Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
tH>NEl>E£JSICI
SLOVENEC
Urcdniitvo: Kopitarjeva ul. it. 6 i It. Telefon St 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telefon štev 2992
ca
Praznik zedinjenja
iz vse države prihajajo poročita o praznovanja tega zgodovinskega dne
V Belgradu
Belgrad, 1. decembra, m. Današnji državni praznik se je, kakor vsako leto, tudi letos v prestolnici najslovesneje proslavil. V teku dneva so sc v vseh cerkvah in molilnicah vršile zahvalne službe božje. Pri službi božji v sa-borni cerkvi so prisostvovali k.iez-namestnik Pavle ter kraljevska namestnika dr. S I a n -kovic in dr. Pero vid, dalje celokupna vlada s predsednikom dr. S t o j a d i u o v i č e m in notranjim ministrom dr. Korošcem na čelu, ves diplomatski zbor, generaliteta in zastopniki vseh ostalih civilnih in voji.ških oblasti. Zahvalno službo božjo je služil sam patriarh srbske pravoslavne cerkve Vurnava, ki je imel po svečanem cerkvenem opravilu daljši govor.
Zahvalni službi božji v katoliški cerkvi v Krunski ulici, ki jo je služil belgrajski nad-Skof Rafael R o d i č, je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Rudovan o p o v i č, od strani kraljevske vlade pa minister brez portfelja dr. Miha Krek in minister Dobri-voje S t o š o v i č.
Po poročilih, ki so prispela v Belgrad,_ se je praznik Zedinjenja v vseh mestih v državi najlepše proslavil in so se zahvalnih božjih služb udeležile velike množice naroda z zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
V Ljubljani
Ljubljana, 1. decembra.
Današnji državni praznik zedinjenja je Ljubljana proslavila na svoj tradicionelen način. Na vseh poslopjih so bile izobešene državne zastave. Na predvečer praznika in na praznik ziutrai ie topništvo oddalo z Grada predpisano število strelov.
Dopoldne ie bila v stolnici služba božia. Cerkveno opravilo je opravil generalni vikar g prošt Nadrab ob asistenci. Službe božie so se udeleždi g. ban dr. Natlačen s soprogo, divizijski poveljnik general Nedeljkovič, podban dr. Majcen, generala Jovanovič in Popadič s številnim častniškim zborom, rektor vseučilišča dr. Samec, mestni župan dr. Ravnihar z vsem občinskim svetom, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, poveljniki vseh vojaških edinic v Ljubljani, konzularni zbor načelniki vseh važnejših uradov z uradništvom, predstavniki raznih korporacij in organizacij.
Po službi božji je g. ban dr. Natlačen v banski palači sprejemal čestitke raznih predstavnikov. Zvečer je vojaška godba priredila bakljado po ljubljanskih ulicah.
sko občinstvo vseh slojev. Občinstvo je k vsaki točki burno aplavdiralo. Ob času, ko to poročamo, koncert še traja.
V	Mariboru
Maribor, 1 decembra.
Obdravska prestolica je slavila danes praznik zedinjenja primerno dogodku, ki ie pred 17 leti združil tri bratske narode v enotno državo Mesto se je že včeraj odelo v zastave, ki so vihrale s sleherne hiše. Oficijelna proslava sr je vršila danes dopoldne ob tO v stolni in mestni župnijski cerkvi, kjer je služil slavnostno sv. opravilo prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Toinažič ob asistenci celotnega stolnega kapitlja. Službi božji, ki se je končala z zahvalno pesmijo, so prisostvovali zastopnik mestnega poveljstva polkovnik Božovič na čelu aktivnega in rezervnega častniškega zbora, predsednik okrož sodišča dr. Ziher, glavarja dr. Popovič in dr. Šiška, mestni predsednik dr Juvan, predstavniki vseh uradov in šol ter predstavniki mariborskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Stolnica ie bila nabito polna občinstva Pred .»tolno cerkviio ie bilo postavljena častna četa vojakov s polkovno zastavo. Pri zahvalni pesini so oddali vojaki tri častne salve. Po cerkveni slavnosti se je vršilo na okrajnem načelstvu vpisovanje v spominsko knjigo, v katero so se vpisali predstavniki uradov in korporacij ter društev.
V	Celju
Celje, 1. decembra.
Za praznik narodrega zedinjenja se je Celje že snoči pripravilo. Vse mesto je bilo v zastavah, poslopje mestnega poglavarstva pa je bilo svečano razsvetljeno.
Danes ob 8 je bila v opatijski cerkvi slovesna služba božia ki *o ie daroval opat g. Jurak ob asistenci. Udeležili so se je okrajni nač. dr. Zobec, župan Mihelčič s člani mestnega sveta, poveljnik vojnega okrožja polkovnik Pogačnik, predsednik
upravn. sodišča dr. Bedekovič, predstavnik okrožn. sodišča dr. Vidovič, predstojniki in številno urad-ništvo vseh uradov, vojaštvo, zastopniki korporacij in društev, rezervni častniki in številno občinstvo. Po službi božji v opatijski cerkvi je bilo bogoslužje v pravoslavni, nato pa še v evangelijski cerkvi.
V	Zagrebu
Zagreb, 1. dec. b. Tudi v Zagrebu so danes svečano proslavili dan Zedinjenja in so se po vseh cerkvah vršile službe božje, katerim je prisostvovalo veliko število občinstva ter predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Ob U je bilo sprejemanje čestitk pri banu.
V	Pragi
Praga, 1. doc. c. V vseh češkoslovaških mestih jo bil danes svečano proslavljen jugoslovanski državni praznik. Po rnostih so proslavo organizirale češkoslovaško-jugoslovanske lige. V Benošovu pri Pragi je bila večja vojaška proslava, ker je v tem mestu nastanjen 48. pehotni polk, ki nosi ime jugoslovanskega polka. Tej paradi sta prisostvovala jugoslovanski poslanik dr. Protič in pa jugoslovanski vojaški ataše.
V	praški pravoslavni cerkvi je bilo dopoldne svečano bogoslužje, ki se ga je tido-ležil jugoslovanski poslanik z vsem posla-niškim osebjem. Pri bogoslužju je bilo tudi več zastopnikov vlade, zunanjega ministrstva in pa mnogo prijateljev Jugoslavije. Opoldne je poslanik priredil v poslaništvu svečan sprejem z zakusko. Poslaniku je prišlo čestitat mnogo članov vlade, višjih uradnikov iz zunanjega ministrstva in_pa mnogo članov jngoslovansko-češkoslovnških društev. Posebno mnogo članov diplomatskega zbora jo prišlo osebno izrazit našemu poslaniku svoje čnstitke.
Ukaz o amnestiji
Časnikarski koncert
Ljubljana, 1. dne.
Letošnji časnikarski koncert, ki je že petnajsti po vrsti, je tudi nocoj nad vse pričakovanje uspel. Ze v predprodaji so bile razprodane vse vstopnice in velika dvorana »Tabora« je bila že ob začetku koncerta napolnjena do zadnjega kotička. Koncerta so so udeležili odlični predstavniki javnega življenja, med katerimi smo videli bana dr. Natlačena z gospo soprogo, divizi iskeg.i generala Ncdeljkoviča. podbana dr. Majcena, zastopnika knezoškofa stolnega kanonika Klinarja, prorektorja dr. Slaviča, ki se je udeležil koncerta za univerzo, mestnega župana dr. Ravniharja, generala Popailiča, generala Jovanoviča. predsednika apelacijskega sodišča dr. Golio, dalje so bili na koncertu predstavniki raznih korporacij in organizacij, udeležilo pa se ga je tudi Ijubljan-
Belgrad, t. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II z ukazom kraljevskega namestni-štva in na predlog pravosodnega ministra je na osnovi člena 30 ustave kraljevine Jugoslavije podeljena po milosti splošna amnestija in pomilošče-nje za te-le krivde;	,
A)	Podeljujemo splošno amnestuo za kazenska dejanja iz členov 99. 100. odst. 1, 101. 127—131, 154__156, 161, 164, 165, 302, 307—310, 166 kaz. zakonika (v kolikor se ta člen 166 nanaša na gori omenjena dejanja, za katera se podeli sP'°s"a al"-nestiia), in za kazenska dejanja iz čl. 3, 4, 5, 6, f in 20 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, deianja. storjena do vštetega 1. decembra 1935, ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel ali je v teku, in ako se postopek še ni začel, da se ne začne, ali je že izrečena razsodba pravo-
močna ali ne.	.
B)	Podeljujemo splošno amnesti|o za tiskovne prestopke, ki se kot taki kaznuiejo po tiskovnem zakonu, storjene do vštetega 1. decembra 1935, ne glede na to. ali se je sodni postopek že začel ali je v teku, ako se postopek še ni začel, da se ne začne, ali je že izrečena razsodba bodisi da te pravomočna ali ne.
C)	Podeljujemo splošno amnestijo za prestopke po gozdnem zakonu z dne 21. decembra 1929, storjene do vštetega 1. decembra '935, ne glede na to, ali se je sodni ali upravni postopek že začel ali je
Drago poglavje kulturnega boja v Nemčiji
t. Ob premoženie - 2. Ob čast
Za deviznimi procesi-veleizdajnišhi - Gener. vihar wiirzburšhe škofije aretiran - Naval na zborovanje škofijske konf. v Fu!di
(Posebno poročilo »P. Slovencu«.)
Berlin, 29. novembra.
Katoličani v Nemčiji smo sedaj prepričani, da je narodni socializem zasnovul velik načrt za boj proti katoliški cerkvi in da ga sistematično, korak za korakom izvaja. Najprej so prišli na vrsto tako imenovani >devizni procesi«, ki so večino katoliških ženskih in moških redov v Nemčiji več kot razlastili, ker presegajo kazni, ki so bile redom naložene, v mnogih primerih njihovo imetje. Poleg tega pa je narodno socialistično časopisje vrglo s temi procesi toliko blata na ugledne katoliške može v državi, da je bil težinski namen dosežen, tem bolj, ker nobeden list ni smel pisati rcsnice.
Sedaj so se začela druge vrste preganjanja. Aretacija znanega prelata B a 11 a s c h a, ki je bil tako rekoč; duša vsega katoliškega gibanja v Nemčiji, je "načrt razkrila. Narodni socialisti hočejo sedaj spraviti v ječe in pred sodišča vodilne katoliške može ter jih tam obdolžiti — in seveda tudi takoj obsoditi, kar je pri sedanjih pravnih razmerah pri nas eno in isto — da so domovino izdajali s tem, da so bili s tujci v zvezi. Tako očitajo prelatu Banaschu, da je od znanega procesa proti meissenskeniii škofu nosil informacije papeževemu nunciju in o procesu dajal informacije tudi inozemskim časnikarjem. Ker narodni socializem operira danes s srumotenjem katoličanov, du so boli-ševiški zavezniki, se bo kmalu našla kakšna »priča«, ki bo tudi proti prelatu Banaschu l^ri-čala«. da ie izdaial domovino sovjetskim vohu-
nom. Prelatu Banaschu so odnesli vso njegovo korespondenco in smo danes vsi prepričani, da »je ne bo odnesel« pred sodiščem, ker hoče režim udariti katolicizem v njegovih vodjih.
Da so naše slutnje upravičene, dokazuje vest, ki smo jo sprejeli sinoči, da sta namreč tudi v VViirzburgu bila aretirana dva visokn cerkvena dostojanstvenika, katerih imena šc skrivajo, a ki smo jih mogli ugotoviti. Gre za generalnega vikarja vviirzburške škofije prelata dr. M i I t c n b e r g e r j a in stolnega kanonika II ar ta. Tudi njimu' očitajo veleizda jniške zveze z inozemstvom.
Kardinal Bertram je prišel osebno v Berlin in je za prelata Banaschu posredoval. Sprejet jc bil silno osorno in je odšel iz Berlina infeetis rebus — nc da bi bil kaj dosegel. Poslal jc pa berlinski vladi oster protest proti neprestanemu in vedno bolj številnemu aretiranju visokih cerkvenih dostojanstvenikov križem Nemčije, o čemer pa je tisku prc|)ovcdano kaj objavljati. Protestiral je tudi proti preveč očitnemu namenu, dn hoče režim navaliti na katoliško cerkev s splošnim sumničenjem, da jc v c I c i z d a j 111 s k o
To se vidi tudi iz tega, ker ic tajna polirijn GESTA PO (hitlerjevska Čeka) /. n p 1 I a i »1 -formacijski ura d za k a I o I i č ane, ki je nastal po sklepih zadnje škofovske konference v l uldi. Ves materija! jc zaplenjen, tajniki so pod ključem in liste, ki so sklepe konference škofov izvajali, čaka aretacija v bližnji bodočnosti, kakor tudi tiste, ki so bili s tem info^mariistim uradom v zvezi. Dr VV.
m***
v teku in ako se postopek še ni začel, da se ne začne, ali je že izrečena razsodba, bodisi pravomočna ali ne.
D)	Oprostimo osebam, obsojenim pred civilnimi sodišči na zaporno kazen, ki ne traja dalje od 12 mesecev odnosno v neizvršenem ostanku, in na denarno globo do 5000 Din, odnosno v neizvršenem ostanku, izvzemši za uvrede in klevete, ki se kaznujejo samo po privatnih tožbah, pod pogojem, da pomiloščene osebe v roku treh let od dneva ukaza ne store nobenega zločina ne prestopka ali kršitve. Pri osebah, ki so razen zaporne kazni do 12 mesecev obsojene še na denarno globo, kjer je ob zaporni kazni izrečena kumulativno tudi denarna globa, oprostimo samo zaporno kazen po gori navedenih pogojih.
E)	Delno oprostimo z znižanjem kazni zaporno kazen osebnin, obsojenim pravomočno z razsodbo civilnih sodišč do dneva ukaza, če znaša kazen več ko 12 mesecev, in sicer: I. obsojencem, ki so obsojeni na 10 do 15 let. za tri leta, če so prvič obsojeni, drugi pa za dve leti;
2.	obsojencem, obsojenim od 4 do 10 let. za dve leti. če so |>rvič obsojeni, drugim pa eno leto;
3.	obsojencem, ki so obsojeni na več ko 12 mesecev do štiri leta, za eno leto, če so prvič obsojeni
F)	Od amnestije pod A) so izvzete tiste osebe, ki so jih že obsodila civilna sodišča zaradi gori navedenih kazenskih dejanj, razen na glavno kazen še na stranske kazni (izgubo državne in druge javne službe).
Iz amnestije pod A). B) in C) in pomilo-ščenja pod D) in E) so izvzete osebe. t. ki so obsojene za sprejemanje podkupnine, kakor na primer državni, samoupravni ali drugi javnopravni organi; 2. ki so nobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v državi ali v inozemstvu in se do dneva tega ukaza niso prijavile oblastvom in se niso vrnile v državo, dn se nad njimi izvrši kazen ali uvode proti njim redni kazenski postopek; 3. ki so obsojene na smrtno kazen, a jim jc bila milostno oproščena in izpremen jena na zajKirno kazen, in 4. ki so obsojene zaradi vohunstva v korist tuje države.
Pri pomilostitvi pod E) veljajo iste določbe glede izenačenja kumulativne kazni kakor tudi pri pomilostitvi pod D). Od jwmilostitve pod E) in D) tega ukaza so izvzete krivde, kaznive po čl. t. in 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Določbe pomilostitve pod D) tega ukaza sc imajo izvajati pri vseh razsodbah, izrečenih do dneva tega ukaza. če niso jiostale že izvršne. Zalo I »odo sodišča dovršilu nadaljnji rodni postopek in se bo potem izvajal ukaz po izvršeni razsodbi tako. kakor ustreza razsodbi, izrečeni v poslednji instanci.
Pri delni oprostitvi in znižanju zaporne
ff
Spominska Kapelica tia Kajmakčalanu, ki so jo zgradili v spomin junakom, ki so padli v najhujših
bojih za naše osvobojenjc in zedinjenje.
kazni osebam pod K) tegu ukaza, ki jim je bila s prejšnjimi ukazi kazen že znižana, se bo računalo zdaj znižanje odstotku od tistega dela kazni, ki jim jc šc ostala od prejšnje pomilostitve, to jc od ostanka kazni, ki jo imajo šc presedeti.
Za pravomočno obsojene osebe na zaporno kazen, ki prestajajo kazen za dve ali več obsodb za več kazenskih dejanj, se bo računalo, kakor di so obsojene z eno obsodbo na celotno kazen za vsa kazenska dejanja, pri katerih se ima računali označeni odstotek znižanja kazni, to je ostanek kazni, ki jo imajo še presedeti.
Pri osebah, ki so obsojene na enojno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj po čl. 62 kazenskega zakonika, ki jim je zdaj za neko dejanje dovoljena pomilostitev, za drugo dejanje pa ne, se bo izvajala označena pomilostitev po odbitku od ostanka gornje kazni, po kateri imajo prestali zaporno kazen, toliko, kolikor jim je s to pomilostitvijo kazni oproščene
Če so osebe pravomočno obsojene na zaporno kazen ali to kazen prestajalo za več kaznivih dejanj in so nekatera amnestirana, druga pa pomi-loščena, se ima pri teh kaznivih dejanjih izvajati amnestija ali pomilostitev v smislu tega ukaza, ne glede na to, da gre tu za kazniva dejanja v smislu čl. 62 kazenskega zakonika, zaradi katerih so ob sojene na enotno zaporno kazen.
Pri amnestijah pod A), B) in C) in pomilostitvi pod D) ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in zasebnikov do odškodnine, pri pomilostitvi pod D) tudi do plačila ostalih že pri-sojenih taks in stroškov kazenskega postopka.
Napredovanja v vojshi
Belgrad, 1. doc. m. Najiredovali so v čin divizijskega generala: dosedanji pohotni bri-gadnj general Kostič Vladislav, artilerijski brigadni general Popovič Gjorg.jc, Miladi-novič Svetolik in Zlatanovlč Padivoj, konjiški brigadni genernl Itakctlč Ra.iko; v čin polkovnika je napredoval sanitetski jmiiIjioI-kovnik dr. Kis. Dalje so postavljeni za poveljnika cerl.jsko.ga vojnega okrožja pehotni polkovnik Miljkovie Josip, doslej poveljnik ljubljanskega vojnega okrožja; za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja pa je postavljen polkovnik V. Pogačnik, doslej poveljnik celjskega vojnega okrožja. Dalje objavljajo »Službene Novinca napredovanje večjega števila rezervnih častnikov, med katerimi jc mnogo Slovenccv.
Visoka odlihovanja diplomatov
Belgrad, 1. decembra. AA. V imenu Nj Vel. kralja Petra II., / ukazom kr. nnmestništva in na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra so odlikovani z redom sv. .Save I. stopn je M a r t i n a c Vladislav. kraljevski [Hislnnik v Buenos Airesu; Peli v 11 11 o-vič Stnnojc, |>oslnnik v Madridu;
7. redom sv. Save 11. stn|>nje dr. P rodie Svetislav, načelnik konzula rno-gospoilarskcg a oddelka zunanjega ministrstva, dr. Andrie Ivo, vršilce dolžnosti načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva, Vojislav Janko v i e, vršilec dolžnosti načelnika iipravncgn oddelka zunanjega ministrstva, Nova ko vi č llija, šef protokola zunanjega ministrstva
Masaryhov odstop 3. decembra
Rim, 1. decembra. AA. Agencija Štefani poroča iz Prage: V političnih krogih trde, da bo predsednik republike Masaryk podal ostavko 3. decembra in da bo zunanji minister BeneS kandidat vladne večine za predsednika republike. Tudi opozicija bo postavila svojega kandidata. Po Masary-kovi ostavki in BeneSevi kandidaturi le pričakovati velikih izprememb tako v vladi kakor v diploma-ciji.
Praga, 1. dec. SE. V zvezi s sedaj skoraj ie gotovim dejstvom, da bo češkoslovaški predsednik republike Masaryk zaradi visoke starosti in zaradi
bolezenski napadov, ki se množijo, odložil predsedniško mesto, je tako imenovana stranka narodnega združenja, ki je nastala iz strank dr. Kramafa in Strybrnija, sklenila, da bo postavila proti kandidaturi dr. Beneša, ki ga predlaga agrarna stranka in ga bodo podpirale vse ostale vladne stranke protikandidata v osebi dr. Kramafa. S tem hočejo češki nacionalci demonstrirati proti osebnosti dr. Beneša, ker kakšnega upa na zmago s svojimi 27 poslanci nimajo. Odločitev o nasledstvu predsednika Masaryka bo ondla še v orvi polovici meseca decembra.
40 let L konzumnega društva
Jubilejno zborovanje — Počastitev še živečih ustanoviteljev
Ljubljana, 1. decembra.
Med slovenskimi zadrugami zavzema nedvom-uo prvo mesto I. delavsko koiizumno društvo, ki letos slavi 40 letnico svojega obstoja. Ta častitljivi jubilej sicer ni bil združen z večjim slavjem, pač pa je bil v njegovem znamenju današnji občili zbor. Zborovanje konzumnega društva je bilo danes dopoldne v hotelu »Union«, udeležilo pa se ga |e častno število zadružnikov, tako iz Ljubbane in 7. dežele. Potek občnega zbora je pokazal da ic društvo solidno in dela na čvrsti podlagi, to le složni zadružniški volji ler vzajemnosti članstva in da je društvo vredno sklicevati se na tmc velikega slovenskega zadružnika — dr. Janeza bv. Kreka. Na današnjem občnem zboru so mlaiši zadružniki posebno toplo pozdravili stare svoje člane, soustanovitelje ter neumorne sodelavce, ki so že vseh 40 let zvesti društvu in zadružniški misli. Ti stari člani so: minister v p. Josip Gos'inčar, Jvan Pliberšek z Viča, Henrik Zal<-s'ak, Jakob Golmaier, Filip Smrekar, Jakob Jcrala. Ignac Ka-stelic, Alojrii Polanjko, Aloizij Lukner, Ivan Jakopič, Jože Zaje in Ivan Križ tiar, vsi iz Ljubljane.
Občni zbor je otvoril načelnik dr. Gosar, ki ie v svojem predsedstvenem poročilu naglašal. da ie bil pred 40 leti začetek konzumnega zadružništva pri nas skromen, vendar pa so se z novim naraščajem temelii razširili in danes imamo solidno trdno zgradbo osredotočene konzumne zadruge. Zadruga ima sedaj 37 poslova'nic po vsei Sloveniji. Prva podružnica se ie odor'a leta 1909 na Viču, druga pa 1910 na Zaloški cesti- Med svetovno vojno je zadružništvo s svoio organizacijo mnogo lajšalo bedo ter ie doživelo razmah, ker so se konzumentu odprle oči. Načelnik dr. Gosar ic nato opisal razvoi konzumnega društva v povojnih letih. Največ poslovalnic ie imelo društvo 1 19">2, namreč 41, zadnjih pot let pa jih ima stalno 37 Opuščanje poslovalnic nikakor ne pomeni nazadovanja, ampak lc čiščenie, to je konso'idaci!o. Glavna stvar je, da je zadruga na znotraj solidna. Kjer ic imela zadruga srečo, dobiti dobre, poštene, krščanske zadružnike in zavedne zaupnike, tam ni bilo boiazni za obstoj poslovalnice. Nače'nik sc ic nato spomnil ustanoviteljev zad-uge, katerih živi 5c 20. Sedaj ob 40 letnici ic načelnik s tonlimi besedami izrekel tem starim veteranom našega zadružništva prisrčno zahvalo. Nato je ugotovil, da
je v konztimnam društvu sedaj včlanjenih 8267 družin, nad 4000 članov, ki niso kupovali * zadrugi in niso imeli polnih deležev, pa je bilo črtanih. Načelnik je dalje ugotovil, da je pod prejSnjim političnim pritiskom bilo mnogo članov nadzorovanih celo od javnih organov, ki so po domovih zahtevali dokazila, ali je kdo član zadruge ali ne. Promet ie v tem letu znašal 16,870 000 Din. Številčno ie sicer padel za dobrih 100 000 dinarjev, dejansko pa je množina oddanega blaga znatno narasla. Blago se sedaj draži in bo treba napeti vse sile, da ne bo rezultat obraten. Konzument se pač omejuje na najnujnejše potrebščine. Brezhibno je delal tudi hranilni odsek in znašajo mesečne vloge okoli 200.000 Din in približno toliko tudi dvigi.
Načelnik nadzorstva v p. Gostlnčar je v svojem poročilu navajal prav zanimive podatke iz zgodovine našega konzumnega zadružništva ter je predlagal načelstvu razrešnico. ki je bila soglasno spreieta-
Bilanco in računski zaključek ie nato podal ravnatelj g Kocmur.
Pri volitvah je bilo soglasno izvoljeno staro načelstvo, v nadzorstvo pa ie bil mesto umrlega
PRAVICO IMATE VEČ ZAHTEVATI
od nas kot tovarnarja. Mi Vam moremo in resnltno dajemo isto kvaliteto
po nitji ceni. Cene naših šiofov so oo 80 — do 180 dlnartev
INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN
VLADA TC0KAR0VIC 1'KOMP.
daračin
Usoda severnih kitajskih provinc zapečatena
Japonska nastopa s sšto
Bitka pri Pekingu - Kitaj zaman dela težave avtonomistom
Peking, 1. dec. b. Po vesteh iz zanesljivega vira se čuje, da so se pozno v sobolo pričele kitaj-sko-iaponske sovražnosti v vzhodnih vaseh pokrajine Šanlung. Trdi se, da je prišlo do prvega spopada med japonskimi in kitajskimi četami pri vasi Chisoo. Ta vas je bila davi odrezana od ostale Kitajske. Vse telefonske in brzojavne zveze so pre-
. . r, . , . ,. ,. , ,.	, . ,,	trganc. Enako se čuje, da japonske čete zasedajo
losroa Rutan« izvolten hubliansk, obrtnik gosp ^ stratef,i£n0 V0?nc (očke ob ve|jkem kitajskem
Pavlin.
Nato se je razvila debata zlasti o posuirlntn-skem zavarovamu ter je bilo .sklonjeno, naj ho te vprašanje do dobrega proučeno. S pomočjo «t kovnjakov nai zadruga izdela računsko podlago ter jo na prihodnjem občnem zboru predloži v odločitev.
V	imenu Zadružne zveze kot revizijske instance nad konmmnim društvom ie k 40 letnem jubileju čestital dr. Basaj, ki ie naglašal lepe uspehe konzuma. Moramo reči, da jc konzumno društvo najmočnejša zadružna organizacija v Sloveniji.«
V	sklcnnih hesedah sc je načelnik dr. Gosar toplo spominjal umrlega dolgoletnega člana nadzorstva Josipa Rutarja. katereg. snomin so vsi navzočni počastili, dalje se je spominjal vseh umr lih '"slanoviteljev ter omenial zastoje še živetih ustanoviteljev. Zborovalci so priredili navzočnim ustanoviteljem prisrčne ovacije.
Ob splošni harmoniji je nato načelnik dr Gosar zaključil jubilejni občni zbor Zadružniki so imeli nato skupno kosilo v Zadružni kleti.
zidu.
Iz Tientsina poročajo, da pričakujejo vsak trenutek Ireh japonskih čet v to mssto. Dalje se čuje, da bodo japonske čele zavzele vse glavne strate-fko važne položaje v krajih, ki vodijo iz južne Kitajske.
Japonske časnikarske agencije poročajo, da je bila nankinška oblast obveščena, da je vsak poskus
kitajske vlade, preprečiti sedanji avtonomistični pokret na severnem Kitajskem, obsojen na smrt. Agencije trdijo, da sc bodo kmalu vzpostavile avtonomne vlade v pokrajinah Hahar in Hopej, po vzpostavitvi vlad v teh pokrajinah pa se bo avtonomistični pokret avtomatično razširil Se na ostale tri pokrajiue Šantung, Suyun in Šansi.
V zadnjih dneh je nankinška vlada poslala tri protestne note v zvezi z zadnjimi dogodki. V prvi noti obtožuje nankinška vlada japonsko armado kol začetnika sedanjega pokreta. V drugi noti se pritožuje proti nezakoniti zasedbi železniškega omrežja okoli mesta Peipinga po japonskem vojaštvu, v tretji noti pa opozarja na nezakonito zasedbo poštne uprave po japonskih vojaških oblasteh v kitajski demilitarizirani coni.
Z abesinskih bojišč
France Gorše ra:s(ot»ffa
Ljubljana, 1. dec.
Na skoraj skromen način jc danes dopoldne odprl v svojem ateljeju v Kolizoju retrospektivno razstavo svojih umetnin akad. kipar France Gorše. Goršctovo ime je v slo-
specijalnega študija v inozemstvu in jc v kratki dobi enega meseca predelala s tečajniki obširno snov. Razne vrste pisav, posebej onih, ki sc danes v aranžerski stroki splošno uporabljajo, so bile topol prvič sistematično obdelane kakor v resni šoli, saj so bili udeleženci sami zreli Ijud e iz najrazličnejših poklicev, tako predvsem samostojni trgovci od-nos"o trg. nameščenci, dalje tudi uradniki, učitc'ji in dijaki. To je obenem zgovoren dokaz, da tečaj
venski javnosti znano ter ga naše, pristno
umetnost ljubeče ol,čin.tvo sjiosl u je 1ker ima	-	e „,mena in je prav zato tudi mo-
Gorse v resnici pristno dušo in velik obliko- .	-
valni talent. Že pred leti. ko je v Jakopičevem paviljonu imel samostojno razstavo, je 1 dosegel pri občinstvu Izreden uspeh in ue
lili uspeh toliko večji.
Oficiielnega zaključka so se udeležili številni
dvom no bo tudi sedanja razstava našla poln« ' umevni'je med občinstvom.
Razstavo je ol> pol 11 otvorij s primernim govorom predsednik umetniškega združenja g. A. Kos. Njegov govor .ic prenašal radio. G. A. Kos je ojiisa] Goršetove napore za dosego umetniškega izraza, ki so sc za-ključili s popolnim uspehom. Onisal je Gor-šetovo razvojno pot ter naglašal visoke kvalitete tega kiparja-umetnika.
Gorše razstavlja okoli 7(1 svojih del. Od teh je 50 večjih plastik, drugo pa so risbe, grafike, male dekorativne plastike in keramika. Bistvo Goršetove umetnosti temelji v njegovi ljubezni do realnosti ter je Gov-ctu vsaka ekseonlrienost tuja. Vsa njegova dela j pa imajo značaj i topol ne in samonikle umetnikove individualnosti ter kažejo le malo vpliva kateregakoli vzora. Gorše bo imel razstavo odprto do 15. decembra. Priporočamo obisk razstavel
Uspeh modne reui;e
Ljubljuna. I. decembra.
Snoči je bila v Trgovskem domu odprta v okviru obrtniškega tedna modna revija ljubljanskih obrtnikov. Pokroviteljstvo nad obrtniškim tednom v Sloveniji je ntevzel ban dr. M. Natlačen, pokroviteljstvo nad inoduo revijo pa ljubljanski župan dr. Ra^nihar. O poskusni prireditvi v četrtek jc poročal že rediti »Slovenec«. Uspeh prve prireditve te revije pa je jirekosil vsako pričakovanje.
K otvoritvi modne revije se je zbrala odlična družba javnih predstavnikov, uglednih obrtnikov, trgovcev in ljuoljauskth dum. Navzočni so bili ban dr. Natlačen s soprogo, ljubljanski župan dr. H n v niha r. načelnik trgovinskega oddelka banske uprave dr. M a r n. predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin. predsednik Združenja trgovcev Karel So s s, predsedniki rozuih obrtniških združenj in nsta-nov, predsednik umetniškega združenja (J. A. Kos ter drugi odličniki.
Uvodno besedo je imel predsednik obrtniškega. društva g. R e b e k, ki je zlasti naglašal potrebo po uveljavi jen ju domače obrti v modi. Treba je zavreči najmanjši pomislek nezaupanja do strokovne opreme in kvalitetne vrednosti vseh oblačilnih predmetov brez razlike.
Conferencier g. Jelačin je na svoj znani -egavi način duhovito predstavljal maneouine. ki so brez izjeme vsi občinstvu ugajali. Ljubljanske tvrdke so se res izvrstno izkazale ter pokazale, da morejo tekmovati z modnimi izdelki vsakega evropskega velemesta. Pri modni reviji sodeluje okoli 60 tvrdk in obrtnikov. Omeniti moramo zaenkrat le najbolj znane tvrdke to je. Karel Soss, Fran Novak, »Cliic«, I esjnk itd. Aranžer Joža E. Krušič je poleg razstav tvrdk Paulin in Salaj, ki jih jo omenil že redili >Slovenec«, spretno aranžiral tudi izložbo morda najtežje stroke za aranžerje, namreč zbirko optičnih predmetov tvrdke Zaje.
Modna revija je žela splošno priznanje ter jo je že snoči, pn tudi danes, obiskalo mnogo občinstva.
Aranžerski tečaj zakliučen
Ljubljana, 30. novembra.
V soboto 30. p. m. je bil v Trgovskem domu .aključen prvi tečaj za dekorativno pisavo, ki ga je priredilo agilno in mlado društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine. Vršil se je od 26. oktobra dalje tedensko po štirikrat, skupno 20 večerov po 2 uri. Prijavljenih je bilo 52 udeležencev, ki so ves čas tečaja z vzorno točnostjo in vestnostjo sledili zanimivim izvajanjem voditeljice tečaju gdč. Alme Smrečnikovc, aranžerke pri »Novi založbi«. Gdč. Smrečnikova j« bila lani prav zaradi
povabljeni predstavniki naših trgovskih krogov, tako za Združenje trgovcev predsednik g. K. Soss in tajnik g. I- Smttc, za "'boinico za TO! lainik dr. Pless. r.a Zvezo pomočniških zborov g. Vlad. Kra-vos. da'ie še gg. prof. Šantelj in trgovec Kette, ki sla enako kol gg. Soss in Pless častna člana društva ter g. trgovec A Verbič z gospo.
Zbrani so bili ludi vsi tečajniki, tako da je sicer čisto interna prired;tev že po številu odličnih gostov dobila res oficijelen značaj.
Predsednik društva g. Zvonko Čuk ie uvodoma toplo pozdravil številne ude'e'ence, nato pa je tajnik g. Megušar Stane v kratkih izvaianjih pregledno očrtal pornen pravkar končanega tečaia, nakazal je v glavnem smotre društva in bodoče naloge. ki jih še ima sedanji odbor v programu. Končal je z zahvalo podpornikom organizacije, posebej tisku, ki rudi m'ademu društvu pri njegovem uveljavljanju v javnosti že ves čas močno morabio onoro. — Sledila ie kratka presrčna oddolži'ev udeležencev tečaja, ki so svoii učIleMici gdč. Smrečnikovi v priznanje za njen trud poklonili lepo spominsko darilo. — Zadnjo sicer oficijelno točko programa pa je izpolnita izročitev diolome častnega članstva tajniku ZTOI g. dr. I. Plessu. ki ie bil izvoljen za častnega člana na zadnjem občnem /boril društva izl. aranžariev. — Novi častni član se ie presenečen nad tolikšno pozornostjo iskreno zahvalil za zauoanje, ki ga uživa in obljubil društvu tudi za bodoče vso svoio moralno oodporo. — Diplomo je umetniško izvrši' graf;k g. Janez Trpin, ki je na svoje novo delo lahko ponosen, enako pa je društvo z novim doseženim uspehom lahko posebej zadovoljno.
Ljubljanska kronika
Ljubljana. 1. decembra.
Ban dr. Natlačen v torek 3. decembra in v petek 6. decembra ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten.
Vlncencijeva konferenca v Mostah je v nedeljo na svečan način proslavila 25 lctnico svojega koristnega delovanja v blagor bližnjega. Dopo'dne ob 8 je bila služba božja v karmeličanski cerkvi, ob 9 pa je bilo slavnostno zborovanje v ljudskem domu, na katerem je podal ob*irno poročilo g. dr. Levičnik. ki je opijal de'o Vincencijevih konfcrenc, posebno moščanske. Ob 1 popoldne je bila slavnostna akademija v Ljudskem domu. Tako službe božje kakor tudi slavnostnega zborovanja in akademije se ie udeležilo veliko število članov ter drugega občinstva.
Oh desetletnici smrti Žeromskega in Rejmonia, največjih modernih poljskih pisateljev. priredi Društvo nrijateljev ool.iske-ga. narod« dn^es ob f? zvečer v verandni dvorani Tlotela TTnion predavanje: »Žeroinski in "evniont, tekmeca zn Nobelovo nagrado«. Predava urednik nrof Tine D beljak. Vstop prost. Vsi priiatelji Poljske in slovanskih književnosti iskreno vablieni!
Nagla smrt. V nedeljo dopoldne ob pol 9 je stražnica v Šiški obvestila glavno policijo, da je v hlevu v Zapužah 2 umrl neznan človek, očitno berač. Na kraj dogodka se je podala policijska komisija, v kateri sta bila pol. svelnik Pestevšek in zdr. svelnik dr. Lužar. Dr. Lužar je ugotovil, da ie neznanca zadela srčna kap, ka'eri je takoj podlegel. Mrtvec jc 62 letni berač Ivan Zaje, doma z Orlov. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico.
Zborovanje stavbinskih delavcev. Prejeli smo: Ni res, da je na zborovanju stavbinskih delavcev dne 24. t. m delavstvo izrazilo ludi svoje zadovoljstvo. da ima pod tem režimom pravico zborovanja, med tem ko pod prejšnjimi režimi niti ust ni smelo odpreti. Res pa je, da na tem shodu, ki sem trni jaz predsedoval, slede pravice zborovanja wkdo ni iz ražal zadovoljstva in ni delal razlike med sedanjim režimom in Drejšnjimi režimi. Niko Bricc.li.
Reuter poroča: Poročilo, ki ga je poslal
i orali aj a naš Reuterjov dopisnik, pri abe-ski južni armadi, nekoliko razčiščuje ti,i;ožaj v Ogadetm, ki jo bil zaradi protislovnih vesti zadnjih 14 dni docela nejasen. V svojem poročilu, ki ga je dopisnik posla] 27. novembra in ki se je zakasnilo zaradi brzojavne oddaje, poudarja dopisnik, dn so netočne vesti iz Adis Abebe, da hi bile ahe-sinske čete ponovno zavzele Gorahaj In Ger-loirubi. Dalje izjavlja dopisnik, da vlnda na bojišču izvzemši letalske izvide popolno zatišje, ker Abesinci ne napadajo čvrstih italijanskih postojank severno od Gorahaja in Gerloguhija. Vse kaže. da sc ho splošna abesinskn ofenziva začela na vseli frontah v začetku decembra; tako se da presoditi po vesteh, ki so danes prispele tako z italijanske kakor z abeshiske strani.
Reuterjov dopisnik pri abesinski vojski poroča iz Desija, da nove abesinsko formacije po večdnevnem odmoru polagoma odhajalo na fronto. V Desiju ostanejo samo nekaj dni. da se odpočijejo od dolgega marša iz Adis Abebe. Konec preteklega tedna so sc odpravili večji oddelki vojske v Tigrejo jiod poveljstvom glavnega svetovalca prestolonaslednika v pokrajini Volu. Ko je dopisnik včeraj dopoldne obiskal poveljnika Vodača, ga je dobil pri koncu poslednjih priprav in pri sprejemanju navodil od vojnega ministra Molugete. .
Mnogoštevilni poglavarji, ki nestrpno čakajo bojev, so že odšli na bojišče. Vec.ii del prestolonaslednikove garde, dobro uniformirane iu oborožene z modernimi puškami in s precejšnjo količino municije, bodo spremljali Vodača, čigar oilhoil je nospešll telefonski ukaz cesarja samega. Eden izmed dveh irskih zdravnikov, ki organizirata ambulante na bojišču, je dobil nujen poziv, da odide k četam raso Sejnina: odšel ie včeraj z nekim sanitetnim oddelkom. Drugi zdravnik bo odšel takoj, ko dobi pričakovani sanitetni materija!.	-
Reuterjev dopisnik jiri italijanski severni vojski poroča, da so izvidna letala opazila med Ambalago in Ašangijem veliko formacijo abesinskih čet. kako polagoma korakajo proti severu. Več abesinskih oddelkov se mudi še v zasedenih krajih, ki jih je zavzela danakilska kolona na skrajnem levem krilu italijanske vojske. »Leteči donm-činski oddelek/ ki deluje pri Tembijeuu proti četam rasa Sej uma, se zdaj opira na divizijo Gaviguana, ki prodira s severa. Čete rasa Sejnina so razdeljene na oddelke po sto mož, ki skušajo napadati prometne črte italijanskih kolon. Visoki hribi in megla se bolj otežujejo neprilike, ki jih ima premagati italijanska vojska.
Reuterjev dopisnik iz Džibuti.la v I rti n c o s k i Somaliji poroča, da pripovedujejo potniki iz Abcsinije da so nedavno razglašeno zmage napravile v Adis. Abelu veliko veselje. Abesinci so vsi brez izjemo prcnri-.eani, da se bo v kratkem začela splosna ofenziva na vseli bojiščih.
Reuterjev posebni dopisnik v Atlis Ahoni porača, da je dedžasmač Amare, pomočnik rasa Sejuma. dobil nalog braniti pokrajino Tcmbijen, ras Sejnin pa vodi skupaj z ra-
soni Kašo e.etaško vojno proti Italijanom« Zdi se, da bodo Italijani poskušali z motoriziranimi kolonami napasti Tembijon, Abe; sinci jih bodo pa skušali zadržati, tudi če bi padli do poslednjega moža.
Trdijo, da je abesinski cesar prodal svoje delnice železniške proge Džihutl-Adis Abe ha neki britanski družbi v zameno za orožje in nmnieijo. ki jo potrebuje za svojo mnogoštevilno mobilizirano vojsko.
Razvoj ofenzive pri Mak ali
\thlis Abeba, 1. decembra, c. Danes sc jc začelo veliko pomikanje abesinskih čet iz Des; sie proti severni ineji. čete se pomikajo proti Makali, kjer bo velika bilka. Razvoj ofenzive na severu jc v polnem razmahu.
RDpsIo osvaja Somalijo
Addis A Del a L decembra, c. Ras Nasibu poroča, da je italijansko napredovanje na jugu popolnoma ustavljeno. Rus Dessa napreduje i vso silo v italijansko Somalijo in se pomika naprej s hitrostjo "0 km na dan. Njegove čete so se spustile v veliko bitko pri Vebe šibeli. Bitka je silno huda in še traja. Ras Dessa je v ilali janski Somaliji zasedel Amaro.	,a»
Cesar o žrtvah za domovino
Dessie, 1. decembra, b. Cesarja so e. naj; večjim veseljem pričakovali v Dessiu, ki leži 175 milj v severovzhodni smeri od Addis Abebe. Cesar Hai-le Selasic je imel kmulu po svojem prihodu na narod ginljiv govor. V kratkih besedah je cesar obrazložil sedanji položaj abe-sinske vojske na jugu, orisal razne težkoče, v katerih sč mora narod boriti v sedanjih težkih trenutkih ler jc končno dejal, dn je tudi on pri-pravljen iti v strelski jarek s svojimi vojaki ter dn rad prelije svojo kri za čast in svobodo domovine. Vojaki so izjavili pri tej priliki cesarju, da hočejo tudi oni braniti domovino do zadnje kaplje krvi, ker sc zavedajo, da bi bile konec njihove svobode in samostojnosti.
Sanhciia petroleja
„Ali je res treba gnati Musso-Unija in ital. narod v obup
Pariz, 1. decembra. AA. Havas poroča: Današnji pariški jutranjiki še zmerom pišejo o prepovedi izvoza petroleja v Italijo in poudarijo nujno potrebo, da se še prej, predno pride do izvedbe tega sklepa, poskusi vse, da se doseže kompromis.
»Echo de Pariš« pravi med drugim: Ah je res treba gnati Mussolinija in italijanski narod v obup? Znano je, do Italija fizično nc zmore izvršiti nekih svojih groženj. Zakaj bi potem izvajali proti njej ukrepe, ki bodo v italijanskem narodu zbudili trajno sovraštvo do vseh držav, ki bodo sodelovale pri teh ukrepih? To sovraštvo bo prej ali slej, morda baš v najbolj neugodnem trenutku udarilo na dan tudi proti Franciji, sosedi Italije. Zainteresira, ne države imajo zdaj priložnost počakati, ne da bi kršile zvestobo paktu ZN. Počakati je treba predvsem, ali bo USA dejansko izpolnila neke pogoje, brez česar bi prepoved izvoza petroleja, ki_ jo nameravajo proglasiti v Ženevi, ostala mrtva črka na papirju.
Umrla nam je po rlolgi in mučni bolezni nenadoma naša nad vse ljubljena soprogo, mati, omica, tašča in svakinja, gospa
Ana Ogoreutz roj. Kogler
soproga trgovca in posestnika
danes, dne 1. decembra 1935.
Pogreb drage pokojnice sc bo vršil v torek, dne 3. decembra ob lo izpred hiše žalosti, Trg kralja Petra št. 2, no mestno pokopališče.
Maša zadušnica sc bo brala v ccrkvi oo. frančiškanov v sredo, dne 4. rlfcembra ob 8 zjutraj.
Novo mesto, dne I. decembra 1935.
Josip Ogoreutz, soprog: Anica, lici; Oto, zet: Mercedes, vnukinja in ostalo sorodstvo.
/Vedel/sfei šport
Osmi tek zedinjenja v Ljubljani
Krevs (ASK Primorce) prvak na dolgi progi, Kotnik (Ilirija) pa je zmagal na kratki progi
Ljubljana, 1. decembra. 1 Vseh tekmovalcev, ki so starUli, je bilo 49, ua
........ AC„ „ .	, I cilj jih je pa prišlo 42. Nekaj jih jo zašlo na progi
dopoldne ie priredilo ASK Primorie pod . in gQ ^^ t 0jsl0pui) ostali so pa bodisi za-
............jstvora g. dr. Natlačena osmi teh | radj s)gbe	bodisi zaradi ut,ujenosti odstopil
Zedinjenja. Za letošnji tek je vladalo neobičajno	r	-•	......
veliko zanimanje, lako da je bilo na vseh ulicah, kjer so tekli tekači, mnogo gledalcev, zlasti pa na Aleksandrovi cesti, kjer je bil start in cilj. Kakor jc razveseljivo veliko zanimanje našega občinstva za tovrstne prireditve, tako moramo na drugi strani podčrtati nered, ki je vladal zlasti na Aleksandrovi
Danes pokroviteljstvom
cesti in to še prav posebno na cilju, odnosno na startu. To gre predvsem na rovaš slabe organizacije, saj ni bilo prav nobenega reditelja, tako da so morali sodniki sami delati red. Zastopniki vojaških in civilnih oblasti so se le z največjo težavo prerinili v sprednje vrste. V tem pogledu bo treba na vsak način napraviti red, kajti vsako leto se ponavlja vprav ista slika in iste napake. Prireditelj mora na vsak način pritegniti vse klubove člane, ki ne tečejo, v rediteljsko službo, kajti če bo zanimanje raslo v tem pravcu, potem že drugo leto ne bomo mogli izvesti takega teka, ki je za propagando naše lahke atle"tike velikega pomena. Občinstvo samo pa bo moralo biti tudi dovolj disciplinirano in poslušati vsaj stražnika, ki se je trudil, da bi napravil red, a je naletel običajno na gluha ušesa.
Na startu smo opazili zastopnike civilnih in vojaških oblasti in to: zastopnika bana g. podbana dr. Majcena, zastopnika divizijonarja g. podpolkovnika Šarnbeka, komandanta mesta generala Jovanoviča, predsednika mestne občine ljub'jan-ske g. dr. Ravniharja in razne zastopnike klubov. Točno ob 11.30 je dal znamenje starter in tekači na daljši progi so stekli. Eno minuto kasneje je spustil starter tekače za krajšo progo, Deževno vreme je progi zelo razmočilo, tako da so bili tekmovalci zelo ovirani; jasno, da pri tem ni šlo brez padcev.
Tekmovalne proge so bile naslednje:
A. Prva proga (daljša); Tyr?eva cesta, Tavčarjeva ulica, Komenskega ul„ Resljeva c., Kopitarjeva, Krekov trg, Študentovska, Na okopih, Grad, Pot na Grad, Karlovska, Pri voz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova in Aleksandrova
od nadaljnjega tekmovanja. Na progi je bila tudi kontrolna služba zelo pomanjkljiva, saj je manjkalo skoraj polovica kontrol. Tudi v tem pogledu bo treba ob prihodnji priliki potrebno ukreniti, da se kaj sličnega ne bo zopet ponovilo. V splosnem pa je tek lepo uspel, zlasti če pomislimo na razmočene ceste, in tudi pritožb ni bilo, kar je zelo razveseljivo in to tembolj, saj bi imeli ravno danes tekači dovolj vzrokov pritoževati se, ker so bili zaradi slabe organizacije od strani gledalcev zelo ovirani pri teku. V posameznih kategorijah so bili doseženi tile rezultati:
1.	vojska. Dolga proga: 1. Krevs Ivo (1. pb polk) 18:10. Kratka proga: 1. Knez Rudolf (IV. pl. polk) 10:10.
2.	Neverificirani 1. 1914. Dolga proga: 1. Bec (SK Jugoslavija) 21:22, 2, Pikš (SK Jugoslavija) 21:22, 3. Tavčar Slavo (ASK Primorje) 22:07 tri petine. Kratka proga: t. Kos Vinko (SK Elan, Novo mesto) 9:52.
3.	Neverificirani 14—16 let. Dolga proga: 1 Bezlaj Jože (ASK Primorje) 21:47, 2. Ravnik Adolf (SK Kamnik) 21:51. Kratka proga: 1. Eltrin Jože (SK Litija) 10:01 dve petini, 2, Teka-lec Franc (SK Litija) 10:32, 3. Glinšek Adolf (SK Jugoslavija) 11:29.
4.	Neveriiicirani 17—19 let. Kratka proga: 1. Janežič Jože (Ilirija) 9:52 dve pelini. 2. Renčelj Milojko (ASK Primorje) 9:53, 3. Žgajnar (SK Korotan, Ljublj.), 4. Oset (SK Jugoslavija) 10:01 tri petine, 5. Jančar Slane (SK Litija) 10:15, 6. Golob (SK Jugoslavija) 10:33, 7. Kokalj Herman (SK Litija) 10:54, 8. Suchy Karel (SK Elan) 11:09, 9. Kegu Anton (SK Jugoslavija) 11:35.
5.	Juniorji 17—19 let. Kratka proga: 1. Kotnik (Ilirija) 8:51 dve petini, 2. Končan I. (Jugoslavija) 9:30 štiri petine, 3, Nabernik Anton (ASK Primorje), 4. Matko (SK Jugoslavija) 10:09.
6.	Juniorji 20—22 let. Kratka proga: 1. Končan II (SK Jugoslavija) 9:40, 2. Jančar Silvo (SK Litija) 10:15, 3. Bclaj Ivan (SK Jugoslavija) 10:27, 4. Volčko Pavel (SK Jugoslavija) 10:46.
7.	Seniorji preko 800 m plasrani. Dolga 1. Bručan Jože (Ilirija) 18:21 tri petine
cesta do" Narodnega doma. Dolžina proge ca 5000 | ^Ikar Ivi (ASK Primorje)' 18:51, 3.'Bloch
metrov'	„ , _ s	.p I (Makabi, Zagreb) 18:59, 4. Krpan Milan (ASK Pri-
B. Druga proga (kra|ša): Trrseva cesta, Jav- morje) 19;()2i 5 Starman Lado (Ilirija) 19:16 ena petina, 6 Dolinšek Alojz (SK Korotan, Lj.) 19:34, 7. Šindelar (HSK Concordia) 20:06. 8. Grebene (SK Jugoslavija) 20:22 tri petine.
8. Seniorji neplasirani nad 800 m. Dolga proga: 1. Kvas (Ilirija) 19:48 eua pelina, 2. Ja-vornik Anton (SK Korotan) 20:34 dve petini, 3. Hvale M. (SK Sloga) 21:19 tri petine.
Popoldne se je vršila v hotelu Miklič svečana razdelitev daril, katere so se udeležili g. podban dr. Majcen kot zastopnik bana. g. podpolkovnik
čarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Trubarjeva uL, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Še1en-burgova, Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge ca 2700 metrov.
Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije: 1. vojska, 2. člani Zveze Sokola kr. Jugoslavije, ki niso verificirani za športna društva (člane JLAZ), 3. neverificirani atleti do leta 1914, 4. neverificirani atleti letnikov 1914, 1915 in 1916, 5. ne-	,	.. verificirani atleti letnikov 1917, 1918 in 1919, 6. ju- | Šarnbek je zastopal komandanta dravske divizu :"niorji letnikov 1917, 1918 in 1919, 7. juniorji letni- ! ske oblasti. Ob tej priliki je imel predsednik klub: kov 1920, 1921 in 1922, 8. seniorji, že plasirani na g. Sancin lep nagovor, pri čemer se ie spominjal progah preko 800 m. — Atleti, rojeni leta 1917 in našega mladega vladarja kralja PetrajL, kateremu mlajši, ne smejo tekmovati v disciplini, omenjeni pod A. (dolga proga).
Dolgoprogaš in njegov trening
aH kako se pripravljajo finski dolgoprogaši za berlinsko olimpijado in še nekaj o Nurmiju.
Kdo ne pozna znanega svetovnega rekorderja Finca Paavo Nurmija, onega Nnrmija o katerem so dolgo let pisali vsi svetovni listi, onega ftnomenal-uega tekača, katerega uspehom se še danes čudi v« športni svet. In če tudi ne nastopa več, se ga vendar Jc vsi živo spominjajo iu vsak športnik skuša kaj zvedeti od njega. In zlasti 5e športni poročevalci. Sedai pa poslušajmo. kaj je rekel Nurmi nekemu poročevalcu glede priprave finskih tekačev za berlinske Igre.
Olimpijski trening filmskih dolgoprogašev se lirične pod mojim vodstvom začetkom maja v Viernmttrki, kjer bodo vsi tekači deset dni skupno bivali. Tudi iz inozemstva, zlasti iz Švedske in Nemčiie se je za ta trening prijavilo pr, ineni nekaj tekačev. Pričakovati pa je .da se bo kesneje še več inozemskih tekačev prijavilo. Mi smo i veseljem na razpolago vsakemu tekaču neglede tva narodnost. Ti naj le pride;o, te bom ravno tako podpiral in jih ravno tako uvajal, kakor svoje rojake. To je samoobsebi razumljivo.
Kakšne so finske metode za trening?
V iuozemsivu — pravi Nturmi — trenirajo tekači slabo. Njihove vaje zahtevajo preveč energije. Ce bi ti tekači na dolge proge trenirali po naših metodah, bi dosegli iste rezultate kakor Finci, kaiti uspehov naših tekačev ni pripisovati ivti klimi niti specijalm prehrani, ampak edino in samo metodam pri treningih, ki so posledica dolgoletne iz kušnjc.
Dolgoprogaš sine pri treningu samo polovico, največ tri četrtine svoje proge teči. Samo, če teče pod 2000 m. torej če je 1300 meterski progaš, sme pri treningu ob večii previdnosti teči celo ali daljšo progo. Trener mora pri tem individualno postopati, to se pravi, ozirati se mora na posameznega tekača. Priporočljive so tudi vaje za šprint in hojo za dolgo pvogase. S tem namreč pridobivajo pljuča, stil in brzina. Tekač naj ne trenira istočasno raz lične proge. V tem pogledu sem si pridobil zelo drayocene izkušnje. Napravil sem namreč to napako, da sem na mitingih tekel proge od 1500 m do 20 km, namesto, da bi se stopil j ema na posamezne proge koncentriral. Ce bi to napravil, bi prav golovo tekel 5000 m v 14.1 minutah. 30C0 m v 8.17) minutah in 1500 m med 3.47 in 3.47 minutah.
Finci bodo zmagali.
Prerok biti je nehvaležna naloga, vendar pričakujem, da bodo finski dolgoprogaši v Berlinu zmagali. V teku na 1500 m uživa leden moje največje zaupanje. Na 5C00 m sta Hfickert in Isohcllo najboljša. Flockertova glavna napaka je da ni do-volj telesno močan in tudi hitrost še malo šepa prt njem. Lehtinen gre po mojem mnenju navzdol. Za Berlin mu ne morem kakšnih posebnih šaus prerokovati. Je pa mogoče, da ho kljub temu mož na mestu ... In končno
SLEPA SO
tudi okna in izložbe, ki se pozimi orose in zaraegle! To tudi dokazuje da se na zapirajo tako kakor bi
bilo treba. Zahtevajte naše brez-plačoe piospektel
Jug. pat Klobučevinasto Kovinsko zatesnilo za okna in vruta A. HrIM, Zagreta, Gajevd ulica i.0 Zrnec Franjo, LJubljana
Kopitarjeva ulica 1.
je Nurmi Se o sebi nekaj povedal.
V preteklem poletju, ko sem vodil trening v Vicrumaki, sem oil ravnotako v dobri kouaicrji, kakor najboljši finski tekači. Salminen, Askola tn Hockert so zatrjevali, da bi jih premagal. Pn primerni pripravi se točasno čut m zmožnega teči 3000 m v 8:25 min.. 5000 m v 14:30 min., 10 000 m v 30:30 min. Na 15C0m pa bi dosegel čas- pod 3:55 min. To je seveda samo teorija. Jaz namreč ne mislim več na mitingih aktivno sodelovati V tem pogledu nimam nobene ambicije več.
Danes je v splošnem navada, da odskodujejo prireditelji mitingov slavnejše atlete z denarnimi nagradami, ludi v inojem primeru se ni zgodilo drugače. Priznam, da sem o priliki svojega potovanja po Nemčiji prejel take odškodnine. Toda vsote so jia bile mnogo manjše kakor trdijo to obtožitelji. Sem pa na stališču, da v takih primerih ne sine bdi kaznovan samo atlet, ampak ludi klub, ki mu ponudi denar. Kakor rečeno: Prejel sem samo uc pomembne vsote, in da sem bil diskvalificiran, jc vzrok edino rivaliteta med Finsko in Švedsko. Švedi so pač stvar obesili na veliki zvon, da izginem jaz iz vrst finskih atletov. Nemcem nič ne očitam. Oni so bili sistematično nahecani- da so proti meni javno zavzeli svoje stališče.
Tako Nurmi. Svet bo pač še dolgo sanjal o njem kot najboljšim tekaču sveta.
Obrtniški teden v Mariboru
Slavnostno stanovsko zborovante
so vsi prisotni zaklicali trikratni ' zdrav.
• Živijo!« v po-
Tek osvobojenjja v Mariboru
Maribor, 1. decembra.
1SSK Maribor prireja vsako leto na dan 1. decembra »Tek osvoboienja« za Vahlarjev pokal, ki se vrši na tradicionalni progi od Ljudskega vrta skozi mesto do Trga Svobode. Dolžina proge je 1800 m ter vodi po Koroščevi, Maistrovi, Kolodvorski in Aleksandrovi cesti do cilja. Tek je vsako leto nekak zaključek lahkoatletske sezone pred pričetkom zime ter vzbuja vsakokrat izredno pozornost mariborskega občinstva. Pokal je letos branil Štefan Grmovšek, član SSK Maratona, ki si ga je osvojil trikrat s presledkom. Za današnji lek so prijavili svoje tekače štirje klubi, iz Maribora samo Maraton in Železničar, enega zagrebški Maraton in enega Slavija iz Varaždina. Startalo ie samo 11 tekmovalcev, kar je za tako prireditev vsekakor malo, zlasti če pomislimo na množice tekmovalcev, ki so pred nekaj leti startale na tem teku. Rešil je čast Maribora SSK Maraton, ki se je udeležil teka s 7 tekmovalci, dočim je SK Železničar postavil samo dva, dasi razpolaga s precejšnjim številom srednjeprogašev. Saj je za odličnega dolgoprogaša Kanglerja (prejšnjega člana
Pokalni turnir SK Slovana
Ljubljaun, 1. decembra.
Danes popoldne, se je nadaljeval pokalni furnir na igrišču SK Slovana, ki je kljub slabemu vremenu privabil šc dokaj gledalcev. Kot prvi par sta nastopila za tolažilni pokal Svoboda in Grafika. Svoboda je svojega nasprotnika premagala, toda igro ie bila prav slaba. Rezultat tega srečanja se glasi:
Svoboda . Grafika 2:0 (1:0).
SSK Maratona) ta proga prekratka, da ni mogel razviti svojih sposobnosti. Pogrešali smo zlasti Mu-rausa, ki bi bil gotovo dosegel odličen čas. Pač pa so presenetili zopet Maratonci, ki so postavili na progo celo nekaj juniorjev, med katerimi je mladi Cigler »nesel« v odlični formi celo starega leva Podpečana. Časi, doseženi na današnjem teku, niso najboljši, kar pa gre na rovaš mokre in opolzke proge. V prejšnjih letih je dosegel na primer Grmovšek v tem teku znatno boljše čase. kakor letošnji zmagovalec Flas iz Zagreba.
Start je bil pri Ljudskem vrtu ob 10. Na cilj so prihajaji tekači v naslednjem redu: Prvi I"las (Maraton, Zagreb) v 5:58,4. drugi Štefan Grmovšek (SSK Maraton) v 5:59 2, tretji Kangler (SK Železničar) v 6:02, četrti Cigler (SSK Maraton), nato Podpečan (SK 2elezničar), Fr. Strucl, Hoš, Stojn-Rahle (vsi SSK Maraton) in Markušič (SK Slavija, Varaždin). Na cilju je bila zbrana ogromna množica, ki ie tekače živahno pozdravljala. Tekmovanje je bilo dobro organizrano ter je za red na progi vzorno skrbela policija. Vahtarjev pokal si je osvojil Flas, ki ga bo moral drugo leto braniti
Največje zanimanje jc vladalo za glavi mo med Slovanom in Marsom. Tudi ta ig:
iUO
tekmo "med Slovanom in Marsom. Tudi ta igra ni bila un običajni višini ljubljanskega drugega razreda, Mars je bil prav trd oreh za Slova-uovce in lahna premoč je bila skoraj vedno na njegovi strani. Že je izgledalo, da bo Mars zmagal, ko Slovan tik pred koncem izenači in sodnik je morul vsled tega določiti dvakratni podaljšek |>o 10 miuut. ki pa tudi n' prinesel odločitve. Šele žreb je prisodil pokal Marsu, ki si ga jc po igri tudi zaslužil. Rezultati:
Mars : Slovan t si (0:0).
Podaljšek:
Mars : Slovan 2:2.
Mariborski šport
Maribor : Varaždin 6.0 (2:0).
Maribor, 1. decembra.
Na Stadionu SK Železničarja sc je danes odigrala tekma reprezentanc Maribora in Varaždina. Maribor jc zustopalo moštvo Železničarja, ojačeno s Heller jem in Krainerjcm od Rapida. Varaždinsko moštvo jr bilo sestavljeno iz igralcev VšF, Svobode in nekaterih članov Slavije, ki imajo prepoved igranja. Igra. ki so jo podali zlasti gostje, ni zadovoljila občinstva. Na obeh straneh je manjkalo pravega nn-
Pri lenivosti črev
ie naravna
IFranz-Josefova
grenka voda prijetno dobro učinku oče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, !<er večkrat že mat.
množine dobro delujejo. Reg. pu rnia. so«, pol ln nar. zdi. 9-hr. IŽ186. Ji. V.
vdušenja, ter je bil potek tekme nezanimiv. Maribor je bil v razmerju rezultata boljši ter je odločnejše napadal, zlasti v ni vem polčasu, tako dn bi lahko zabil še več golov. Varaždinci so igrali zelo raztrgano V drugi polovici so imeli dve čisti poziciji, ki pa ju uiso znali izkoristili. Drugače so le redko orihajnli na polovico Maribora. Glodalcev okoli 400, ki so še pred koncem igre nezadovoljni zapuščali igrišče. Sodil je zvezin sodnik g Koptč sigurno. Tekmo sta igrali rezervi Železničarja in Rapida 2:0. Sodil jc g. Jančič.
Celjski šport
Celje, t. decembra.
Na Glaziji jc bila popoldne prijateljska tekma med zagrebško vojaško reprezentanco in
SK Celjem. Zmagali so gostje s >:0 (2:01. *
Belgrad, 1. decembra, m. Današnja nogometna tekma med našo državno B-reprezentan-eo in reprezentanco Normandije se je končala po poročilih, ki so prispela semkaj, s 6:2 v korist Normandije. Tekma se je ooigrala v Roue-nu. Naše moštvo jc bilo izredno nervozno, vendar pa je poraz previsok.
Belgrad: BSK i Hajduk 5:1 (1:1).
Zagreb. Hašk : Slavija 0:0 (0:0).
Novi Sad: Mačva : Radnički 2:2 (2:0).
Banja Luka: Borac : Jugoslavija 5:2 (2:2).
Maribor, 1. decembra.
V nekoliko zmanjšanem obsegu kakor lani, pa nič. manj učinkovito, so proslavil j danes mariborski obrtniki letošnji »obrtniški teden«. Zjutraj ob 8 sc je vršila v stolnici	„,,,„ ...
služba božja, katero so so udeležili člani Slov. | j(lerWn Orkester
obrtnega društva s svojimi pomočniki in vn- jZVIIjaj Uavdnovo jenci ter tako na lop star način doknmentp j rali svojo stanovsko zavednost. Po sv. masi l .jc bila v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu svečana razdeli tov denarnih nagrad in diplom pomočnikom iu vajencem, ki so bili odlikovani za svoje izdelke, razstavljeno na letošnjem Mariborskem tednu. Primeren nagovor je imel na zbrane predsednik Slov. obrtnega društva g. Ivan Soje. | Ob 10. uri se je vršilo v Gambrinovi dvorani slavnostno stanovsko zborovanje muribor i sketra obrtništva. Dvorana jc bila polna ma- ' riborskili in okoliških obrtnikov ter pomoč- 1 nikov Navzoč ie bil tudi mestni podžupan g. Franjo Žebot, ki so ga zbrani obrtniki živahno pozdravili. Zborovanje je otvoril in vodil znani borce za pravice mariborskega obrtništva tr. Anton Krajeer, ki ic uvodoma pozdravil navzoče predstavnike ter nato pre-čital sledeče pismo .ki ira je pisal priprav- j ljalnomu odboru Obrtniškega tedna prevzvišeni lavantinski vladika dr. Ivan Pomažic. Pismo se glasi:
■ Za Vaše povabilo na mani lest acijsko | zborovanje dne 1. decembra se prav vljudno < zahvaljujem. Zdim temu zborovanju ugo- ( d en potek obrtniškemu stanu pa od Boga pro , sim pomoč, da v tej hudi gospodarski stiski | vzdrži in si svoj položaj izboljša. Vsaj Ler- t kov vse stanove enako ljubi in pospesuje, | zlasti šc. obrtniški stan, ki jc tolike važnosti za cerkev, državo in kulturni napredek človeške družbe.«	.,
Pismo našega vladike je napravilo na zbrane obrtnike, najlepši vtis. G. Krajeer jc nato izvajal misli o pomenu obrtniškega tedna, ki imn namen, da predoru sirsi javnosti, da so rokodelski proizvodi neprimerno boljši, trajnejši in vrednejši od drugih ter je v interesu občinstva samega, da kupuje samo obrtniške izdelke. Obrtniki rokodelci pa morajo spoznati, dn je samo v složnem delovn nju in odločni hrambi svojih nravic rešitev v sedanjem težkem položaju. Vsi sc moramo zavedati, da ie temelj narodnerra blagostanja k-repnk rokodelski stan. Drugi govornik g. Heleher je govoril o kritičnem položaju mariborsko'obrti. ki .ie močan davkoplačevalec, pa se vendar premalo upošteva. Zlasti ne nastopi proti konkurorici. ki jo dela nekaterim obrtniškim stroknm treovina. ki izrabila sedanjo bedno stanie obrtnikov
Podžupan s. Franjo Zebot je pozdravil zborovalcc v imenu mestne občine, posebej šc v im°nn zadržanega župana dr. Alojza Ju-vana. Povdaril je. da je sedanja občinska uprava uvidela važnost, iu pomen obrtništva, kar ic razvidno že iz sestave občinskega sveta. v Vntcrem je veliko število obrtnikov. Posvečala bo mariborska mestna občina v bodočnosti obrtništvu še večjo pnžno in želi, dn bi mestno zastonstvo in obrtniške korno-raeiie delale v nolni sloiri in sotrlasju. Kot 'asinnnik okoliških obrtnikov je govoril ir. ^aveder iz To-zna. njim pa še neknferi druari crovorniki. nn kar u» lepo in mani-fcstnnfno zborovanje znkliueilo.
Maribor. I. decembru.
Mladina za revne šolarje. Dane- popoldne jc priredilo Društvo /a podporo revnih otrok
v veliki uniou^ki dvorani uspelo priredile* ki je privabila poleg mladine tudi mnogoštevilne odrasle ljudi. Navzoči so bili tudi prcd-tuvniki javnega življenja. Polcp deklamncij iu govorov je izjKilnil spored koncert Podmladka R b -čega križa pod vodstvom strok, učitelja \. >»u-.. - ... ^ ,	deške meščanske tole >e
otroško simfonijo, naio je pevski zbor deške meščanske šole zapel kiti o narodnih, končno pa -o nastopili v svojih pestrih narodnih nošah mali harmonikarji, ki -o r izbranim programom, s katerim -o že trik rut navdušili graško občinstvo, iz/vali ludi \ Mariboru navdušeno priznanje Koncert je re» lepo uspel ter gre vse priznanje koncertnemu vodji g. Suštcršlču, ki je tako prccizn«. iia-^lndiral težek program. Tudi niaterljalna «tran prireditve je ugodna.
Proslava zedinjenja na Trgovski akni! -mi j i. V vseh mariborskih šoiah in zavodih se ie danes praznoval praznik zedinjenja. najlepše pa so napravili to nn Trgovski akademiji, kjer je bilo praznovanje spojeno razvitjem prapora Podmladka Jadranske straže ter s proslavo stoletnic pesnika Simona in sklutlatelja Davorinu Jenka Prireditev se jc vršila v dvorani kina Union v Cufovi ulici danes dopoldne ter jo privabila mnogoštevilno občinstvo.
G. Martin Trojner se jc poslovil \ soboto dopoldne je bil zadnjič v »lužbi višji pisarniški ofieial g. Martin Trojner, vodju pisarne tukajšnjega državnega pravdništva, ki odhaja po 42 letih službovanja v zasluženi pokoj. V imenu uredništva se je poslovil od njega šef državuega tožilstva, prvi državni pravdni«; dr Zor jan. ki je pred zbranim urudništvoru naglušni velike zasluge in službeno požrtvovalnost odhajajo čega višjega oficialu. G. Trojnerjti, ki je imel vedno veliko razumevanje tudi zu časnikarje, želimo, da bi dolgo let užival zasluženi j»okoj v sreči in zadovoljstvu.
Iz sodne službe. K državnemu tožilstvu je premeščen kanclist g. Anton llole od okrožnega sodišča v Mariboru.
V tujem hlevu zaklali prašiča. Pri Sv. Martinu so vlomili neznani zlikovci v svinjake p>o scstnice Barbare Prcšern tci ji ukradli pitanep prašiča, ki ga je nameravala zaklali za božič. Žival so zaklali knr pred hlevom, drob pustili nn gnojišču, meso pn odnesli. Pri isti posest n in so žc lansko leto neznanci na »ličen način ukradli prašiča.
Nepoboljšljiv intič. :4 uov-tnbra so v Mariboru aretirali !51etncga Franca Vargauona zarudi tatviu. Odgnan je Lil v domovinsko občino, Stročjo vas pri Ljutomeru, pojuvil pa se jc hitreje nazaj, kakor stražnik ki za je sprem ljal domov. Zakril se jc v Studence, kjer je odnesel Antonu Tibljašu moško zlato verižno vredno PMK) Din. Studcniški orožniki so tatica k m al u izsledili in spravili na varno.
Obrtniški dan v Celju
Cel'c, t decembra.
Celjsko obrtništvo jc proslavilo danes v okviru obrtniškega tednu svoj obrtniški dan z. manifestacijskim zborovanjem, ki je bilo ob i>ol It v dvorani Obrtniškega doma Zborovanje jc priredil krajevni delovni odbor, v katerem so bili predsedniki vseli obrtniških združenj. Nn manifestacijekem zborovanju jc irovoril o težnjah in zamevah obrtništva g. Lečnik, gosp. Koren pa je prebral resolucijo. Manifcstucij skega zljorovanja so se udeležili poleg števil ni!i obrtnikov tudi zastopniki celiskih uradov in oblasti
Stran 4.
^Ponedoljskl Slovenec«, 2. decembra 1938.
aiev. 4».
Staro sovraštvo vzrok poboja
S koli so reševali društvene zadeve
Slovenska Koroška: Pliberk v Podjuni. Nad mestom grad grofa Thuma. Plihork je okoli in okoli obdan od slovenske okolice. Tudi Pliberčani so po rodu s par izjemami sami Slovenci. Otroke po-neničujeta nemški otroški vrtec in petrazrednu nemška šula.
Prosvetna zveza v Celovcu
Maribor, 30. nov.
Mizarska pomočnika brata Alojzij in Feliks Koren iz Zrnove sta zaposlena pri upravi zdravilišča Slatina Radenci. Dne 27. t. m. sta se zvečer |x> končanem delu napotila proti domu v Zrnovo. Pot vodi skozi vas Slatina Radenci, pa skozi hoslo čez Kobilščak in Radenski vrh v Zrnovo. Ko sta brata prišla na križišče poti, ki gre na Kobilščak, sta se srečala s trojico fantov. Bili so to brata Josip in Andrej Zamuda iz Zrnove iu Karol Pelcl iz Radenskega vrha. Pri srečanju so se fantje ta-
koj sporekli ter si v naslednjem trenutku skočili v lase. Vnela se je pravcata bitka. Brata Koren j Sovraštvo je nastalo zaradi sporov, ki so jih imeli
telesu. Tudi Pelcl je dobil par gorkih po glavi in telesu Končno sta Korena odnehala z besedami: »pustimo jih, zdaj imajo zadosti« ter odšla. Jožef Zamuda in Pelcl sta imela še toliko moči, da sta odnesla nezavestnega Andreja Zamudo na dom. Ni pa prišel več k sebi ter je naslednjega dne umrl. Udarec mu je prebil lobanjo na temenu ter mu poškodoval možgane. — Vziok poboja, ki je razburil vso okolico, je staro sovraštvo med bratoma Koren in bratoma Zamuda. Pri vsakem srečanju so se prepirali ter si s kletvinami grozili. Ze nedavno je prišlo med njimi do spopada in pretepa, ki se pa takrat ni tako usodno končal. Sovraštv
sta imela v rokah borove kole, s katerimi sta se i prizadeti fantje v »Društvu kmetskih fantov in
branila napadalcev. To orožje se je strahovito obneslo. Na bojišču sta obležala brata Andrej in Jožef Zamuda. Andrej je bil nezavesten' Jožef pa je dobil hude udarce po glavi, po rokah in vsem
deklet«, v katerem so se prepirali zaradi vodstvenih funkcij. Sedaj so ta prepir rešili na usoden način, ki je vzbudil v vsej okolici razburjenje in ogorčenje.
je imela 28. nov. v hiši Mohorjeve družbe svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan; nad 60 mladih fantov in mož je sledilo referatom Moški zbor je za uvod občnega zbora zapel »Spomladi res uštno je«, kar je dalo vsemu prosvetnemu zborovanju lep narodni okvir. Predsednik poslanec Poljanec se je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil rajnih sodelavcev na prosvetnem polju. Lepe so bile besede posvečene spominu 70letnice rojstva dr. Jan. Ev. Kreka. G. Ogris je podal navdušen referat o ljubezni do rodne grude in do materinega jezika. Lepo je vpletel besede kanclerja: »Ostanite zvesti Bogu in narodu, odpadniki še niso nikjer rešili države. Koncem njegovega referata so zopet navzoči fantje pevci zapeli »Domovina mili kraj«. Na podlagi praktičnih izgledov je referiral g. Poljanec v nalogah sodobne slovenske mladine na Koroškem:
molitev, delo in akcija lepega zgleda in lepe besede, ter ljubezen do revežev, vse te lastnosti naj bodo ponos slovenske mladine na Koroškem. Sledilo je čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, nato poročilo tajnika. V Zvezi je včlanjenih 30 delovnih društev, 25 pevskih zborov, ki skupno štejejo 5(X) pevcev in pevk in 10 lamburaških zborov. Lepo se razvijajo jezikovni tečaji po prosvetnih društvih, kjer se mladina uči čitati slovenske knjige. Odbor je agilno delal in ni zamudil nobene prilike, da ne bi posredoval o katerikoli prosvetni zadevi na pristojnem mestu Poročilo tajnika in blagajnika je bilo sprejeto z navdušenjem. Pri slučajnostih, ki so temu sledile, je padla marsikatera dobra misel in nasvet. Veselo dejstvo je, da živi v slovenskem delu Koroške zdrav, mlad narod, ki hoče tudi kot narodna manjšina javno pokazati svojo kulturno bilnost.
Poslednji krik mode' Monogtami! Povsod monogrami Moda ijd jutri:
zlati Dover" monogrami!
Zapomnite! Zlati »Dover« monogrami! Dobite jih zastoni pri Vašem trgovcu
Zdrasntmo se
Zdramimo se! je zaklical zadnji »Ponedelj-ski Slovenec« v slovensko javnost. Vzvalovi naj prebujena narodna zavest v luči visokih vzgledov naše preteklosti ne v sovraštvo m nikomur v škodo, ampak v mir in bratsko ljubezen med narodi
Zdrami nuj se vsa slovenska javnost. Zdramiti se bo treba predvsem nam koroškim Slo-vencem samim. Nov idealen polet in prebujen zanos nuj zgrabi naše vrste ol> pogledu v minule čase koroške zgodovine. Na nu.šili koroških tleh jc vzrastlo slovenstvo in vsa naša narodna kultura nosi pečat koroške duše. Naša slovenska koroška pesem je najlepši in najbolj tipični kos vsega bogastva, katero nam razkriva beseda slovenstvo. Zdramimo se torej in sezimo v tajne globine naše slovenske in koroške duše. V njej in v naši slavni preteklosti bomo našli nebroj večno mladih narodnih sil za novo dobo močnega narodnega izživljanja. Toda ne želimo si sovraštva in ga tudi ne bomo širili. Mi se zavedamo in vsak. ki bre/. predsodkov in brez slabih namenov gleda in opazuje našo slovensko dušo. kako se je izživljala v stoletja trajajočem boju za svoj obstoj, bo priznal, da sovraštva nikoli nismo širili, da krivice nikoli nismo delali, da nikomur nismo jemali, kar ni bilo našega, da smo sosedu vedno dali več kot mu je pripadalo, da smo vedno trpeli, v trpljen ju odpuščali, pozabljali krivice, ljubili in le malokdaj zahtevali cele pravice. Ravnali so z nami grdo in krivično, obrekovali in zapirali in pretepali so nam največje in najboljše sinove, za- i peljevali in ubijali so nam po sobah naših šol najmlajše, mi ]>a smo vedno upali in verovali. In mi verujemo še danes trdneje kot nekdaj v Boga in v zdravje in zmago slovenstva na Koroškem. Zato še enkrat, koroški .Slovenec,, glavo pokoncu in zdrami se! Prezirali nas bodo in krivico nam bodo delali, to vse vemo. Vemo pa tudi, da je zgodovina Koroške bila in še bo zmaga in odsev slovenskega kulturnega izživljanja. Ker v tem je ravno naša zmaga, da slovenstvo ostane in živi naprej v vseh onih, ki bi radi bili Nemci in ki nočejo biti to, kar so.
Zdramite se pa tudi vi in kličite v svet in zahtevajte za svoje manjšine vse one pravice, katere ste že davno dali nemški manjšini. Mi čakamo in prosimo in upamo, da odločno zahtevate, kar je našega po naravnem in božjem ter človeškem pozitivnem pravu, kar so nam mero-dajni avstrijski krogi že tolikokrat obljubili. Imamo pravico pričakovati pomoči od vas onstran meja, ker nas druži naddržavna narodna skupnost, iz katere rastejo dolžnosti in pravice za nas in za vas. Pomagajte nam predvsem tam, kjer pomoči najbolj potrebujemo, pomagajte nam rešiti mladi rod. Da ne bo izumrla slovenska beseda tam, kjer se je porodila, da bo zmagovala slovenska pesem da zad>>bi mladina naša novih idealov iti velikega nožrtvovalnega zanosa, to je naša in vaša naloga. Nočemo sovraštva in nezaupanja in želimo le eno. da bi smeli v prijateljstvu z narodom-sosedom kot enakopravni, ne kot manjvredni državljani, z veseljem in navdušenjem graditi katoliško bo-ločnost naše države. Toda dolžni smo Bogu in lebi in državi čistiti in gojiti in izpopolnjevati uilturno bogastvo lastne narodnosti. 'I o pa je lolžnost. velika in sveta, katero delite z nami
Primorske novice
Naš letošnji vinski pridelek je bil, kakor smo že javili, precej dober. V Vipavski dolini, v Brdih in nn Krasu vse po kleteh dokaj tudi po kakovosti dobrega vina. Kmet pa pri vsem tem nima nobenega veselja: povpraševanje je pičlo, cene so nizke: 80 cent. do 1 lire liter.
Koliko prebivalcev šteje goriška pokrajina (prefektura)? Uradno se sodi, da je ob boncu oktobra t. 1. bivalo v goriški pokrajini 207.797 oseb. Ob ljudskem štetju 21. aprila 1931 so našteli 205 tisoč 823 ljudi. Štiriletni prirastek znaša torej samo 1794 osebi V primeru z drugimi deželami je ta prirastek izredno majhen. Računajo namreč, da znaša srednji letni povišek za vso državo nekaj nad 9 na 1000. medtem ko pride na Goriškem samo na nekaj nad 2 na 1(XX). Glavni krivec tega slabega stanja so naše uosebne preseljevalne in izseljevalne prilike.
Naše mlekarstvo kljub mnogim težkočam še vedno napreduje. Naše mlekarne na Tolminskem, ki so bile ustanovljene že pred več leti. oddajajo pridelanega masla »Delavskim zadrugam« v Trstu (Cooperative Operain di Trieste). Po uradnih podatkih je to podjetje, ki ima veliko število podružnic po vsem Primorskem, kupilo leta 1932 1118 stotov, leta 1933 1207 stotov, leta 1934 1236 stotov in letos od januarja do oktobra 12<)0 stotov masla. Seveda ni to niti od daleč ves pridelek našega masla, kajti mnogo ga kupijo tudi drugi tržaški in goriški trgovci. Najhujša nevarnost grozi našemu
Pravopis družinskih imen
Menda pri nobenem narodu ni tako v rabi, rekel bi lahko v modi pisanje lepih domačih priimkov v popačeni obliki, posebno z nemškim pravopisom, kakor pri nas. in to se dogaja posebno pri naših tako zvanih boljših ljudeh, pri inteligentih, ki bi po en strani radi veljali zu narodnjake, po drugi struni pa smatrajo. da je to bol j »nobcl«, če prejo svoj pri-' imek na starinski nemški ali laški način. Kdor imu res tujeroden priimek, ta nuj se ga drži; nobenemu se ni treba sramovati imena svojih očetov. Einspieler, Bleivveiss, Frcuensfeld, Pa-j gliaruzzi in nešteto drugih je, ki so bili kljub neslovenskemu priimku najboljši Slovenci. Kdor pa že ima pristen slovenski priimek, naj ga bo vesel in naj ga piše j>o slovenske in naj ga ne pači. Tudi tu velja- biti slovenske krvi — bodi Slovencu ponos! Naj izginejo razni 11, ss, tz itd. iz naših priimkov. Človeka kar boli, ko bere imena: Gerbic, Itijavic, Kraševic, llroinic, Le-selinig, Lisiak Milauz Debeutz, Zalaščik, Gaber-ščik, Novvak, Riss, Ress, Dollenz in sliena. Če tudi je kdo v krstni knjigi vpisan z napačnim pravopisom, mu ne bo nihče zameril, če bo pisal svoj priimek pravilno slovenska Sicer bi pa I bilo umestno, da bi vsuk smel brez takse prositi, da se v matrikolo in dokumentih taki očividno v tuji državi, včasih tudi hote napravljeni pogreški v pisavi naših slovenskih priimkov, popravijo v smislu pravilnega slovenskega pravopisa. Priimek je nekaj, kar je tesno združeno z osebnostjo vsakogar in zato naj vsak Slovenec gleda, da ohrani svoje rodbinsko ime v jiravilni slovenski obliki. Človeka zaboli, ko tolikokrat sreča v časopisju ime kancelarja »Schuschnig-a« Meni se zdi. da bi tudi vsakega poštenega Nemca moralo neprijetno dirniti, če bi se n. pr. kak jugoslovanski »Neuberger« pisal »No.jpergar«. Pravilna pisava slovenskih priimkov naj bo vsakemu sveta in naj bo vsak ponosen na svoje slovensko ime. Pomislimo, kaj trpe naši sorojaki . . 4 _ ko jim tu jerodna oblast po sili pači " krajevna in rodbinska imena._>Eden od tam čez*.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20
Domača telovadba
Danes gremo že nekoliko naprej. Vzeli pa bomo samo eno vajo, ker je precej težka. Vendar ne tako, da jo ne bi mogel povprečen zemljan v par večerih izvesti. Največ preglavic bo delala onim, ki so trdi v hrbtenici iu ki nimajo dovolj zrahljanih bokov. Pri tej gimnastični vaji velja še prav posebno ono pravilo, po katerem mora biti vse mehko pri izvajanju posameznih gibov. Pretirane mehkobe seveda ne sme biti, a tudi najmanjše trdote ne smemo opaziti pri tej gimnastični vaji.
Cetjn:
mlekarstvu v stalnem redčenju živine po kmečkih 1 Sk^^ovembra ob 20. urit .Majdo*. Red C
Ponedeljek. 2 decembra: Otroci Red A. Torek, 3 decembra: Zaprto. (Gostovanje
Otroci.)	, . .
Sreda, 4. decembra: Frak ali Od krojača do ministra.
Reil B.	., „ , „ ^ .
Četrtek, 5. decembra: Kako zabogatii. Red Četrtek.
OPERA. Začetek ob 20
Ponedeljek. 2. decembra: Baletni veter. Hven Globoko
znižane cene od 30 I>in navzdol. Torek, 3. decembra: Kraljičin ljubljenec. Premijora. Iled C.
| Sreda, 4. decembra: Aida. Red Sreda.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
2. decembra: Zaprto.
hlevih. Bog ne daj, da bi se v tem pogledu razmere še nadalje poslabšale, saj daje maslo po nekaterih hribovskih vaseh skoro edini vir skromnih dohodkov.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-.Joscf grcnčicc«._
Goče na Vipavsksm. — Smrt Marijine hčere.
Pred dnevi smo pokojiali vzorno članico tukajšnje Marijine družbe 34-letno Marijo Vidrih. Pogreb je bil zelo svečan in je jasno izpričal, kako je vsa vas ljubila blago pokojnico. Sprevod je vodil vipavski g. dekan ob spremstvu braniškega in domačega župnika. V slovo ji je zapel domači pevski zbor na domačem dvorišču, v cerkvi in na pokopališču. V cerkvi ji je razen tega zapel ganljivo poslovilno pesem dekliški zbor Marijine družbe. Počivaj v miru, draga Marija!
Nevarna pomota. "O-letni Lojze Bačar iz soriške okolice je zagrešil pomoto, ki bi ga lahko stala življenje. Namesto zdravila, ki mu ga je predpisal zdravnik, je izpil iz steklenice, katero je zamenjal, močno količino lizola. Zastrupljenega nesrečnika so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec in ga tako rešili.
Gorico je te dni zapustil general Edvard Monti, poveljnik tukajšnje 14. infant. divizije »Isonzo«. Imenovan je za vojaškega poveljnika na Sardiniji.
Vreme. Po večterienskem, skoro neprestanem deževju, ki je zakasnilo marsikatero poljsko delo, upamo, da se bo sedaj vreme zboljšalo. V torek, 26. t. m 9e je zjasnilo in smo imeli ves dan pravo goriško nebo. Ker je pritisnil tudi občuten mraz, bomo mogoče praznovali sv. Andreja v lepem našem soncu. Ce bo tudi dosti veselja zraven, bomo poročali; lonci postajajo namreč nekam uporni.
Petletnica. Dne 28. nov. je minulo pet let, kar je zatisnil svoje trudne oči blagojiokojni goriški nadškof-mučenik dr. Borgia Sedej. Kako smo se v tihoti in žalosti sj>omnili svojega velikega in nepozabnega škofa, bomo še poročali. _
Torek, 3. i,■--------- —. —	-
Sreda. 4. decembra ob 20. uri: «Koncert Zagrebškega kvarteta.. Red A.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torok,, 8. decembra ob 20: Itahr, Otroci Komedija. Gostuje ljubljanska drama.
7anv(lA neredno vretje v debelem čre-feŽSSJlTSjSp vesu, slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode — ena polna čaSa na prazen želodec. Rok. 1» inAn. »oc. pol. In nar. »dr. 8-br. 16485, 29. V. 85.
Kaj naj prinese
sv. Miklavž?
Voziček za punčko, konja, tricikelj. avtomobil, dvokolo itd. Vse to Vam nudi v veliki izbiri in poceni S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.
Širile »Slovenca«!
Potnika
sprejme za Ljubljano in okolico industrijski mlin. Ponudbe poslati v upravo »Slov,« pod »Industrija mlina« št. 14G61. (b)
Parni kotel
za izdelovalce smuči — ugodno prodam. Vprašanja poslati v upr. »Slov.« pod »Kotel« št. 14862 (II
»... hiša mi čisto ugaja, moti me samo to, da stoji tik te umazane tovarne.«
»0, to vas naj nikar ne moti, to je stnodnišnica, ki bo itak prej ali slej zletela v zrak.«
► Prijatelj, kaj pa je s teboj?« »Moja žena je prekoračila proračun, moral sem se poslužiti gospodarskih sankcij, nakar mi je ona odgovorila z vojaškimi sankcijami.«
Ta vaja, ki jo bomo danes vzeli, spada tned najboljše in najizdatnejše vaje v sodobnem gitnna-stičnem programmu. Zato je potrebno, da malo več spregovorimo o njej in da jo čim točneje predelamo.
Opozarjam vse prijatelje gimnastike, da morajo tudi one vaje, ki smo jih doslej vzeli, ponavljati. Ker pa se bo program od tetina do tedna kopičil, zato ne bo mogoče kasneje vseh vaj predelati. Vsakdo naj si potem izbere najpotrebnejše in najizdatnejše vaje odnosno one, ki mu delajo največ preglavic. Vaja se glasi takole:
Izvedi razkoračno stojo, desna noga ie pri tem pomaknjena malo naprej, levico vzroči, dlan naprej. Nato izvedi globok predklon, da se s prsti leve roke dotakneš prstov desne noge, desnico zaroči, nakar se v enakomernem in srednjehitrem tempu vzravnaš ter nadaljuješ gib v globok zaklon. Z levo roko greš skozi vzročenje v oporo zadaj, pogled nji levico, desnica, ki ostane spredaj, pa nam s'uži za ravnotežje. Pri tem noge močno pokrčiš in kr(j močno ulekneš. (Glej sliko 1., 2. in 3.1)
Sedaj pa nekoliko točneje, ker je to samo goli popis vaje. Razkoračna stoja naj bo primerno široka, nogi ne smeta biti preblizu skupaj m tudi ne predaleč narazen. Desno nogo pomaknemo za dolžino pol stopala naprej. Nato vzročimo z levico, to se pravi, da jo dvignemo stegnjeno navpično, tako, da je dlan obrnjena naprej. Iz tega položaja gremo nato v globok predklon, da se dotaknemo s prsti levice prstov na desni nogi, desnico potisnemo v za-ročenje. Tu ne obstanemo, temveč se v istem tempu kot smo šli v predklon, vzravnamo v začetni joolo-žaj (roka kvišku), kjer prav nič ne obstanemo, ampak nadaljujemo gib v izredno močan zaklon Pri tem precej močno u|x»gnemo kolena, boke |xytisne mo močno naprej in do skrajne meje uleknemo križ. Z levico se opremo na tla, obenem pogledamo na to roko, z desnico, ki je mehka in ki ostane spredaj, pa skrbimo za ravnovesje. Pri tej vaji je treba paziti zlasti na to, da se ne zvijamo jx>strani, ampak moramo izvesti vso vajo s polnim zamahom točno v nasprotno smer, kamor smo obrnjeni, z levo roko pa gremo v velikem loku skozi vzročenje in dalje v oporo zadaj na tleh. Boke potiskamo pri tem naprej, na upognjene noge in močno uleknien križ pa ponovno opozarjam. V položaju, ki sliči mestu (slika 3.) ne obstanemo, ampak se po isti poti vrnemo v predklon in tako vajo v enakomernem tempu večkrat ponovimo.......
Končno bi še opozoril cenj. čitateljice in cita-telje, da je vajo izvesti tudi nasprotno, to se pravi, da v razkoračni stoji pomaknemo levo nogo za pol stopala naprej ter z desnico vzročimo, nakar se začne izvajanje, kakor opisano. Vaja inia kakor že omenjeno — veliko vrednost in jo nihče in nikoli ne bi smel izpustiti iz programa. I. K—er.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Ponedeljek. 2. dec.: 12.00 Socialni in nacionalni poinon obrtn (f?. Krapeg Milko) — Zima v pesmi in glasbi (ploSče) 12.45 Vremenska napoved, t>oročila 13.IH1 Napoved č.asn, objava sporeda, obvestila 13.15 Valček na valček (plošče) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Zdravniška ura: O boleznih srca, ožilja in krvnetra obtoka - nadaljevanje (dT. Bogo-miir Masaj-na) 18.30 dr. A. Kolarič: Slovenski pravopis 18.40 Iz Prešernovih poezij, recitira inK. arh. Bojan Sl.upica, član nar. uledalifiča. 19.0(1 Napoved ča-sa, vTomenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 10.30 Nacionalna ara 20.00 II. večer modern« elasbe (avstrijske) — prenos i7, Hiibadove dvorane. Sodelujejo jrc.: prof. Pavel Šivic, Ali Perme-lj, M. Vokjet, Veko«lav .Janko in dr. Danilo Svara. 21.30 Napoved časa, vremenska napoved, poroftila, objava sporeda. 22.15 CitrnAki trio »Vesna*. - Konec ob 28.
Drugi programi!
PONEDELJEK. 2. decembra: Belgrad: 20 Mu sorprskoRa opora «Hovan6čln»«. — Zagreb: 20 Prenos iz Belprada. — Dunaj: 20.15 Vojafika Rodba. — 21 Godalni kvartet. — 32.10 Koncert za oddih. — 23.40 Jazz. Budimpešta: 20 Madachov dramski poem. — 22.20 Plošč«. — 28 Ciranska irlasba. — Milan-Trst: 20.50 Simfonični koncert. — 22 Komorna glasba. - Bim:-Bari: 30.50 Pestra nra. — 22 Koncert, klasične elnsbc in zborovsko petje. - Prana: 19.30 Zliorovskt petje - 20.'.ti Orkostrnlni in violinski koncert. — 21.20 Ženski zbor. Brno: 21.JO Bendovn melodrama »Ariadnn na Naxosn>. Bratislava: 19.30 Pestra ura 7,a slepce. - 21.20 Cerkveni koncert. — VarSava: 20.30 Klavir, violina ln petje. 21 Komorna glasba. — 22.15 Potpuri Strnnssovih in Leharjovlh operet. — Berlin: 20 30 Nahrinirova muzl-kalna komedija .Kovači svoje »reče*. — Konlgsberg: 30 IS Spevoigra. — Hamburg: 20.10 Iz neniftke duSe (skladatelji Itefjer, Bindtne l.n Schutnann). — Vrat i-»lava: 20.10 Pester prosram.
Izdata konsorcii »Ponedeliskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek.
'irejuje Cirii Kočevar
TV*f Jaioslorsssks tiskarna. Zastopaik: IL