leto 1889
375
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVIL — Izdan in razposlan dne 14. avgusta 1889.
127.
Zakon od 28. julija 1889,
o uredbi razmerij rudarskih skladnic, katere so se ustanovile ali se naj še ustanové po občem rudarskem zakonu.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
I. Naloge rudarskih skladnic.
§• 1.
Podpore, katere so skladniee ustanovljene po določilih poglavja X. (g"’ 210 — 214) občega rudar-skcga zakona od 23. maja 15S5-4 (Drž. zak. št. 14G) uli ustanoviti se imajoče, svojim pomoči potrebnim udom, oziroma njih zapuščenim svojcem dajali dolžnč, urejajo sc s tem zakonom.
Torej so sladnice dajati dolžne:
1.	Bolniške podpore, oziroma pogrebščine;
2.	preskrbnine opešalcem (invalidom), oziroma vdovam in sirotam.
§• 2.
Za podporne (zavarovalne) namene, povedane v 8" I, št. 1 in 2, bodi pri vsaki skladuici po eden P°f*eben upraven oddelek (bolniška blagajnica, pre-skrbninska blagajnica), in kar se potrebuje za te uaniene dohodkov in razhodkov, naj se od drugih °ueni ustanavljajo in zaračunjajo.
8- 3.
Bolniška blagajnica kake skladniee je dolžna, ulmskih podpor, oziroma pogrebnin dajali najmenj 0 'ko, kakor jih po dobi, kakovosti in višini dolo-
( Sloveni.eh.)	i
čajo §' 6—8 zakona od 30. marci j a 1888 (Drž. zak. št. 33) o bolniškem zavarovanji delavcev.
§. 4.
Preskrbninska blagajnica kake skladniee je dolžna, udu, ki je po bolezni ali starosti ali obratni nezgodi postal stalno nepridobiten (nezmožen zaslužka), dajati rento (preskrbnino), katera naj se ustanovi v taki meri, ki je ali za vse ude enaka, ali pa se povišuje s časom, katerega je bil kdo ud, in naj iznaša najmenj 100 gl. a. v. moškim in 50 gl. a. v. ženskim delavcem na leto.
§• 5.
Preskrbninska blagajnica je dalje dolžna, ob smrti kakega uda ali preskrbovanca zapuščenim dajati naslednje podpore :
1.	vdovi, dokler živi, oziroma dokler se morebiti zopet ne omoži, rento (vdovsko preskrbnino) in to najmenj tretjino rente (preskrbnine), katera bi šla po §'' 4. umrlemu možu (soprogu);
2.	zakonskim otrokom do izpolnjenega 14. leta rente (sirotinske preskrbnine), in to vsakemu otroku brez očeta najmenj šestino, vsakemu otroku brez očeta in matere najmenj tretjino preskrbnine, katera bi šla po §u 4. umrlemu očetu.
Ali vsota vdovske preskrbnine in sirotinskih preskrbnin ne sme presezati treh četrtin tiste preskrbnine, katera bi šla po §u 4. umrlemu ; ako se podd večji iznos, naj se vsaka posamezna renta enakomerno prikrajša.
Če je umrli sklenil zakon stoprav po svoji preskrbi, tedaj vdova in sirote nimajo pravice do rente.
S- 5.
Udje, kateri so si nepridobitnost (neprisluž-nost) nalašč nakopali, nimajo pravice zahtevati kako
77
podporo od skladnice. Nasproti se zapuščencem ne smejo kratiti podpore, katere jim gredo po pravilih, če se je tudi umrli s premiselkom usmrtil.
§• 7-
Kader kak skladničar (ud skladnice) prestopi iz skladnice v kako drugo, tedaj se delež njegov pri reservi preskrbninske blagajnice (reservni delež), ki gaje ustanoviti po določilih tega zakona (§. 36), oziroma, če ni dovoljne založbe, tedajni imovinski delež, preodkaže preskrbninski blagajnici druge skladnice. To preodkazanje se zgodi v šestih tednih od tistega časa, ko je načelnik one skladnice, ki je preodkazati dolžna, od načelnika skladnice, v katero stopa novi ud, zvedel, da je dotični vstopil.
§. 8.
Kader kake skladnice ud jenja pripadati k nji, prihranja se mu pravica do svojega reservnega deleža leto dni začenši od dnu izstopa njegovega tako, da se mu, če v ti dobi zopet vstopi v isto skladnico, reservni delež pri izmeri prispevkov njegovih zara-čunja, in če stopi v drugo skladnico, preodkazuje po §u 7.
Ustav določa, je li reservni delež po pretoku tistega leta, za katero se prihranja, izplačati izsto-pivšemu udu, če zahteva, ah pa naj ga upravstvo skladnice plodonosno vloži pri poštni hranilnici ter z doraslimi obrestmi vred izplača ah kaki preskrbo-valnici pod državnim nadzorstvom, če izstopivši ud kaki taki pristopi, ali pa njemu samemu, če je več časa (stanovitno) nepridobiten, kar potrjuje pristojno politično oblastvo, ah pa slednjič, ob smrti njegovi, zapuščencem njegovim.
§. «J.
Skladničarjem, kateri so poklicani v vojaško službo, ali katerim delodavei njihovi dado dopust, prihranjajo se v občil blagajničnih oddelkih pridobljene pravice, ako po preteku vojaško-služnega časa ah dobljenega dopusta takoj zopet stopijo v delo.
V tern slučaji jim je na voljo, ah prispevke doplačati, priračunjajoč obresti od obresti za čas prestanka, ah pa zahtevati, da sc jim pri izmeri prispevkov, katere morajo zanaprcj plačevati, in podpor vračunja za nje hranjeni reservni delež.
Ako skladničar ne ustreza v odstavku 1. ozna-menjenemu uvetu, postopati je z njim po §u 8.
Ako v vojaško-služnem času ali dopustu opeša, sme zahtevati samo, de se mu izplača reservni delež, ne pa, da se mu izplača preskrbnina ; ako umrè v tistem času, smejo zapuščenci tudi samo zahtevati, da se jim izplača reservni delež.
II. Udje skladnic.
§. 10.
Vstopiti v skladnico in zavarovati se v občh blagajničnih oddelkih in vseli njiju zavarovalnih razdelkih so v zmislu §a 211 o. r. z. dolžni vsi rudarji, kateri delajo pri rudniškem obratu (§. 131 o. r. z.)-
Delavci, kateri se pri rudniškem obratu rabijo samo za kako določeno, nekaj časa trajajoče delo, katero se lahko izmeri naprej, koliko časa bode trajalo, in je z rudniškim obratom samo v posrednji zvezi (kakor so : cestna, železnična, mostovna, vodogradna dela i. t. d.) (nestalni delavci), so na podlagi tega delovnega razmerja samo dolžni, zavarovati se pri bolniški blagajnici skladnice, a pri preskrbninski blagajnici samo za slučaj, če postanejo vsled obratne nezgode nepridobitni.
Vsi obratni uradniki so dolžni zavarovati se pri bolniški blagajnici skladnice ; oni, ki imajo letnega zaslužka (mezde ah plače in drugih prejemkov) ne čez 1200 gl. a. v., poleg tega tudi še pri preskrbninski blagajnici v enakem obsegu, kakor nestalni delavci.
Z učenci, prostovoljci, praktikanti in drugimi osebami, katere, ker niso še zvršile izučbe, nimaj0 nobenega zaslužka ali pa nižjega, naj se ravna, z ozirom na obseg zavarovalne dolžnosti, kakor z rudarji, oziroma nestalnimi delavci, oziroma obratnimi uradniki, po tem, kakor se pri rudniškem obratu rabijo v enem ah drugem služnein oddelku.
Preskrbovancev ni zmatrati za ude, ki so zavarovati se dolžni.
§. 11.
V kolikor ustav tudi delavcem in obratni®1 uradnikom, kateri imajo opravka pri obrtnih napravah, ki so v zvezi z rudniškim obratom, a niso pot nadzorstvom rudniških oblastev, dopuščajo pristop k skladnici, treba da pristopijo korporativno vsi delavci, ki imajo opravka v obratnih napravah dotic nega rudnika, oziroma obratni uradniki (z učene > prostovoljci, praktikanti i. t. vred) ; in delavce J-zavarovati v obsegu oznamenjenem v §" D*» °( stavku 1, oziroma *2, obratne uradnike v obseg1’ kakor je povedan v §" 10, odstavku 3.
Delavci in obratni uradniki, ki novo vstopij0’ dolžni so v vseh okolnostih pristopiti skladnici.
S takim vstopom izpolnijo dotične osebe svojo zavarovalno dolžnost, katero imajo na podlagi zakonov od 28. decembra 1887 (Drž.zak.št. 1 iz 1.1888), in od 30. marcija 1888 (Drž. zak.št. 33), in zanje veljajo za tisti čas, ko pripadajo k skladnici, samo in edino določila tega zakona.
§. 12.
Ta zakon se ne uporablja na služnike, kateri so v kakem rudarskem obratu države, dežele, občine ali javnega zaloga nameščeni s trdno plačo, ako jim za slučaj bolezni pristoji nadaljšnje prejemanje té plače in ako njim in njihovim svojcem, ko opešajo, gré pravica de pokojnine (preskrbnine), katera do-seza ali preseza višino podpor, ustanovljenih v §ni 4, oziroma 5.
Tisti iz med takih služnikov, kateri so v času. ko pride v moč ta zakon, že udje kake skladnice, ostanejo tudi dalje njeni udje.
III. Pravila skladnic.
§■ 13.
Ustav, kateri je po §" 212 o. r. z. ustanoviti za vsako skladnico, mora obsezati naslednje propise:
1.	o osnovi skladničnih matic, in kako vzdrževati jih v pravem stanji ;
2.	o pogojih vstopa in izstopa, sosebno tudi o načinu, kako sc vračunja reservni delež (§“ 8 in 9);
3.	o napravi načelništva, obsegu in dobi oblasti njegovih ter o zastopanji rudniških posestnikov v njem;
4.	o sestavi in sklicavanji glavnega zbora, o načinu njegovega sklepanja in o glasovalni pravici rudniških posestnikov;
5.	o načinu in višini prispevkov, katere naj plačujejo skladničarji, in podpor, katere jim je 'lajati ;
G. o korenitem prigledovanji v slučajih, ko kdo zholi ali opeša, sosebno tudi o kaznovanji sirnu-luntov;
7.	o postopanji pri razloki o opešalosti (invalidnosti), sosebno o tem, je-li in katere veščakc je Povprašati pred to razloko, dalje katerih pravnih lekov se more poprijeti ml, ki trdi svojo opešalost, "ko se mu razloči nasprotno;
8.	o izgubi udslva, oziroma poustavnih podpor;
9.	o obliki, v kateri izdajajo skladnice svoje razglase ;
10.	o pogojih za premeno ustava ;
11.	o načelih za izračunjanje premij, za računsko završilo in bilancijo, za preskušavanje po preglednikih (revizorjih) in veščakih in za nabiranje statističnih podatkov ;
12.	o razpolaganji z imovino, ko bi preminil rudniški obrat, za katerega je bila ustanovljena skladnica.
§■ 14.
Razen tega more se po ustavu med drugim določiti :
1.	da naj se med splošnimi upravnimi razhodki bolniške blagajnice zaračunjajo troški cerkvenih slovesnosti in rudarske godbe, in pa podpore za šolske in druge izredne namene;
2.	da se pravica do rente, ko kdo postane za več časa nepridobiten, a ne vsled kake obratne nezgode, začenja stoprav po nekem čakanji (služnem času), ki pa ne sme iti čez pet let ;
3.	da se naj udom, kateri so si bolezen s pre-miselkom nakopali, ali ker so se po svoji krivdi udeležili pretepa, tepeža, ali pa z nasledki pijančevanjo, ne daje pravilna bolniščina čisto ne, ali pa sama deloma;
4.	da naj pravica do podpor vdovam in sirotam po skladničarji, ki je storil smrt, a ne vsled obratne nezgode, velja samo tedaj, če se ud pred svojo ženitvijo dâ zdravniško preiskati zdravniku skladnice in se pri ti preiskavi najde, da je prost takih bolezni, katere kažejo za gotovo ali jako verjetno, da se je nadejati prezgodnje smrti njegove ;
5.	da naj udje, ki se ženijo, razen rednih zava-rovalno-tehnično izmerjenih prispevkov za zavarovanje vdöv in sirot, plačajo še enkrat za vselej neko zavarovalnino ;
G. da naj se skladnici postavi nadzorni odbor sestavljen, kakor veleva ustav, s področjem, kakor naj se določi v njem;
7. da je v §" 11. oznamenjenim ne zavarovanja dolžnim osebam dovoljeno pristopiti skladnici.
§. 15-
Ob preskušnji ustava, katera je po §u212. o. r. z. naložena rudniškemu glavarstvu, gledati je na to, da ne bode ustav imel nikakih določil, katera
niso v zvezi z namenom blagajnice (§a 1, 13) ali nasprotujejo zakonitim propisom. Ako ima v sebi taka določila, naj rudniško glavarstvo odreče njegovo odobrenje.
Isto bodi, ako po mnenji javnega zavarovalno-tehničnega organa, katerega je dovprašati, poustavni prispevki ne morejo zadostovati, da bi se dajale obljubljene podpore, ali če skladnica, katera se ustanavlja. nima udov dovolj, da bi mogla po zavaro-valno-telmičnih načelih zagotoviti izpolnjevanje dolžnosti, katere ima po zakonu.
O kaki premeni ustava velja isti propis.
IV. Uredba skladnic.
§• 16.
Skladnice morejo pod svojim imenom pridobivati pravice in prevzemati zaveznosti, pred sodiščem tožiti in tožene biti.
Za vse zaveznosti kake skladnice poroštvuje upnikom skladničnim samo imovina skladnice.
Redno sodišče skladnici je oni v vršenje rudarske sodne oblasti določeni sodni dvor, v katerega okoliši ima skladnica svoj sedež.
Načelništvo je dolžno vsako premeno v svoji sestavi in podatek vsake volitve v štirinajstih dnélt na znanje dali okolišnemu uradniku.
Ako ni bilo naznanila, more se premena tretjim osebam nasproti staviti samo tedaj, kader se dokaže, da jim je bila znana.
§• 18.
Glavni zbor je sestavljen iz samosvojih sklad-ničarjev. Ako ima skladnica nad tristo udov, so glavni zbor volilci, katerih število, volitev in opravno dobo določa ustav.
Rudniški posestniki imajo pravico, z do tretjine glasov zastopani biti v glavnem zboru.
Glavnemu zboru se prihranja :
1.	voliti ude načelništva skladničnega, katere je voliti po §u 17. odstavku 1, in, ako tako nanese, volitev nadzornega odbora (§. 14, št. 6);
2.	sklepati o letnem poročilu načelništva in p» o razbremenitvi njegovi ;
3.	potezah se za pravice, katere izvirajo skladnici proti udom načelništva ah nadzornega odbora iz njih uradovanja, in voliti možč, katerim se naroči potezati se za té pravice;
§. 17.
Načelništvo skladnice sestoji nekoliko iz sklad-ničarjev, katere voli izmed njih glavni zbor, nekoliko iz rudniških posestnikov, oziroma iz udov, katere imenujejo oni. Toda rudniških posestnikov, oziroma udov, katere so imenovali oni, ne sme biti skupaj nad tretjino glasov v načelništvu.
4.	sklepati o prostovoljni združbi skladnice z drugimi skladnicami, in o uredbi lokalnih organov, katere je v tem slučaji postavili pri posamezni!1 rudarskih obratih (§. 22. 6. odstavek), in pa sklepati o pristopu skladnice k zvezi, katera se je ali se bode ustanovila za namene bolniške blagajnice, ter o upravi njeni;
5.	sklepati o premeni ustava.
Za prvosednika v načelništvu bodi rudniški posestnik ah namestnik njegov. Ako ima načelništvo v sebi več rudniških posestnikov, naj prvosednika in njegovega namestnika udje načelništva volijo izmed rudniških posestnikov.
Načelništvu je naloženo oskrbovati vso tiste zadeve skladnice, katere niso prihranjene glavnemu zboru.
Načelništvo je sosebno dolžno skladnieo sodno in nesodno zastopati, stvari društvene voditi in poslovni obrat oskrbovati.
§• 19.
Za skladnice vsakega posameznega okraja oko-lišno-rudniškega urada se ustanovi razsodišče v sedeži okolišno-rudniškega urada.
To razsodišče sestoji iz stalnega prvosednika, štirih prisednikov in potrebnih namestnikov.
Prvosednika in namestnike njegove imenuje izmed javnih uradnikov na nasvet okrožno-rudniŠ-koga urada rudniško glavarstvo.
Doklej seza oblast skladničnega načelništva, to določa v ustavu obseženo pooblastilo. Poslovi, v mejah tega pooblastila skleneni v imenu skladnice, nalagajo skladnici pravice in dolžnosti.
V izkaz zadoščuje načelništvu pri vseh pravnih poslovili potrdilo okolišnega (revirnega) uradnika,
v njem oznamenjene osebe tačas načelništvo. J poklicali, oziroma volili.
Dva prisednika ter njijina namestnika pokliče privosednik izmed rudniških posestnikov, stalno bivajočih v okraji okrožno-rudniškega urada, in dva volijo načelništva skladnic. Poklicanje, oziroma volitev velja za štiri leta. Čez dve leti vsakrat izstop* polovica prisednikov ter njih namestnikov. Izstopajoči prisedniki, oziroma namestniki morejo so z nova
Ako se prepirna zadeva, katero je razločiti, tiče skladnice, kateri eden izmed prisednikov pripada kot rudniški posestnik ali kot skladničar, stopi naj namestnik na mesto njegovo.
§. 20.
Razsodišče je v vseh prepirih, kateri nastanejo iz zavarovalnega razmerja med skladnicami vsakega posameznega okraja okrožno-rudniškega urada med seboj, in pa med skladničarji ali preskrbovanci (pro-vizijonisti) z ene in skladnicami z druge strani, izključno pristojno.
Pravni leki in tožbe proti razsodbi razsodišča se ne dopuščajo.
Zvršiti razsodbo razsodišča ali nagodbo, skle-neno pred razsodiščem, je pristojno redno sodišče dolžnikovo. Postopek pred razsodiščem se uravna ukazoma.
§• 21.
Prepire, kateri nastanejo iz zavarovalnega razmerja med rudniškimi posestniki z ene strani in skladnicami ali njih udi z druge strani, razloča politično oblastvo porazuinno z rudniškim oblastvom.
§. 22.
Dvoje ali več v okraji enega in istega rudniškega glavarstva bivajočih skladnic more to oblastvo, če se mu vzvidi, prisiloma združiti, ako po mnenji javnega zavarovalno-tehničnega organa posamezne téh blagajnic ali vse nimajo udov dovolj, da bi mogle popolnoma poroštvovati za izpolnjevanje dolžnosti, naloženih jim po tem zakonu.
Po soglasnih sklepih glavnih zborov dvéh ali več v istem okraji rudniškega glavarstva bivajočih skladnic morejo se tudi združiti prostovoljno.
V obeh slučajih je osnovati nov ustav, katerega preskušali in odobriti, zmisloma uporabljajoč določila §:l 15, je dolžnost rudniškega glavarstva.
Ako se skladnice, katere se hočejo zedinili po odstavku 1, ne porazumejo o skladbi zalogov i» pa o ustavu, katerega je osnovati, razloči naj rudniško glavarstvo.
Takoj, ko se zedinijo skladnice, preidejo vse pravice in dolžnosti zedinjenih skladnic na vkupno (zedinjeno) skladnico.
Ako bi bilo skladnice zediniti po odstavku 1 ali 2, poskrbeli je v ustavu, da se pri vsakem
rudniškem obratu, katerega delavci naj pripadajo zedinjeni skladnici, postavijo lokalni organi, kateri naj v imenu zedinjene skladnice vršč prigledovanje bolnikov in opešalcev (invalidov) in pa skrbé za dovoljevanje ter izplačavanje bolniščine.
§• 23.
V okoliši istega rudniškega glavarstva ali istega okrožno-rudniškega urada more jih več ali vse skladnice vkup sè soglasnimi sklepi svojih glavnih • zborov za namene svojih bolniških blagajnic ustanoviti zvezo, katera more sklepati pogodbe sè zdravniki, lekarničarji in bolniškimi zavodi, ali pa take zavode sama napravljati, vkupne uradnike nameščati i. t. d.
Kako zastopati in upravljati zvezo, ustanoviti je v ustavu, ki naj ga odobri rudniško glavarstvo.
Ako skladnice, ki pripadajo k zvezi, bivajo v okoliših različnih okrožno-rudniških uradov, določa rudniško glavarstvo nadzorno oblastvo zveze.
Troški zveze se zalagajo s prispevki udeležnih bolniških blagajnic; ti prispevki se, ako ni druge pogodbene uredbe, razdeljujejo po številu skiad-ničarjev.
Y. Nadziranje skladnic.
§. 24.
Skladnice so pod nadzorstvom rudniških obla-stev, in to na prvi stopinji pod nadzorstvom okrožnega uradnika v katerega okraji imajo svoj sedež.
Nadziranje naj se sploh razteza na natančno izpolnjevanje zakonitih in ustavnih propisov, in pa na one okolnosti, katerih je treba, da bode mogla skladnica izpolnjevati svoje prihodnje dolžnosti.
Rudniških oblastev torej dolžnost je sosebno paziti na to, da se bode prav izračunjala premijna reserva, da se glavnice nalože po propisu, in pa da se popolnoma in kar najjasneje razložč vse gospo-darstvene in imovinske razmere v računskem završilu in v bilanciji.
Rudniška oblastva morejo skladnice prisiliti, da se ravnajo po nalogih izdanih v zvrševanje državnega vrhovnega nadzorstva s tem, da prêté in nalagajo kazni (§. 4(i) udom načelništva.
Kader se v drugič ne izpolnijo nalogi rudniškega oblastva, more to oblastvo odstaviti prvo-sednika ali pa razpustiti vse načelnišlvo.
§. 25.
Rudniško oblastvo ima pravico, za nadziranje vpogledavati v vse knjige, račune, dopise in drugo liste skladnice, pregledovati blagajnico ter v vse zbore in seje skladničnih organov odposlati zastopnika, kateri more ustavljati sklepe, ki so proti zakonu ali ustavu. Toda vselej, ko se ustavi kak sklep, poročiti je takoj pristojnemu rudniškemu glavarstvu, katero je v 14 dneh razločiti dolžno, če se sme ustavljeni sklep zvršiti ali ne.
Proti razloki rudniškega glavarstva moči se je poprijeti vzklica pri poljedelskem ministerstvu.
§. 26.
Rudniško oblastvo more zahtevati, da se sklad-nični organi skličejo v zbore in seje, in ako se ne ustreže tej zahtevi, samo napovedati zbore in seje. V zborih in sejali, katere je tako samo napovedalo, more ono po zastopniku prevzeti vodstvo.
Dokler se ne ustanovi načelništvo kake skladnice ali zastop kake zveze (§. 23, odstavek 2) ali pa glavni zbor, ali ni z nova postavljen prvosednik (§. 24, odstavek 5), ali če se organi skladnice ali zveze branijo izpolnjevati' svoje zakonite ali ustavne dolžnosti, more rudniško oblastvo za pravice in dolžnosti skladničnih organov skrbéti samo ali pa po zastopnikih, katere ono postavi, o troških skladnice, oziroma zveze.
Ono more tudi, ako se glavni zbor brani izvoliti načelništvo, ali pa oni, ki imajo volilno pravico, nočejo voliti volilnih mož za glavni zbor, samo imenovati ude načelništva, oziroma volilne može.
§■ 17.
Ako se je delavcem dal za nekaj časa dopust in se je vsled tega število skladničarjev tako zmanjšalo, da ni moči ustavu ustrezno upravljati skladnice, ali pa so pravice riepričujočih v nevarnosti, more upravljanje prevzeti pristojno rudniško oblastvo, katero naj je opravlja po zastopniku, ki ga postavi. Kar je skladnične imovine, knjige, dopise in druge liste skladnice je v tem slučaji izročiti rudniškemu oblastvu.
Isto more rudniško oblastvo ukreniti tudi tedaj, ako se je za več časa zmanjšalo število skladničarjev, če se mu vidi potrebno dolle, da so sklad-nica dokončno zedini z drugimi (§. 22).
§- 28.
Vsaka skladnica je dolžna nadzornemu oblastvu v 3 mesecih po završenji koledarjevega leta predložiti :
1.	letno poročilo,
2.	računsko završilo,
3.	izkaz o stanji in naložbi skladnične imovine,
4.	statistično poročilo.
Isto dolžnost imajo zedinjene skladnice in zveze osnovane za namene bolniških blagajnic.
Obrazce za računsko završilo in statistično poročilo je naznaniti ukazoma.
Računska završila naj nadzorno oblastvo preskuša in odobri.
Te izkaze in poročila naj poljedelsko minister-stvo vsako leto primerno obdelana priobči državnemu zboru.
TI. Finančno gospodarstvo skladnic.
1. Stalna določila.
§- 29.
Kar je po zavarovalno-tehničnih načelih potreba sredstev v založbo podpor, katere naj skladnica daje po meri tega zakona in ustava, v pokritje upravnih troškov in pa v dotacijo reserv, katere je napravili za oba blagajnična oddelka, naj se nabere s prispevki. Téh prispevkov dajo polovico zavarovanci, polovico rudniški posestniki.
Za one ude, kateri ne prejemajo zaslužka v novcih (denarjih), dolžni so rudniški posestniki dajati iz svojega polne prispevke. Nasproti plačujejo obratni uradniki, kateri služijo nad 1200 gl. na leto, prispevke polne iz svojega.
Prispevke zavarovancev za preskrbninsko blagajnico odmeriti je tako, da se zneski ravnajo po starosti udov, glede vdovske preskrbnine po starosti obeh zakonskih drugov v času vstopa, oziroma ženitve. Prispevke za bolniško blagajnico je moči odmerili tudi drugače.
S privolitvijo rudniškega posestnika morejo se osnovati udovni razredi z različnimi prispevnimi in podpornimi stavki. Vendar té privolitve ni potreba, ako udje, kateri si zavarujejo više podporne stavke, sami vplačujejo, česar je več potreba proti pravilnim prispevkom.
Za druge namene nego za ustavomérne podpore, za ustavomerno nabiranje in dopolnjevanje rcserv, za zalaganje upravnih troškov in morebiti za razhodke, dopuščene po § " 14, št. 1. ne smejo se niti pobirati prispevki od udov, niti uporabljati se kaj iz imovine skladnice.
Preskrbovanci (provizijonisti) ne plačujejo prispevkov.
§. 30.
Rudniški posestniki so dolžni skladnici plačevati tudi tisti delež zavarovalnih prispevkov, ki zadeva zavarovance.
Ali pravico imajo osebam, katerim dajö dela, tisti znesek, katerega so le-té po meri ustava dajati dolžne, ko jim plačujejo mezdo ali plačo, priraduniti na zasluženo mezdo ali plačo ter si ga pridržati. Zavarovalni prispevki se vplačujejo in pa delež, ki grč zavarovancem, priračunja se ter pridržuje — ako se ni kaj druzega ukrenilo po ustavu — v mesečnih delnih zneskih na podlagi izračuna, ki ga sestavi rudniško vodstvo, upravstvo skladnice preskusi ter naznani zavarovanim osebam.
O pritožbah proti temu izračunu se razloča po §"21.
Ako se rudniški posestnik ne poprime svoje pravice, priračunjati in pridržati si plačujoč mezdo ali plačo, more ob poznejših plačevanjih mezde ali plače tč pravice z ozirom na prej ne pridržani delež poprijeti se samo tedaj, če po dotičnem plačevanji mezde ali [dače ni preteklo čez mesec dni.
§. 31.
Rudniški posestniki imajo dolžnost, svoje delavce in nadziratelje, oziroma uradnike, ki so dolžni vstopiti v skladnico, najpozneje tretji dan potem, ko so prišli v delo, zglasiti pri skladnici in vsako osebo, ki grč iz dela, najpozneje tretji dan po tem, ko je končano delovno razmerje, zglasiti, da je izstopila.
Ako ne izpolnijo tč dolžnosti svoje glede zgla-šanja, morajo opraviti sami vsa tista plačila, katera bi bil moral zavarovanec opravili od tistega časa, ko je prišel v delo, do dnč zakasnjenega zglasila, oziroma, če tega sploh ni bilo, do tistega dnč, ko je žel iz dela. Ako ne ustrežejo dolžnosti zglasiti izstop, dolžni so opraviti vsa tista plačila, katera bi bil moral opraviti zavarovanec od dnč, ko jo prišel v delo, do dnč zakasnjenega odglasila, oziroma, če tega sploh ni bilo, do tistega dne, ko je skladnim zvedela za njegov izstop iz dela.
Vse prispevke k skladnicam je, ako poprosi rudniško glavarstvo, pobirati s politično eksekucijo.
§. 33.
Vsaka skladnica je dolžna, pisati natančen imenik udov (§. 13, št. 1.) kakor tudi redne, gledč različnih zavarovalnih namenov obeh blagajničnih oddelkov ločene račune o dohodkih in razhodkih ter najpozneje v G mesecih po preteku vsakega koledarskega leta po obrazci, kakor ga prepisuje rudniško oblastvo (§. 28), računsko završilo, enako ločeno, predložiti glavnemu zboru, oziroma nadzornemu odboru.
Vsak ud ima pravico, vpogledati v bilancijo in računska završila.
§. 34.
Rolniške blagajnice so dolžne skrbeti, da se ohrani, oziroma ustanovi ravnotežje med dohodki z ene strani in razhodki in pa vplačili, potrebnimi v založbo pričuvnega (reservnega) zaloga (§. 36) z druge strani, leto za letom. Ako letno završilo pokaže, da dohodki presezajo razhodke, ali nasprotno, treba je prispevke znižati, oziroma povišati ali pa podpore povišati, oziroma znižati v mejah zakonitih najmanjših dajatev.
Ako katera bolniška blagajnica nima dovolj imovine, da bi zalagala z njo svoje vsakdanje razhodke, tedaj je rudniški posestnik dolžan potrebne naprednine dati brezobrestno proti temu, da se mu vrnejo takoj, ko pridejo potrebne gotovine v izplačevanje.
§. 35.
Preskrbninske blagajnice skladnic so dolžne skrbeti za zavarovalno-tehnično založbo svojih za-veznosti in storiti, da se od 5 do 5 lčt napravi na to stran preskušnja.
V la namen naj vsaka prskrbninska blagajnica vsako peto leto po veščaku izračunih d;i vrednost svojih v izplačilo dospelih kakor tudi pričakovanih zaveznosti, in pa vrednost prihodnjih dohodkov, vsako zase po zavarovalnih oddelkih; podatek po lem napravljene bilancije, ki naj v imovini obseza zalog, kolikor ga je, in vrednost prihodnjih dohod kov, a v dolgovini vrednost v izplačilo dospelih in pričakovanih zaveznosti, naj priznani rudniškemu oblastvu po obrazdih, katere ji ono prepisuje, in pa : stori, da zanj zvedo vsi udje.
Poljedelsko ministerstvo naj dâ ta izračun po-pregledati po javnem zavarovalno-tehničnem organu.
Ako ta popregled pokaže, da dohodki preše-zajo potrebščino v založbo zaveznosti, treba je prispevke znižati ali pa povišati dajatve preskrbninske blagajn ice.
Ako nasprotno popregled pokaže, da zaveznosti niso zavarovalno-tehnično založene z dohodki, treba je ali podpore znižati, kolikor to dopušča zakon, ali pa povišati prispevke tako, da je po mnenji javnega zavarovalno-telmičnega organa zopet ustanovljeno ravnotežje med imovino in dolgovino v bilanciji.
§. 36.
Za vsako bolniško blagajnico skladnice je nabrati pričuvnega zaloga najmenj dvakrat toliko, kolikor je povprečnih razhodkov na leto.
Za vsako preskrbninsko blagajnico nabrani zalog naj zalaga premij-ko reservo, t. j. vrednost v izplačilo dospelih in prihodnjih zaveznosti, odbivši vrednost prihodnjih dohodkov.
Pričuvne deleže, kateri naj se po §lh 7 — 9 na račun posameznih udov po preskrbninski blagajnici preodkazujejo, oziroma izplačujejo, izračunih je v vsakem posameznem slučaji, in ti deleži naj bodo vrednost prihodnjih zaveznosti blagajnice za dotič-ncga uda, odbivši vrednost vplačil, kar jih je bilo še pričakovati od njega.
Novci (denarji) obeh skladničnih zalogov se smejo nalagati le kakor varovancev novci.
§. 37.
Vsi rudniški posestniki vkup so dolžni ustanoviti osredenj (centralen) pričuven zalog. Ta zalog ima namen, dajati podpore preskrbninskim blagaj-nicam, katere imajo več troškov po vélikih nesrečah, t. j. takih nezgodah, pri katerih je več nego pet osčb oslabčlo (opešalo) ali pa smrt storilo.
Sredstva za tč namene osrednjega pričuvnega zaloga si je pripraviti z letnimi prispevki, katere naj vsak rudniški posestnik plačuje v razmerji skupnih mezd, katere je plačal v preteklem letu. Ti prispevki ne smejo presezati 0-l odstotka mezdne vsote.
O plačanih mezdah morajo rudniški posestniki potrebne podatke zmisloma uporabljajoč določila paragrafa 18. zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. št. 1 iz 1. 1888) o nezgodnem zavarovanji delavcev, vsako leto predložili upravni komisiji osrednjega pričuvnega zaloga.
Novci osrednjega pričuvnega zaloga se smejo nalagati le kakor varovancev novci.
Prispevke osrednjemu pričuvnemu zalogu je, ko poprosi komisija, pobirati potem politične eksekucije.
§- 38.
Osrednji priČuvni zalog upravlja komisija, ki ima svoj sedež na Dunaji in pod prvosedništvom poljedelskega ministra sestoji iz naslednjih udov:
1.	iz namestnika poljedelskega ministerstva;
2.	iz štirih rudniških posestnikov, katere poljedelski minister imenuje! za vsaka tri leta izmed rudniških posestnikov, spadajočih k skladničnim načel-ništvom;
3.	iz dveh rudarjev, katera se isto tako imenujeta izmed udov načelništva ;
4.	iz strokovnega poročevalca (referenta) poljedelskega ministerstva;
5.	iz načelnika javne zavarovalno-tehničnc pisarne ali njegovega namestnika;
6.	iz zastopnika finančnega ministerstva.
Komisija razloča z absolutno večino glasov dokončno o višini, v kateri je za vsako leto odmeriti prispevke, in pa o priznavanji podpor preskrbninskim blagajnicam, katere so zadele velike nezgode.
Na konci vsakega leta naj komisija poroča državnemu zboru o vsem svojem poslovanji.
Poslovni red si komisija ukreplje sama.
Udje tč komisije poslujejo brezplačno in imajo samo pravico do povračila troškov, nastavših jim iz svojega uradovanja
2. Prehodna določil a.
§. 39.
Obstoječe skladnice so dolžne svoje ustave deti v soglasje z določili tega zakona. V ta namen naj vsaka skladnica v roku, ki sc določi ukazoma, podatke, potrebne v izračunjanje vrednosti v izplačilo dospelih kakor tudi pričakovanih zaveznosti svojega prcskrlminskega oddelka, in pa vrednosti prihodnjih dohodkov njihovih, predloži rudniškemu glavarstvu po obrazcih, kakor jih ono propisuje.
Ako se to ne predloži v določenem roku, dolžno je rudniško glavarstvo oznamenjene podatke ovedeti dati oh troških skladnice.
Predložene, oziroma uvedene podatke naj rudniška glavarstva napotijo do poljedelskega mini-









Verstva, katero bode na njihovi podlagi po javnem Zavarovalno-tcb ničnem organu dalo za vsako sklad-n'co sestaviti matematično bilancijo (§. 35, 2. od-stavek). Pri izračunjanji té bilancije je vse zaloge, . ‘kor jih je, in pa vrednost celih prispevkov, katere Ie Po dosedanjih ustavili plačevati skladnici. vpo-staviti v imovino preskrbninske blagajnice ; iz dol-S°vine té blagajnice naj se pusti vrednost prihod-ni‘h dajatev bolniških blagajnic ; nasproti je pri °cenjavi prihodnjih preskrbninskih dajatev, katere Ie vpostaviti vanjo, potreba nekega povišanja vred-nost téh dajatev, ko bi se tâko povišanje podalo iz Primerjanja določil § v 4 in 5 z dosedanjimi pojavnimi dajatvami.
§. 40.
Ako se iz izračunjenja, oznamenjcnega v §“ 39, P°kaže aktivna bilancija preskrbninske blagajnice, "aJ rudniško glavarstvo stori kar je potrebno, da se j'ovi ustav, ki ga je osnovati, dene v soglasje z do-°rili tega zakona.
Ako se nasprotno iz gori oznamenjenega izra-'^'jenja pokaže pasivna bilancija preskrbninske ■Jgajnice, naj rudniško glavarstvo skrbi za to, da se v1 * osnovi novega ustava naredi ravnotežje pre-riminske blagajnice v zmislu mnenja javnega za-arovalno-tehničnega organa.
Da se napravi tako ravnotežje, v to naj sliiži 'tiprej povišanje prispevkov, katere je plačevati po °sedanjih pravilih (§. 29, odst. 1.).
Ako tega ni moči v taki meri, da bi se dajatve JCskrbninske blagajnice v tisti višini, ki je usta-^.v|jena po dosedanjih pravilih, zavaroval no-teh-2 ,110 ZlAo^e> naj se poleg povišanja prispevkov ZaJo prihodnje dajatve blagajnice in to, ako treba, “ajrnanjšinsko mero, oznamenjeno v §il' 4 in 5,
Venda
ne niže nego za 50 odstotkov té mere.
§. 41.
je A^o se s tem še ne ustanovi ravnotežje, tedaj udniški posestnik dolžan, v ta namen poleg tistih čevSpevkov’ k' so 11111 naloženi po §lh 29 in 30, pla-8i d 1 še nadaljšnje letne prispevke notri do 2 od-v5 ?v eelokupnih mezd, katere tisti čas plačuje Pfe k ^ °*,nAu’111 najdalje dotlč, dokler žive udje in ra arl)ovanci, kateri so na škodi, ker ni tega tl°težja.
I Ako se tudi s temi dajatvami rudniškega poli^ ."ka »c ustanovi popolnoma ravnotežje, in ako, < Še nedostatka, ne pokrije prostovoljno rud-ftin P°s°slnik, naj rudniško glavarstvo po svojem
•a n J! Za“kaže, da si; ustanovi ravnotežja ustrezno
v,7() '7°nierno znižajo dospele podpore, s pravo-1,1 končno-veljavno močjo.
Ustav, ki ga je osnovati stoprav po tem, naj v §" 40, odstavku 3 in 4, in pa v odstavkih 1 in 2 tega paragrafa (§a 41) propisane naredbe izrazi tako, da je določila §il 40, odstavka 4. uporabljati samo na tiste ude skladnice, kateri so ji pripadali v tistem času, ko so se urejale razmere; nasprotno je novo vstopajočim udom ustavno zagotoviti prejemanje tistih podpor iz preskrbninske blagajnice, katere zavarovalno-tehnično ustrezajo prispevkom, ki naj se sprejmö v ustav, držeč se najmanjšine, ustanovljene v §'* 4.
Razmere bolniške blagajnice vsake skladnice je, brez ozira na tö, če se je za preskrbninsko bla-gajnico izračunila aktivna ali pasivna bilancija, po določilih §"v 3, 29, 34 in 36 z nova urediti v ustavu.
§. 42.
Ako glavnice skladnic niso naložene tako, kakor je pisano v §" 36, odstavku 4, treba jih je v trčh letih, začenši od razglašenja tega zakona, naložiti propisu njegovemu ustrezno. Rudniško glavarstvo more v posebno ozira vrednih slučajih podaljšati ta rok.
VII.	Končna določila.
§• 43.
Terjatve, katere gredo zavarovancu na podlagi tega zakona, ne morejo se niti privzeti v eksekucijo, ni zadeti se sè zagotovljalnimi naredbatni.
Izjema biva samo na korist proti zavarovancu po zakonu obstoječim terjatvam, da naj koga preživlja.
V kolikor eksekucija in zagotovljalne naredbe niso dopuščene, je tudi vsako Razpolaganje z gori omenjenimi terjatvami, ki gredo zavarovancu, po odstopu (cesiji), nakazu, zastavi ali kakem drugem pravnem poslu, brez pravne moči in veljave.
§. 44.
Niti rudniški posestniki niti skladnice nimajo pravice, uporabo določil tega zakona na kvaro zavarovancev s pogodbami (uredbami) naprej izključiti ali utesniti.
Pogodbena določila, katera nasprotujejo tej prepövedi, so brez pravne moči in veljave.
§• 45.
Vse v osnovanje in odmotanje pravnih razmer med skladnicami, njih zvezami in združbami, in pa

upravstva osrednjega pričuvnega zaloga med seboj ter med njimi in zavarovanci potrebovane razprave, pogodbe in listine, sosebno pobotnice o podporšči-nah, ki se izplačujejo, in pa priznanila, ki naj jih dajö po tem zakonu delodavci in blagajnice, izkazi, ki naj jih predlagajo, in kake druge vloge s prilogami vred — vse to je pristojbin in kolka prosto.
Na skladnice, njih zveze, združbe in poslovodbo osrednjega pričuvnega zaloga se uporabljajo določila zakona od 15. aprila 1885 (Drž. zak. št. 51) o davkovni in pristojbinski prostosti vzajemnih društev.
VIII.	Kazenska določila.
§• 46.
Udom skladničnih načelništev, kateri se ne ravnajo po nalogih, ki jim pridejo od rudniških glavarstev (§. 24, odstavek 4.), morejo ta glavarstva vršeč državno vrhovno nadziranje nakladati globe do 100 gl.; ako ss té globe ne dadö izterjati, more na prošnjo rudniških glavarstev politično oblastvo izpremeniti jih v ustrezne zaporne kazni do 14 dni.
§• 47.
Rudniške posestnike, kateri osebam, ki jim dajo delo, mezdo plačujoč, s premiselkom zara-čunjajo više zneske, nego jih dopuščajo pravila, ali delajo proti prepovedi §' 44, naj rudniško glavarstvo, ako ne gré za dejanje, katero je kaznovati po občem kazenskem zakonu, kaznuje v novcih do dvésto goldinarjev, eventuvalno izproži, da se ta globa izpremeni v zaporno kazen do na štiri tedne (§. 46).
§. 48.
Udom, kateri so oškodovali skladnico s pota-jenjem (pretvarjanjem), moči je poleg prispevkov, katere so po ustavil dolžni, do višine teh prispevkov za kazen naložiti še nadaljšen prispevek iz svojega na določen čas.
O tem razloča načelništvo skladnice. Proti pri" sodbi takega prispevka moči je v roki, kateri naj se ustanovi v ustavu, vpodati pritožbo pri razsodišči-Kazenski zneski, katere naj dotični udje plačajo naravnost skladnici, gredo v pričuvni zalog tiste blagajnice njene, katera j£ bila oškodovana tako, kakor je povedano v prvem odstavku.
Gorenja določila se ne dotikajo pripustnostii da se proti kakemu udu kazensko postopa zaradi ravnanja, oznamenjega v prvem odstavku.
IX.	Skladnice zemljesmoluih rudnikov.
§- 49.
Ta zakon se uporablja tudi na skladnice ond1 rudnikov, katerim se je pravica, pridobivati rudnine rabne zaradi svoje vsebine zemeljne smole, urédiï* sè zakonom od 11. maja 1884 (Drž. zak. št. 71)-V dotičnih obratih delo imajoči delavci >D obratni uradniki ustrezajo svoji zavarovalni dolž nosti, ki jo iipajo na podlagi zakonov od 28. dc cembra 1887 (Drž. zak. št. 1 iz 1. 1888) in 0 30. marcija 1888 (Drž. zak. št. 33) s tem, da udje kake take skladnice, in podležč, dokler so udj skladnice, samo in edino določilom tega zakona-
X.	Zvršitveni pristavek.
§. 50.
Zvršiti ta zakon je naročeno Mojemu poljcdcJ skemu ministru, Mojemu ministru notranjih stv» ’ pravosodja, trgovine in linanc.
V Išlu, dne 28. julija 1889.
Franc Jožef s. r.
Taalfo s. r.	Falkcnhaj n s. r-
Duna.jcwski s. r.	Itacquchcui s-r-
Schöuhorn s. r.