DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Isknja kot priloga „SIAJVENCIF vsak prt* »n tretji četrtek meneča. Ako je ta dati praznik, Uide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je HO kr. za celo leto; 40 kr. ta pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobluajo zantoitj. — Spiti »h dopisi Ha»ei i Rogaui. t Vitasj: v^ina r Vojoiko. v Breiieah. v LL-im k po drae^b trsrih. ImenoriBi gX'?pod ? rEkra: i* v driaTcern ibom predlagal po«tavo, juivtrt t- o». dovoljevala da .«• .trajmasr-rji* wdi t A,-mrio it rau očitno. Večina potlanvT p» - fr^i.ir u;rt"'i in • tem odstranila novo most-:.» 2 <: aa Prusko, kjer ima .fr*jmaariMTo• m:-:c- roke Po .prosioudarstvu* dišee: ,lit«e-ri..itx* z.a'^1 bi pnnesel o sTojem časa li veš elt.- sreče Zatorej se ni treba čudiu. d» •i.:: des-'.!rt;a eoljufaco Ijadstvo v Bc-vejira; časa L;-* med »uro faro. Pni so p<~ ■t.iZi rltau prebivalci na Dunaji Tam naaarec -•ii v-, p: p ftiri iistopi it mostaoga «astopn;ltvi :■: odb.-rnikov. In pri novih volitvah to u-ic.a '.--.a ii:nservativni ali kristijansko Listek. B1 a n k a. -"L* U.O ti Kri^l.I 2- « jls: ■ .1 i H tri: :T hm«,: ^ sii.frS: ; ti-: Ti.r- r i>t j ~ • ~n H rk :~ ti ."^■Ofl !<",•< M ;tf n«f J r. - - c»«.f ti Ti , Uinka ; v.-r t.i t-.jrf rf smrti in trepeujoč i-.tiLijv Ta otok je lepa planjava i»t-: p tr- i '«:» in pol ure široka; na eni strani proti tet t divje peč.ne. ki nbodcim viharjem krat: - t i lin; na iragi »trani pa «« dc4ina poli-.ti nit.r.j- proti morje. Zrak na otoku je uto T- s r-:divitna in 1-pe palme rastejo po otvka ^ >en« p:d nek. paimo «u>ji lamifljena o?em-deklica Svoj- viUto ira^čenc telo naslmja ■ i in ir- nepremično ya v lihi večer, gledajoč, £ii. v v iaee, lUočerokrat odsevajoč ii p- ji >j kX fatl pade tudi na mlado dekli«. - laaii je na njenih cvetah licih črne Use. To ' pr.č*- da jt- tudi njo igrabila grda boleir&; b-.de ratjrdla mlado xi«l>*Bj# V kratkem l"-"do troplo črno-nde^i Urovi, u * prli in prej lepo t«k> bo jed u sama sevajoča rvia roke in noge cdpadle, ako s« nboge irtve •*rr- u?mili j edina prijateljica — bleda smrt. Dekeie solte strinjajo « m Udi deklici ii očij - Ri cvetiee, ki pred njo tako dnie^1 iikor je nedavno cvetela tudi nesrečna — Dnnajčani starim »liberalnim" zastopnikom začeli dajati slovo, poskus se jim je obnesel tako, da je danes že okoli tretji del mestnih zastopnikov, kateri z »liberalizmom" ne marajo imeti nobene zveze. Med sedanjimi odborniki mestno-občinskimi se zraven nekega župnika nahaja tudi jeden kapelan, namreč č. g. Lačka. Da je toti gospod »liberalnim" časnikarjem pri srcu, razsodiš lahko, če znaš, kako „libe-ralec" spoštuje duhovnika. Pri zadnjih volitvah občinskih je zopet izvoljen za novo dobo triletno. Vkljub Jiberalnej" sili so ga davkoplačevalci na Dunaju izbrali še v deželni zbor. Pri volitvah vlani pa je malo manjkalo, da ni postal cel6 državni poslanec; prišlo je namreč do ožje volitve med kapelanom in liberalcem, in »liberalci" so s pomočjo denarja in časnikov »vse žile" napeli, da so »liberalizmu" po-mogli do zmage. Po nekaterih drugih okrajih v mestu se je pač posrečilo, da je v državni zbor prišlo pet krščansko-zavednih mož, med temi je tudi knez Liechtensteiu, to je tisti gospod, ki je še kot zastopnik nemško -štajarskih kmetov v okraju Radgona • Filrstenfeld v državnem zboru ono leto predložil načrt postave za »versko šolo" ter so ga zavoljo tega »liberalci" nemški in ž njimi v družbi žalibog tudi slovenski grdo obirali. Glavno mesto v našem cesarstvu se je torej »liberalizma" že do dobra odkrižalo. In Čudno! Pri nas na Slovenskem pa iz bele Ljubljane cel6 nekateri slovenski rojaki hočejo z ničvrednim »liberalizmom* osrečevati Slovence! Niso li se „liberalci* slovenski nič naučili iz zgodovine in še iz nepozabljene skušnje? Ali so res toliko kratkovidni ter ne spoznajo, da s pogubo-nosnim »liberalizmom" krvnemu rodu svojemu kopajo — nArodni grob. Koliko li moramo mi na Štajarskem kot iskreni prijatelji našega dobrega ljudstva pretrpeti grenkostij od strani nemških liberalcev, in sedaj dobivamo novega nasprotnika v obleki slovenskej, v podobi »liberalcev" slovenskih. Toti dandanes po vzgledu »liberalcev" nemških z blatom ometavajo za domovino zaslužne konservativce, duhovnike in svetovnjake; ni jim všeč, da so n. pr. vrli slovenski poslanci in drugi značajni gospodje bili pri »katoliškem shodu" v Gradcu. Slovenski »liberalci" naj pripišejo na svoj rovaš, če bodo drugi narodi o domoljubji cesarju vodno zvestovdanih Slovencev sodili krivo. Saj tudi nemško-ndrodni prena-petueži Nemce spravljajo pred svetom ob dobro ime. — No, kam li sem zabredel? Beseda nanesla je pač besedo. Nameraval sem povedati, da so prenapeti »liberalci" nemški v Gradcu že drugokrat vzrok, da Njih Veličanstvo ne obišče naše dežele. Prvič se je to zgodilo leta 1888, ko jo bil napovedan cesarjev prihod k vojaškim vajam okoli Slovenjebistrice. Za letos so časniki že naznanili prihod ljubljenega nam vladarja v Celje ob času vojaških vaj okoli dnč 1. septembra. Ali iz zanesljivega vira sem te dni zvedel, da Še o tem v Celji ne znajo nič gotovega, pač pa je gotovo, da povodom pokladanja temeljnega kamna za vseučilišče v Gradcu svetli cesar ue bode obiskal dežele Stajarske. Hipoma Blanko nekaj vzbudi iz njenih turobnih init-lij. Ljubeznivo dekletce kakih 12 let priskoči k njej ter jo prime za roko, rekoč: »Mila Blanka, kaj si tako zamišljena, bodi vesela!" Blanka pogleda dekleta — bila je njena sestrica Leniča — in tudi na njenih licih se že poznajo prva znamenja gobove bolezni. Stoži se Blanki o tem pogledu, obraz se ji zopet stemi, in gorjupo zavrne sestro: »Vesela! Ha, ha! To bi bilo lepo, gledati gobovega človeka in — veselega! Vesel — izvržek človeštva! Ha, ha!" »Draga sestra, to sedaj ni več tako hudo, odkar je naš dobri »makua" (oče) na otoku". »Pusti me pri miru s svojim »očetom". Ne maram ničesar slišati o njem; umaknem se mu s pota, kjer le morem". V tem pa se zasliši iz bližnje vasi z imenom »Kalavao« petje, ki se je posebno milo razlegalo v večernem mraku. »Kaj je to?" vpraša Blanka, »pesem se razlega na našem otoku ? Kdo pač more še peti na otoku gobovih ?" »Da petje!" pravi Leniea. »Odkar je prišel oče Damion duhovnik na otok, zbira vsaki dan okrog sebe 40 otrok-sirot ter jih uči peti. Tudi jaz se jim pridružim; Blanka, pojdi še ti z menoj!" — Toda Leniča odide, a sestra še ostane. Blanka se zopet zamisli. Zadnji glasovi otročjih pesmi so se že davno izgubili v skrivnostnem mraku, a Blanka je še vedno slonela ob palmi ter se gotovo z bridkostjo spominjala nekdanjih srečnejših dnij . . ,!" II. Lepo je bilo jutro drugega dne. Na vse zgodaj že se je glasil zvonček od kapelice kalavajske, vabeč prebivalce k daritvi, v kateri večna Ljubezen na Golgati pričeti krvavi dar skrivnostno nadaljuje v spravo zadolženega človeštva. Pač je ni cerkve na svetu, v kateri bi se zbirali okrog altarja taki verniki, kakor tukaj v kapeli, katero oskrbuje pater Damien Deveuster. Že so skupaj; vseh je kakih 600 katoličanov, mnogo jih je med njimi tudi druge vere, kateri tudi pridejo, da vidijo svojega ljubeznivega očeta Damijana. Tudi mala Leniča je v kapeli. — Tu se pri zbranih Od Žalca. (Nemškutarski plob.) V okraj, celjskem je večina občin že zdavnaj dala slovo možem nemško-liberalnim in nemškutarsk.ra. Iu ku * tudi vsi trgi ob bregovih Savinje, od l.ornjigr»da do Sv. Jurija in Šmarja imel. že slovensk. nmkče predstojnike, županova), so tujega duha navzeli možje se med kmeti v Okolici Celje, na Teharji. v »koflji-resi, na Dobrni, v Pirešici, p» pri sv. Petru Po imenovanih občinah so se prvi nemškutarstvu po robu posUvili vrli kmetje v Pirešici, za njimi oni na Dobrni itd. Ali največ truda je sUlo v Okolici Celje in pa v Škotijivesi. da se je razdrla nemškutarski trdnjava; v onej občini sedaj županuje Glinšek, a v drugej Bnkovšek, oba za blagor ljudstva vneta Slovenca. Jedina občina Sv. Peter pri Žalcu se še ni mogla otresti duha nemško-liberalnega. Tukaj so se dne 3. junija vršile nove volitve v občinski odbor in izid volitev spricuje. da še ljudstvo le vstaja iz narodnega spanja, ker so v odbor prišli samo štirje slovenske matere se zavedajoči možje. a večina drugih odbornikov še vlači — „nemškuurski ploh". S Koroškega. 36. junija. (Razne vesti.) Koroški pešpolk „grof Klievenhriller," štev. 7 praznoval je minuli teden spomin dvestoletnice svojega obstanka s sijajno slovesnostjo v Celovcu, od dne 23. do 25. junija. Na mnogih bojiščih bojevali so se koroški vojaki, vselej hrabro, mnogokrat zmagovalno, braneč domovino proti krutim sovražnikom. — Od vseh itranij vreli so ljudje v Celovec, da se udeleži redke slavnosti, ki je obsegala zgodovinsko predstavo v vojašnici, slavnostno mate, skuptie obed? ljudsko veselico itd. Za slavno* doilo je mnogo darov (nabralo se je 3377 gld. 30 kr., 3t>60 lit,«, piva. 541 litrov vina, 5000 smodk, itd.), tako, d« n m te dni vojake obilno pogostovali. — Gotovo bodo osUli lepi duovi krasne domovinske slavnosti v prj. jetneni spominu vsem. ki s« se je udeležili. — sV(j. toiuana je že ljubezen in uakionjeuost nemcurakih „l.b#raleev" do Slovencev. To Ijubezea pokazal* j, nemška celovška gospoda zopet s tem, da je slo »en-skiin Svečanom hotela vsiliti čisto nemškega ufi-t«lja. Pa opekla se je! Vrli 8ve£ani, pravi slovenski korenjaki po vzoru preelavnega svojega vašimi, rajuega msgr. Andreja Kinspielerja, postavili m> t* po koncu, t°r pokazali ošabni celovški gospodi, d» hočejo i v prihodnje še ostati verni katoličani io zvesu Sloveai i, k. svoje dece n« dado potrapati p« nemško-liberalnil. učiteljih. In glej, dosegli so po svoji odločnosti, kar so hoteli: dobili bodo slovenskega učitelja. Prav tako! Tudi rodoljubni občinski zastop v Žabuicah potegnil se je v zadnjem času pri višjih oblastnijah za slovenske in verske šole. Slavi tako vrlim možem! — Zborovali sta v zadnjem času podružuici 8s. Cirila iu Metoda v Stebnu (Ziljska dolinaj iu v Vetrinjab pri Celovcu. Obadva t>boda vršila sta se prav lepo, iu ndeležilo se jih je mnogo rodoljubov. — Novo cerkev zidajo v 1'orečib ot Vrbskem jezeru Stala bode 11.000 gld. — občina Bistrica-Sveče izvolila je častnim člauom domačine, znaue rodoljube: čč. trg: korarja Lam berta K i u- gobovih bolnikih lahko spoznava, kako se gobova bolezen polagoma razvija na nesrečnih bolnikih. Znotraj in zunaj cerkve jih je mnogo klečalo, ki so bili na videz še popolno zdravi in cvetoči; le ako jih natančneje pogledaš, opaziš jim ua obrazu črnikaste lise. Drugi zopet imajo polno turov; pri nekaterih so se ti že razpustili in taki so vsi polni ran. Za njimi so tudi taki. katerim je bolezen že razjedla cele dele života; nekateri so brez ušes drugi brez rok itd. Živi že morajo gojiti nesrečneži in ta bolezen opravlja pri njih posel, ki ga imajo sicer črvi v grobu. Vsi torej, do zadnjega vsi okrog kapelice zbrani so gobovi, obsojeni v bližnjo smrt, zakaj u bolezen nikogar ne izpusti iz svojih krempljev. In rarlišk. duh napolnjuje vso kapelico. Tedaj pa stopi v kapelo - angelj ljubezni, čudoviti apostol, ki ju posvetil svoje življenje tem nesrečnim bolnikom V mašui obleki stopi oče Damien k altarju, da daruje sveto mašo. Cvetočega obraza, v najlepši moški dAbi je gosu lasje pokrivajo mu glavo in obličje mu m llšf^t , M St°Pi Fed aiUr * * neizmerno lepšo dušo, da vnovič poroči svoje srce v krvi Go- spodovi 7. občino gobovih, s katero je skleuil živeti id — umreti Po evangelju obrne se k ljudstvu ter začne oznanovati nesrečnim veselo oznanilo — evangelij. Zgovorno jim pojasnjuje, da je sicer huda nesreča, ki jih je zadela, a da najhujša še ni. Dasi namreč je telo ostudno in izročeno v smrt, vendar je njih duša lepa iu odločena v večno življenje; ravno bolezen je marsikomu olepšala dušo. Iu govoril jim je, da niso zapuščeni, ako tudi so ločeni od svojih domačih in od rojstnega kraja. Bog prebiva med njimi, da jih tolaži in krepča v bolezni. Pazljivo so poslušali gobovi besede svojega duhovnika; marsikateremu so so svetile solze v očeh; tudi naša zuanka, Leniča, si jih je otirala iz lepih očij. Dobro uro pozneje bilo je že vse po otoku pri delu. Vsak je hotel tako lepo belo hišico imeti, kakor jo je napravil oče Damien in i njegovo pomočjo že tudi nekateri drugi; ona otožnoat je izginjala in prebivalci so med delom pozabljali svoje gorj£ Priduo so gradili koče, napravljali okrog njih vrtiže ■n jih skrbno dan za dnevom obdelovali. Oče Damien pa je bil povsod med njimi; in kamor je spielerja, dekana Matijo Ambroža, in deželnega poslanca župnika Gregorja Einspielerja. Občina Tolsti vrh imenovala je vč. g. Gregorja Ei n spi elerj a častnega občana. Čestitamo! —m— Razne (Iz Cirknice) se nam poroča dnč 30. junija: Tridnevnico na čast sv. Alojziju smo tudi pri nas prav slovesno praznovali. Vsi za to sposobni učeuci so opravili te dni spoved, oziroma sv. obhajilo. Na dan sv. Alojzija je bilo prvo sv. obhajilo. Ob 10. uri pa slovesna sv. maša, pri kateri so bili učenci cirkniške in rakovske šole pod nadzorstvom učitelj-stva navzoči. Po sv. maši so bili vsi učenci obdarovani s spominom na sv. Alojzija. — Cirkniško jezero hitro vpada; kmalu bode vsa voda popolnoma izginila, ako ne bode skoro izdatnega dežja. — Bolezen na gobcu in na parkljih se je, žalibog, tudi v našo občino zatrosila. VAs Martinjak je popolnoma okužena. Tudi v cirkniškem trgu je že nekaj goved obolelo na tej bolezni. Skoda za živinorejce in voznike bode nezmerna, ako uas Bog kmalu ne reši te nadloge ! (Nove maše) bodo obhajali ljubljanski gg. novomašniki in sicer: Alojzij Cešarek 2. avgusta v Ribnici. Franc Cešarek 2. avgusta v Ribnici. Vaclav Filler 26. julija v Bechlinu na Češkem. Janez Glo-belnik 26. julija v Polhovem gradcu. Anton Hribar vse se ga je razveselilo, celo najhujše prizadeti bolniki so vsaj za trenotek pozabili svojo revo. O krščanska ljubezen! Redkokedaj si svojo lepoto razvijala v tolikem blesku iu v tako nebeški milobi, kakor na otoku gobovih! Le jeden obraz se ni nikoli razvedril. To je bila zamišljena Blanka. Sedaj sedi pred svojo hišico zopet zamišljena. V mislih ji je trenotek, ko se je morala pred štirimi tedni ločiti od očeta in matere, ko so jo s silo odtrgali od onega lepega in ponosnega mladeniča, s katerim je bila zaročena, odtrgali — za vselej! Se je čula v duhu vpitje svojih domačih, še je slišala resni glas stražnika, ki jo je vlekel na ladijo, kjer je obležala nezavestna. Ko seje vzbudila, bilo je njeno rojstno mesto že daleč, na okrog pa samo neizmerno morje .... »Bog s teboj, Blanka!" nagovori jo nenadoma oče Damien. Blanka je hotela zbežati v hišico »Zaupaj na Boga in veruj v večno življenje!" reče ji duhovnik in hiti memo nje, ker dolžnost ga kliče k umirajočemu; vsaki teden jih namreč pokoplje kakih deset do dvanajst. novice. 26. julija na Krki. Frančišek Indof 26. julija pri čč. gg. oč. frančiškanih v Ljubljani. Valentin Jakelj 2. avgusta na Dovjem. Janez Kalan 26. julija v Skofji Loki. Frančišek Krumpestar 9. avgusta v Tunjicah. Janez Lovšin 9. avgusta pri sv. Jakobu v Ljubljani. Jakob Matjan 2. avgusta v Šent-Vidu nad Ljubljano. Henrik Povše 2. avgusta na Dolih (pri Litiji). Alojzij Rudolf 2. avgusta v Črnem Vrhu (pri Idriji). Josip Seigerschmied 26. julija v Idriji. — Ivan Abram 9. avgusta v Idriji. Frančišek Pavlin 2. avgusta v Vipavi. Jakob Pavlovčič 2. avgusta pri sv. Petru v Ljubljani. Martin Poljak 26. julija pri č. g. uršulinkah v Ljubljani. Leopold Raktelj 13. avgusta pri č. g. uršulinkah v Ljubljani. Ivan Renier 26. julija v Laškem na Sp. Štajerskem. Alojzij Šareč 2. avgusta na Holmcu pri Kamniku. (Gluhonemec protestant sprejet v katoliško cerkev.) Nedavno dne 23. .junija se je opravljala v hiralnici v kapelici sv. Jožefa v Ljubljani ganljiva slovesnost. Gluhonemec 28letni vrtnarski pomočnik Adolf Pavliek, o katerem smo že sporočili, da je oblastvu naznanil svoj izstop iz protestantske cerkve, III. Minulo je že nekaj tednov, odkar so prvikrat otroci zapeli pod vodstvom očeta Damiena. Sedaj že znajo lepo peti. In treba je, da znajo, kajti približal se je praznik sv. R. Telesa in pevci bodo peli pri slovesni procesiji, česar do tedaj še ni bilo na otoku gobovih. — Lepo se je razvrstil sprevod. Za križem in zastavami so šli oni, ki so bili tudi po svojih bolečinah bližje križa, za njimi so šli pevci in glasno prepevali slavo Odrešeniku pričujočemu v sv. R. Telesu. Za temi pa je pod nebesom stopal oče Damien z Najsvetejšim in solze so mu lile po obrazu; ali solze veselja ali hvaležnosti ali sočutja ali ljubezni, kdo ve? Deklice so posipale pot s cveticami, med njimi je bila tudi Leniča, ki je vzlasti molila za svojo sestro Blanko, katera ni hotela priti k procesiji. — Po dokončani slovesnosti je pripravil oče Damien udeležencem praznično kosilo; stregel je pričujočim oče Damien sam. Le videti bi ga morali, kako je hodil sem in tja, kako hvalil pevce in gladil deklice, ki so pri procesiji potresale cvetje na pot; za vsacega je imel poleg živeža tudi prijazno očetovsko besedo. bil je zopet slovesno sprejet v katoliško c,rk>v. Cerkveno opravilo, ki je trajalo od >/,8—V»-0- ure' je izvršil mil. prošt dr. Jarc; med opravilom se je spreobrnjenec kot gluhonem pismeno odpoveda krivoverstvu, opravil spoved in med sv. mašo prejel prvo sv. obhajilo. (Iz Domžal) se nam poroča: Dne 1. julija ob v,3. uri zjutraj vnel se je ogenj pri Ižancu, ki je naenkrat vpepelil hišo; ogenj se je naglema zanesel na sosedov Rodeto? hlev in kozolec s plaščem, kjer je bilo nad 500 centov krme, kar je provzročdo ve-likansk ogenj. Nekemu gostaču pri Ižancu zgorelo je 400 gld. denarja in vsa obleka. Zraven tega pogorelo je tudi še Lukeževo poslopje. — Strah po vasi je bil seveda velikansk, ker je bilo po noči in ker je bila cela vas v nevarnosti. Sreča, da je vendar še o pravem času prihitelo domače gasilno društvo z dvema brizgalnicama ter omejilo ogenj ua omenjene hiše. — Pogorelci so zavarovani. — Tri-dnevnica sv. Alojzija se je tudi na Goričici zelo slovesno prazuovala, vzlasti na praznik sv. Alojzija, Ko so nekateri otroci prejeli prvo sv. obhajilo, ftolarji so bili obdarovani s podobicami sv. Alojzija, prvo-obhajanci so bili pa tudi pogoščeni v farovžu. — Da se je slovesnost tako lepo izvršila, gre v prvi vrsti zasluga g. benef. Jak. Strupi-ju, kateremu tu izrekamo javno zahvalo. (Hrvatska vlada in verska vzgoja.) List .Hrvatski učitelj" v zadnji številki ostro obsoja odlok vlade, s katerim se je odpravila vsakdanja šolska maša v poletni dobi za mladino v srednjih šolali, učiteljskih šolah in pripravnicah. — Hrvatska vlada, v katere odlokih veje duh vseučiliščnega profesorja ateista dr. Spevca, prav polagoma odstranja iz ^ vse, kar bi mladini utrjevalo versko-nravno zate«. Pred par leti odstranili so veronauk kot predmet pri zrelostnem izpitu. Takrat je naglašal »Hrvatski^, telj", da je to s pedagogičnega stališča neosnoTato, ker se s tem odstranja, kar prav za prav člorekt čini zrelega človeka. .Spoznavanje kukca ima torej odličneje mesto, nego spoznavanje Boga Stvarniki! Tein potom mora mladež veronauk in ž njim veda tudi krepost nizko ceniti in veronauk smatrati kot neko potrebno zlo." Zlate besede glasila hrvatskih učiteljev. — Ta članek ponatisnil je tudi .Ob-zor". Nas le veseli, da ima med Hrvati še mnogo svetne gospode med njimi tudi učiteljev, ki tako vrlo branijo versko-nravno vzgojo. Slovenci v tem oziru v novejšem času žal nismo tako srečni. (Razbojniški napadi na Slovane v Porečo. Časniki poročajo iz Poreča : Pred kakimi tremi tedni prišel je neki kmet iz Kanfanare v Poreč po opravkih. Dva poreška fakiua, videč kmeta, stopita k njemu, izprašuieta, odkod in kdo da je, ter ga izvabita Sebo; ua obrežje. Tu ga uaeukrat zgrabita in ga skoku vreči v morje. Kmet se z največjo silo iztrga tolovajema iz rok. a ker le še ne mirujeta, ootegne nož, da bi se branil pred nadležnimi napadi. Na ujegoto vpitje prihitelo je skupaj ljudstvo od raznih strani, ludi stražniki so prišli. Kmet jel je pripovedovati, da sta ga hotela falcina vreči v morje, a da se jima je branil. Toda vse to ni nič pomagalo reveža, katerega so za 24 ur vtaknili v luknjo. — Lansko leto so našli poreški ribiči tudi mrtvega kmeta v morju: Leniča je hitela domov; srce jej ni dalo počivati, dokler Blanki vsega ne pove, kar je lepega danes videla in okusila. Bil je že skoraj večer, ko je prišla do hišice. Čudno se ji je zdelo, kako da Blanke ni ua vrtu. Nemirna je hitela v hišico, iskala sestro ondi, a tudi v hiši je ni bilo. Urno skoči proti znanemu nam palmovemu drevesu, kamor je vzlasti zvečer rada Blanka zahajala. Leniča jo kliče po imenu, a od nikoder ni nobenega odgovora - V tem se je zmračilo iu težki oblaki so prepregli nebo, jelo je bliskati, in grom je udarjal ; bližala se je huda ura. Leniča je prišla že blizo skalnatih pečin, katere se dvigajo sredi poljan, in ki hranijo v svoji sredi malo jezerce. Ko tjekaj dojde deklica « Ji, kakor da bi cula nekoga glasno g0-' »Kaj mi hoče to žalostno, nesrečno življenje? - Al. naj čakam, da mi ta ostudna bolezen mi« moja hca, ,n da naj kot gnjijoč mrlič tavam okrog podobna mrtvim, katere glojejo črvi? - ^ pa še imam na svetu, kar bi me tukaj zadrževalo? Ženina? — No ta bi bil vesel, ako bi me videl čez par mesecei v strašno razviti bolezni!? ..." ^ tem trenotku se je zabliskalo, in Leniča. •> je to govorjenje poslušala, zagledala je nekega človeka •stati ob robu jezera; zagledala je pa tudi, da se neka lučica približuje od druge strani. Takoj je spoznala na robu jezera svojo sestro Blanko. Vrno in s silo, sama ni vedela, kako, hitela je med pečinami navzgor, in ravno ko jo dospela na vrh, čula je, d> je nekaj zaplosknilo v jezero — sestre več ni bilo na robu. V tem se zopet zabliska in ona zagleda Blanko v valovih jezera. Vsa prestrašena zakriči iu v'Pije na pomoč, in res sta kmalu pri njej dva moža; bil je oče Damien in cerkvenik, ki sta šla k umir»-jočemu z Najsvetejšim. V trenutku skoči cerkvenik v vodo in posreči se mu, ker se je neprestano bliskalo, da je prinesel Blankino truplo na suho. Sestrica pa je v tem trepetala in iskreno molil*, bi Blanko še živo rešili. tedaj se je o tem mnogo govorilo, ali zvedelo se ni nič gotovega. Zagrizeni pore&ki italijani pa so rekli: „ Jeden Hrvat manj", s tem je bila zadeva vravnana. (Iz Babnega polja) prejeli smo obširno poročilo, kako prijetno da so ondi praznovali Alojzijevo slavnost. — Poleg tega omenja poročilo, da tudi ondi delajo kmetom preglavico razne prepovedi zaradi živinske bolezni na gobcu in parkljih. Iz Babnega polja se namreč izvozi dosti lesa na bližnji Rakek in se s tem zaslnži marsikak novčič, sedaj pa počiva vsa vožnja kmetom seveda v veliko škodo. — Gledč na letino omenja, da bode trave manj mimo lanskega leta; žito počasi raste zaradi hladnega vremena. Bati se je bilo pretekle dni celo slane, hvala Bogu, da je ni bilo. Da bi le tudi hude ure ne bilo, ki se že tu in tam oglaša. (Nesreča v papirnici na Goričanah.) Dne 27. junija proti večeru ob 7'/4 uri se je v tukajšnji papirnici v Goričanah ponesrečil delavec Miha Belec. Prijelo ga je neko vreteno za obleko ter ga vrtilo na okrog, z glavo in nogama butalo ob zid, dokler je bilo kaj obleke na njem. Ko se je obleka raztrgala, pade na tla z ubito črepino in potrtimi udi. Čevlji so mu bili med vrtenjem sami od sebo sezuti. V sv. olje je bil dejan, ter takoj u mrl ob 8'/4 uri. Zapustil je vdovo z dvema otročičema. (Dvojna strašna smrt.) V ovsiški fari na Gorenjskem ožgala se je slaboumna 151etna deklica Neža Rozman med tem, ko so njeni domači šli v cerkev, tako nevarno pri ognjišču, da je že mrtva ležala poleg ognjišča na tleh, ko so domači prišli iz cerkve. — V Trstu pa so dobili v predmestju Porto šest mesecev starega otroka, katerega je mati za pol Položili so jo na trato. Oživljali so jo in naposled se Blanka zave. Ob svetilnici, katero je nosil cerkvenik, zagleda Blaaka svojo sestro in očeta Damiena. Z obema rokama pokrije svoj obraz; najbrže da se je sramovala svojega dejanja. — Cerkvenik in Leniča sta peljala Blanko domov, za njimi pa je šel pater Damien z Najsvetejšim. IV. „Ali si že slišal, da prihodnjo nedeljo pride škof iz Honolula k nam?" pravi deček svojemu tovarišu, ki sta čakala na pevsko uro pred kapelico očeta Damiena. „Da, saj nam je oče Damien že povedal. — Takrat bodemo zopet nove pesmi peli." Res se je kmalu to uresničilo. Gobovi so večinoma vsi pričakovali blizo kapelice prihod škofov. Njim na čelu pozdravi došlega škofa oče Damien s prisrčnimi besedami. V slovesnem sprevodu peljejo na to škofa v kapelico, ki je bila posebno praznično dneva pustila v sobi na tleh, vsega objedenega od miši. Otrok je bil že mrtev, ko so ga dobili. Skoro ves obraz oglodale so mu miši. Ubogo dete! (Strela.) Iz Stranj 28. junija: Strela ubila je v soboto popoldne tukajšnjemu posestniku Vodniku štiri govedi na paši v Bistrici. Škode ima nad 300 gld. Tudi pastirja je omamilo, pa je kmalu okreval. (Požar.) Na kresni dan je navstal v Kostanje v i c i velik ogenj, ki je v kratkem času uničil sedem poslopij. Zgorela je tudi krava, 11 prašičev in mnogo perutnine. Eden gasilcev se je zelo opekel in poškodoval, tako da so ga odpeljali v Brežice v bolnišnico. Gasilci iz Krškega in Št. Jerneja so prihiteli na kraj nesreče, in so s pridnim gašenjem zabranili še nadaljno razširjevanje ognja. — Na Brezovcu je dnč 28. t. m. pogorela hiša in kajža posestniku Mart. Pleškotu. Domači gasilci pod vodstvom predstojnika Remšgarja so bili zelo marljivi pri gašenju. Škode ima pogorelec blizu 1800 gl., zavarovan je bil za 800 gld. (Porotne sodbe v Celji.) Martin Belšak je Marka Kostanjevca v krčmi pri Borlu blizo Ptuja na roki hudo poškodoval z nesrečnim nožem. Zaslužil je zapor za tri mesece. — Hlapec Alojzij Strelec v Meretincih ob Dravi je po smrti svojega gospodarja Horvata v 1. 1883 našel denar okoli 2000 gld. in za sebe pridržal. Za to so mu prisodili hudo ječo skoz 15 mesecev. — "V Rozmencih je 8 let star Podgoršek zažgal slamo pri poslopji lončarja Ferša. Ogenj so pogasnili še ob pravem času. Fanteka je podučil Franc Krivec in sebi s tem podukom priskrbel 13 mesecev hude ječe. — Čevljar Eigner je pijan ležal ob besti blizo Vozenice, tukaj ga je z ozaljšana za to slovesnost. Tam pa proti sklepu slovesnosti spregovori škof Herman te-le besede: „Oče Damien, Njega Veličanstvo kralj Kalakava I. mi je naročil, da ti s tem znamenjen ozaljšam tvoje prsi." — Na to pripne iznenadenemu duhovniku velik vitežki križ na prsi. Neizmerno veselje zavladalo je med gobovimi, ko so videli, kako tudi kralj časti njih dobrotnega očeta. P. Damien pa ni imel rad te odlike in le iz pokorščine je nosil toliko časa vitežki križ, dokler je bil škof na otoku. Pri tej prelepi slovesnosti pa ni bilo male Leniče; čuti je morala doma pri svoji nevarno oboleli sestri Blanki. Pač je čula v svojo hišico veselo petje, ki se je razlegalo iz kapelice, pač bi se bila rada udeležila slovesnosti, a ni si upala tudi za trenutek zapustiti Blanke. V tem težavnem poslu podpiral je Lenico oče Damien, ki je vsaki dan prišel obiskat bolnico. — Blanka je imela vročinsko bolezen, in se ji je dolgo časa blždlo. Ko je prvikrat spoznala o. Damiena, nožem raimesaril dninar Janez Glaser. Eigner je umrl. a Glaser bo pokoro delal 6 let v hudi ječi. _ V Votkovcu sta pri viničariji Rškaševej rudečega petelina spustila na streho Martin Kupčič in Franc Cigula, oba iz Zakolšaka; za dobrotljivost je prvi dobil hude ječe 6 let, drugi pa 6 mesecev. - Pri Sv. Jarneju je hišo Orličevo zažgala 14 letna Micika Gedel; da ni storila prav. imela bo čas obžalovati v hudi ječi 3 leta. - V Ptuji in na Krapini so na sled prišli novemu denarju. V svoji .fabriki" ga je delal Jurij Hvaleč iz Velikega Okiča, za plačilo so mu odmenili ječe 15 let; pomagali so mu Gašpar in Jože Potočnik pa Mlakar, tem so sodniki prisodili ječe 7 in 5 let. a zadnjemu 5 mesecev. — Zavoljo hudega telesnega poškodovanja je Jauez Golob iz Modraž obsojen na 6 let hude ječe, Simon Bračko in Novak pa m 1 leto hude ječe. — Zavoljo izne-verjenja obtoženi soduik Sorko v Slovenjibistrici je spoznan za nekrivega. (Občinski odbor za okolic« Celje) je za častne občane imenoval sledeče gospode: župnik Ž ekar v Vitanji, kapelan Hudovernik v Mar boru. župan Hausenbichler v Žalcu. \Y >: s; nabrali neminljive zasluge za tamošnje kmetskc . udstvo. 6o?poia du-hovn'ka sta mnogo mnogo let kapelaoov.la v Celji ter skrbela za duševni in telesni blagor ubogega krnela. (Na Brezji pri ..Mariji Pomagaj ) kjer se zida nova cerkev, se še vedno opravlja služba božja v čudodelni kapelici Matere božje; sv. maše se bodo brale skozi celo torej se romarji, ki so namenjeni na Brezje. Ti.ic jas zamorejo udeležiti svetih maš. — Nova «rk*T bo zelo lepa iu jo prav pridno zidajo. (Posebna Tlaka na Vitarje.) Kakor smo vi« poročali, priredi tudi letos ljubljanski potovalni odbor posebna vlaka na jako priljubljeno svetišče, svete Višarje. Ob teh prilikah obiščejo lahko udeleženci vračajoči se od sv. Višarij svetišče Marije P o m a. gaj na Brezjah, kjer se vidi zadnjikrat kapeli« v sedanjem stanu, pozneje bode prezidana. — prTi vlak dne 11. t. m. priredil se bode za Notranje« iu Gorenjce, ter se bode odpeljal od postaj Trnovega, Šempetra in vmes ležečih postaj do Ljubljane; i Gorenjskega pa od Lesec ozir. vmes ležečih postaj. — V soboto dne 18. julija odpeljal se bode pa posebni vlak s Stajarskega in Dolenjskega, in sicer iz postaj Ormoža (Friedau), Ptuja, Celja, Brežic, Krškega. Zidaninosta in z vseh vmes ležečih postaj. Cena vožnji je tako nizka, da omogoči vsakomur udeležbo. Naj omenimo cene le nekaterih glavnih posuj, ki je veljavna za tje io nazaj. Iz Trnovega velja tretji razred gld. 3 85, drugi razred ^Id 6 40, iz Šempetra tretji razred gld. 345, drujd razred goldinarjev 5 85. iz Ljubljane tretji gld. 145, drugi gld. 2-!»0, Kranja tretji gld. P—, drugi gld. 2. Lesec tretji gld. — 85. drugi gld. 1 70. — Iz Ormoža tretji gld. 6-—, drugi gld. 9 60, Celja tretji gld. 3 80, drugi 6 30, Brežic tretji gld. 4 20. drugi >fld. 7 —, Zidaninosta tretji gld. 3 10, drugi gld. 5'80. iz Litije tretji gld. 2 40, drugi trld. 4 20. — Listki in vsporedi dobijo se pri si. župnijskih, občinskih in poštnih uradih, neposredno pa pri potovalnem odboru v Ljubljani. Marijin trg štev. 1. 1'deležencem vlaka z Štajerskega in Dolenjskega, ki hočejo ob tej priliki obiskati Trst. dovoljeua jo do polovice znižana vožnja cena. videlo se ji je, da se sramuje. — .Kdor se sramuje, že obžaluje," tolažil je duhovnik Lenico, ki mu je tožila sestrino žalostno osodo. Približalo se je poletje; Blanka je bila še vedno bolna; tedaj pa se je na otoku pripetilo zopet nekaj nenavadnega; prišle ste namreč po vzgledu o. Da-miena dve redovni sestri sv. Frančiška na otok gobovih, da jim strežeti in če treba zanje tudi svoje življenje darujete. 0. Damien takoj jedno pošlje Blanki v postrežbo, Lenčica je bila neizmerno vesela Blanka pa je bila od početka nezaupna do nje .Škoda", rekla je Lenčici, ko je sestra-poštrež-n.ca odšla iz hišice, .škoda, da bo tudi ta lepa cvetoča sestra v kratkem nosila na svojem obrazu črnikaste lise." Te besede pa je slišal o. Damien, ki je ravno v hišo stopil ter urno spregovoril; .Ali meniš, Blanka da je še kaka večja sreča na svetu, kakor iz lju- bežni do gobovih gobov postati, da bi jih pridobil za Kristusa?* — Te besede so mogočno vplivale na Blanko. — Zadnji čas je pretrpela že mnogo bud h poskušenj; njena duša se je vedno bolj čistila in milost je spreobrnenju pot pripravljala. Ko se o. Damien poslovi, tedaj Blanka prime sestrico za roko ter pravi : .Vem, draga moja, da si za me veliko molila in veliko trpela, moč za to si dobivala v kapelici pri o. Damienu. — Tudi jaz želim tebe posnemati. Cerkev, ki rodi take angelje ljubezni, kakoršni ste o. Damien in sestra Ana in — ti, ne more nam hudega želeti. Sedaj tudi jaz spoznavam časno življenje in njegov namen. Izgubljajo se mi redno bolj sanje, ki sem jih sanjala o slepotni časni sreči. — Gob na telesu mi je bilo potreba, da se ozdravim gob na duhu." — Neki nebeški sijaj obdajal je obraz Blanke, ko je te besede govorila. Tedaj pa je obmolknila in zajokala. Z njo je jokala sestrica, a bile so to solze najčistejšega veselja. (Kje m neben« ?) Neki duhovnik je govoril v nedeljo v cerkvi posebno lepo o nebesih. Drugi dan sreča enega »v«jih zelo bogatih faranov. Ta ga podraži rekoS: »Gospod župnik, vrlo ste vieraj pri-digovali o nebesih, vendar tega pa niste povedali, kje da so prav za prav nebesa!" — »To ram lahko sedaj povem", reče mu duhoven. »Tam na koncu ulice živi r naši župniji mož z ženo in z dvoma otrokoma. V njih majhni sobici ste dve postelji, na eni leži žena, na drugi pa otroci — vsi bolni. Peč v hiši je mrzla, ker revni so iu nimajo si s čem kupiti drv, na ognjišču ni videti ognja, ker ni kaj postaviti k ognju. BevAčina v družini je neznosna. Svetujem vam, prijatelj, pojdite tje in izročite tem siromaškim ljudem deset ali dvajset goldinarjev za prvo potrebo in obljubite jim, da jih hočete zavoljo Boga podpirati v bolezni. Ako to storite in bi vendar še ne vedeli, kje da so nebesa, potem vam jaz plačam, kar ste darovali družini." — Toda duhovniku tega ni bilo potreba, kajti bogati mož jo v onem trenutku, ko so ga siromaki sprejeli kot iz nobos poslanoga dobrotnega angelja, čutil takoj, kaj in kje so nebesa; zvedel, da so ondi nebesa, kjer se opravljajo dela krščanske ljubezni. — Vsak. ki jo bral to vrstice, naj tudi sam poskusi, kje so nebesa ter naj vsaj z majhnim dobrim delom svojemu bližnjemu pomaga v katerikoli potrebi. (Zlata besftda o slabem berilu.) Slabo knjige iu časniki so kakor pravi strup za dušo. Hude namreč strasti v človeškem srcu, človeku zagrenijo lepo be- Drugi dan je prišel o. Damien s sv. obhajilom in po končanem opravilu rekel pričujočim : »Taki trenotki poplačajo me obilno za cela leta stisk in trpljenja. O kako Bog bogato plačuje dola, ki jih iz ljubezni do njega opravljamo." VI. Par let pozneje in zelena trava jo rastla na grobu, ki jo kril dvoje ljubečih src — Blanko in Leno. Ne dolgo za ujima vlegel se je tudi o. Damien v grob počivat. - Pet let je že glodala gobova bolezen na njem, naposled je postal tudi ta jnnak — žrtev smrti. Deset let je bival na otoku, dnd 15. aprila 1889 pa jo izdihnil svojo plemenito dušo. Iskreneje pa niso še nikoli žalovali in hvaležnejši točili sohft na prezgodnji grob, kakor so to storili gobovi bolniki ob pokopu svojega očeta . . . Najlepšo cvetice, kar jih c»et6 na otoku, krasijo grob očetov. Vsaki dan zvečer kleči nastotine gobovih ob grobu o. Damiena, žalost jim polni srce, a z njo se druži tudi upapolno vesolje; saj gobovi tako hitro padajo drug za drugim v grob, a v trdni nadi, da ondi nad zvezdami zopet najdejo svojega ljubljenca — o. Damiena. rilo; kristijan postane mrzel, neobčutljiv razbrzdan. Neki sicer pameten in dober sin v družini prebiral je rad slabe knjige in si naročal braawerske časnike. Mati ga zaradi tega nekega dn<5 pokara. A sin jo tolaži rekoč: »Ej, kaj se boste toliko hudovali zaradi tega. Saj na tem nič ni; danes berem, a jutri že pozabim, kaj sem bral. To mi torej ne more nič škodovati. »Brat", vpraša ga nenadoma starejša dorasla sestra, ki je poslušala razgovore med sinom in materjo, »kaj pa smo v nedeljo jedli?" — Brat ni vedel, kaj bi na to nenadno vprašanje odgovoril; naposled pravi, da se več na to ne spominja. — »Poglej", pravi sestra modro, »ti so -sieer a« spominjaš, kaj si v nedeljo jedel, in vendar je ta jed tebe redila." — Tem popcfisfti), a jasnim besedam brat ni mogel nasprotovati. Podal je sestri roko in od tedaj ni več bral slabega berila. »Saj ae tudi dobre knjige iu krščanski časniki zanimivi ia kratkočasili, te berimo iu se iz njih učimo za življenje", dostavila je sestra iu prav je imela. Tako nqj bi bilo sploh v vsaki krščanski družini, kjer kaj berd. Slabo borilo je onesrečilo že mnogo družin. (Kilo svinjetiue ve^ja) po mestih: Trst 50do 06 kr., Celovec 80 kr., Gradec 64—80 kr., Leoben 64 kr., Beljak 50—60 kr., Line 60 kr , Praga 52 kr,, Dunaj 50—100 kr., Zagreb 46—52 kr, Reka 62 kr., Maribor 5(1 kr. (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 7 gl. 80 kr., rž 6 gld. 40 kr., ječmeu 6 gld. 40kr., oves 4 gld. — kr., koruza 6 gld. 60 kr., hajdina 6 gld. 50 kr., krompir 2 gl. 50 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 10 kr., leče 28 kr., graha 24 kr, riže 28 kr., sladkorja 34 kr., suhih sljiv 32 kr., čebule 8 kr., hrena 16 kr., putra 90 kr., masla 1 gld., masti 66 kr., slanine (špeha) svože 56 kr.. povojene 65 kr., liter mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., olja laškega 48 kr., repičnega 40 kr.; jajce 2'/» kr. Prihodnja številka 16. julija. .DOMOLJUBA" Izide dnt Tržne cene v Ljubljani gl. kr. --. S kr. Pšenica, hktl. . . . 7 64 Speh povojen, kgr. . - 64 Rež, » . . . 5 53 Surovo maslo, „ 63 Ječmen..... * 23 Jajce, jedno » — 2 Oves, » ... 3 — Mleko, litor .... — 10 Ajda. » ... 6 36 Goveje meao, kgr. . — 60 Proso, , ... 5 54 Telečje » , . — 50 Kom/.», „ ... 6 80 Svinjako ., » . — 64 Krompir, „ ... Leoa, „ . . , 2 5Q Koštrunovo» » . — 40 10 — Pitanec ..... — 40 Grah, » . . . 10 — — n Pito!..... 9 —i Seno, 100 kgr. . . 1 42 Maslo, kgr. . — 84 Slama, » „ . . 2 32 Maet, „ — 66 Drva trda, 4 Q intr. 6 30 Spch a vež, „ — H „ mehka, » » 4 20 a> c 0) o d) v < or p Mi glavna zakva 1" I7" r n ii o I v. Ii >v i z ti ji . c. In kr. avstrijski In kr. rumunsk: dvorni za-lagatelj, okrožni lekar, Korneuburg b. Wion. I L.ffllKllbGIl, * toiarna def.nlkov, Ljubljana, Mestni trg 15. 1 Na Brezji pri Mariji Pomagaj tik cerkve jr naprodai IMINCNtVO. Inia - kmetij>kinii poslopji in okoli 20 oral zemlje, ali v-e -kupaj ali le nekoliko. Natančne povi; lastnik, n. Jan«*/, Ažuiati, ua ltlTZji hiš. .Štev. 6f). 1 ij K N I f? — ?1 ^ ? c S - « t- x .n — Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njlvni valarjl. sejalnice, stroji za koinjo, obračalnloa za seno. konjske lobače. stiskalnice ia seno. mlatilnice, gepelji, loko- mobtll. trleure, snaillnlce žita. stroji za robkanje turiice. slamoreznloe. stroji xa trenje ilta, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za »tiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji ia lupljenje ovočja. suillnloe za ovočje in zelenjad. smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodnjake. kroine ia#e. deoimalne tehtnloe, tehtnloe za ilvino, mlečni separatorjl priprava ia vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji ia tehtanje . 120-10j treslioe ud 2o fc '.VHefnnJbolJo izdelano pol««juliji tovurnlftUl cm-,,1. Jamstvo]! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! t Zaloga kmetijskih in Tiiiorejskih strojev IG. HELLER, H, Dunaj, Praterstrasse 78 ^ Zanesljlvlm^pl se povsoil osnujejo, S Sr K T -t I * rt rt ^ rt - rf. i a a c a 3 3 2 »I S S ?1 © S u 2 S C s. b a 'J i-) WSSm Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Sostavil in uredil A. Kalan, urednik »Domoljuba« Ponatis lz ..Domoljuba' 1. zvezek. Cena 20 kr. o Obne(/: Zlati lasje. — DciUcma. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — liožič na sv. Gothartlu. — V valovih življenja,. — Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo solnce. Požar. — Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. JtS" Dobiva se v „ Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani. ltavnokar je izšla v novi kaj lični izdaji molitvena knjižica z naslovom: --->-<33>-o — Bukvice pridnim otrokom mesto podobic. Izdala iu založila J. i n X. Četrti natis, Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. i/ivsrn Slovencem, ki romajo na sv. Višarje, naznanjam, da dobijo v moji gostilni na Planini najboljša dolenjska vina in dobre jodi.—Tudi izdelujem in prodajam fotografije vsake vrste po najnižjih cenah. (3-3) T o in a ž P n c h e r, gostilničar in fotograf. Ti n ktu ra za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Piecolljii v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineSkega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v za-bojčkih po 12 steklonic. Jedna steklenica valja 10 kr. _(60-17) ((50 -42) «* ta ar j » priporočata svojo trdno 111 lepo narejene peči in drugo glinasto izdelke po najnižji coni. Blago bo dobiva v Ljubljani, Gradišče, Igriške ulice št. 8 (6—2) Ura z M ii in zvončkom, Vk^j^f^^^B ki se po noči sveti, vis. 18cm ^^Jfff^pj vokrovuizko- vine, je dobiti -r v tovarni EMIL HATEE na Dunaji, I, llnuiii-nmurkt, 1«. (12—10) Ura s kukavico, ki naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld. K Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo če se zahtevi priloži poštna marka za poslatev. "^Hf (13-18) Cena 2 gld. 95 kr. S kalendarijem 3 gld. 75 kr. Kmetovalcem, kateri se hočejo poučili o marsičem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom v pomoč. Narodno gospodarska razprava. Spisal XtrBel©©, inpmk. Cena 20 kr. VseftitifU Ktere Urnike imajo kmetje-Kakšne dohodke ivmio kmetje? — O zemljiškem dolgu. — O stalnem ilnmu. — Sklep. Dobiva se v „KATOL. TISKARNI" v Ljubljani. V najem se da takoj za nizko ceno (3—2) koračnica jako obiskovani okrajni cesti. Kje? pove i ob UlSlVO. Obrabljene pismene marke O. Zechmayer, Nurnberg. gtT Obrazot zastonj, "^jj (20-9) u**X*M*m*******H*H * Varstvo proti ilvlnskl kn*i, pienn prailAev, muham v hlevih, mrčesom vsake vrste, gnjilobl ta oitorjenjn lesa hltal ln zidni glivi, ' mokrim zidovom itd. * * daj« priznano ii<0>><>U"i Barthel-ov izvirni (18-11) carbolineum hkratu najeenejii in najboljši orehovornjavl namaz za lesene predmets, kateri potem 8- 4krat dlje trp*. r> Mg. po pošti gld. VSO, 100 Mg. gld. 10'— na I>unaju. Troikl majhni — korist »totema. Prospekti in vsa dru|a pojasnila zastonj in (neko. MIHAEL BAKTHEL & Co. Danaj, X., Keplergane 20. (["stanovljenn 1781.) (,7> ^ Zalogo Imata i>ritt}i, lObcrl-a v Ljubljani. 0(P Itojrlnujr ne nlovennki. XXXKXXttXXKKKXXKl Štefan &adtež, podobar in pozlatar v Dupljah, p. Podbrezje se priporoča prečast. duhovščini za naklonitev po-dobarskih del pn primerno nizki ceni. (3-2 _________ a a, XX a glavo, ^ svilnati In volneni, v naJrazllfaeJMh bojah, platno, kotonlna, **** lila^evina, volneno blaSo <«> □UUtgt* lepo, močno, dvojne ilrokOstl, meter po 50 kr ln vlie " ...... /■» a, _____ _ Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim JEŠ" *» ■ »t^OSti V Ljubljani, Špitalske ulice (i Tiska ..Kataliika Tiskarna"