manjše vreče ali /.akelce so \ozili samotež ali z živino in so vsebovale po 28 do 50 kg bukovega oglja. Na sainotežne sani so nalagali po tri. včasih po šliri takšne \ reče. na vozove pa. kolikor jih je šlo. Povezovali so jih z vrvmi, ki so imele lesene kavlje za zategovanje. Pri izsipanju. ki je bilo posel oglarjev, so pazili, kakšen glas bo dalo oglje. Dobro, suho. lahno oglje je •/.a/.onnilo, mokro in težko je tlalo mutant glan. Neredko sta se kupec in oglar sporekla zaradi sialie mere in jjrevelike teže. Smrekovo oglje so merili na /irgel, ki j e po rudarskem redu iz 1575. niorda še iz 1550 Jiioral držati 5 dunajske mernike ali b ljubljanskih starov.^' Za vožnjo oglja samotež izza Dražgoške gore čez Jumniško goro in na Skok so plačevali po 10 k r a j c a r j ev ()(! žirgelna. Mlajši oglarji so tako zaslužili po 20 k r a j c a r j e v na dan. močnejši pa 40 krajcarjev. Mnogokrat je stalo na hriboonkem ali oglarskem plutu jjrcd Pibrovcem (Znidarčkom) v Kropi po 5 do 10 in celo 20 in več oglar.skih sani. Ob njih so se oglarji zbirali in malicali, naj so vozili v Spodnjo ali Zgornjo fužino. Oglarske sani so biJe ne ravno težke, a trdne. Da so j i h mogli nositi v goro na ramah, sta bili deski platoja na sredi izrezani, da j e šla skozi glava. Z besedo oglar so v Kropi imenovali predvsem vse samotpžne voznike oglja, kopar je i)il manj znan. Oglje s kopišč v nižini so dovažali v Kamno gorico in \ Kropo v vsakem letnem času z živino, navadno z voli, skoraj brez izjeme v vrečah. Vreče vsake vrste so koparske žene delale iz močnega domačega platna. Ko so j e l i kupovati vreče od moke. so se za samotežno vožnjo pojav ilc toplarice, sešite iz dveh nu)karic, ki so držale okrog 50 kg bukovega oglja. Med obema vojnama je začela usihati trgovina z ogljem, ki j e našla za smrekovim Jesom pot tudi v i rst. skoraj popolnoma pa je skopnela po drugi svetovni vojni. Potomci koparjev se polagoma selijo na rooen za kruhom in boljšim življenjem. Jelovica pa ima oddih, ki ga potrel)uje. da bo lepša in bogatejša. O p o m be /. KinpfaililHiclKT. DAS Ljuhljiina. — 2. Izčrpen opis sporov in lx)jev: Blaznik Pavle. Kolonizacija .Selške doline. Ljubljana 1928. — 2 a. Možno je. da je Lov ro Supanziz prejel 1737 isto kopišče kot staro, ki ga je dobil C.regor Suppaniz 1016 kot novo. — 5. g'Iej op. 1. — 4. Izraz novina za novo kopišče v podelitvah iz 18. stoletja MČkrat ujMirahljen. — 5, \liiliner .'MFoiis. C>escliiehtc tles Eiscns in Krain. Cliirz und Isiiien. str. 265. — 6. Verzeicltniss der berggerichtlicli helehnten Nutzniesscr in der lamlcslurstlich rescrvierten Hoeh- und Sclivvarzvvaldung Jelloiiza ini Bezirk Radjnannsdorl. (Kovaški muzej v Kropi.) — 6 a. Valvasor. Die Klire des Herzog. Krain. II. Prevod: sCrni 'les. ki ga sicer imenujemo Jelovica, sosed Krope in Kamne gorice, je silno velik in visok gozd. kjer raste mnogo bukev, smrek pa malo. V njem imajo Inžinarji svoja kopišču.«; — 6b. Ce je en kopar skuhal letno 6 kop jio 5 ton offlja. je bilo za 660 kop treba 110 koparjev. Leta 1769 je bilo v Kropi vpisanih 150 koparjev in drvarjev. — ?. Assler (pri Valvasorju Oslar). prej fužinar v Železnikih, je bil med kranjskimi višjimi rudarskimi sodniki šesti. Zingerl. drugače neznan, je bil morda lužinar. — H. Piton ali Pitloni. kranjski meščan, je bil Asslerjev naslednik. — 9. Rosetti je bil Pitonov naslednik. — 10. CIregor Fallentseh je bil med 1634 in 1671 večkrat ru- 107 darski sodnik v Kropi. — //. I'ajk v Kropi ni bil ziiuii. pač pa Paljk. — /2 Khappus. doma iz Kamne gorice, je služl>oval kol višji rudar>ki sodelilnicah iz 18. stoletja beremo nekajkrat ruinaraka pol. roinamko počioalo. — 18. Mullner, str. 267. — 19. Istotum. Sest (dunajskihr) nierniko\ je bila najbrž dn< vna storitev. — 21. Isttftam. str. 226. Z u s a m in e n f a s s II n g DIE llOt.ZKOHLENBRENNEREl IN JELOVICA In der Abliandlung wird im I. Teil an Hand von Einpfaehzetteln aus der Zeit \r>n 1611 bis 17'i4 fiir Kohlstattcn in der landesfiirstliehen \Valdiing Jelovica tind aus deti Lmpfaclibii* liern bei dem DA.S. Ljubljana die reclitlielie .Stellung fler Koliler naeli Bersrordnuiigen uin.s<-hriebeii uiid im II. leil unter .\Iit\virkung- alter Kiihler der llergang ihrer Arbeit saint \Verkzeugen nacherzalilt. 108