ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerlcal PrinHng pi All Kinds J equality NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ČUai»l]i v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU. spldbi po In Izven Amefike VOL. XXXIX. — LETO XXXIX. CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 21, 1956 Zadnje vesti Naaaj v zimo in v sneg. Bo »№do in bo snežUo. Najvišja temperatura bo 30, najnižjk 20 stopinj. Evropa pričakuje, da bo jutri dan Ito bo mraz pojenjal, napovedujejo evropske ^menske postaje. V Južni Ita-"ji so se radi pomanjkanja živil nemiri. V mestu Foggia je ^oaca hotela napasti občinsko ta je prišlo do hudega spo-s policijo. Predsednik Eisenhower, ki se v Georgiji, je svoj dopust J®JaljŠal za nekaj dni. Njegov ^kovni tajnik Haggerty je na- « K I' ^ ^ Eisenhower na "ovni konferenci dne 29. feb-izjavil ali kandidira za predsednika ali ne. ^ W&8hingtonu nadaljujejo s podkupovanja, ko A o ^ zakon, ki naj da indu-ji naravnega plina popolno vo^o. Gotovo je to, da je John ® » predsednik družbe Supe-jjjj" OU Co. v Nebraski, dal $8,- ŠTEVILKA (NUMBER) 36 v umazane namene. Senator $9%!^ Južne Dakote je znesek ftđLi . ^ ^ bili ponudeni, ®^onil. Pač pa je glavni odbor ^ Publikanske stranke v Nebras-svoto $2,500, ponujeno od ®'» sprejel in spravil v bla- w Neffi ^јпо. Neff je poskušal s podku pokanjem tudi drugod. Washingtonu je tajnik za Ezra Benson, napo-all da bo kongres pač spremi ® stro^ 90-ođstotni pietl-federalne podpore amccz'-^ farna.jem. f V Clevelandu je občinski svet ^ VeČino 24 proti šestim glaso- rešil spor kje se bodo zafi-smeti. Sklenjeno je, da na Wge Rd. Spor je trajal dalje ča-^ ^ tudi pri zadnjem glasova-ni šlo brez protestov. V Washingtonu so danes zno-^ Začeli pogajanja kako končati vko v družbi Westinghouse. . dan stavke v tovarnah, ki ^delujejo v državi New York ^tavne dele za tiste, ki so za p yko, in tiste, ki so za delo. olicija je aretirala nekaj dese- g ®tav^jočih. Današnji, to je ^gi dan stavke, se je začel mir-tto. V Columbusu, Ohio, se je kon- stavka v podjetju Ohio asking Co. Na stavki je bilo 79 klavcev, toda stavka se je za&-janskega leta avgusta in je ^Jala šest mesecev. Bila je to-dolga, V Lakewoodu je prišlo do dveh P^^metnih nesreč s smrtjo. V ka-l^^ibolu dveh avtomobilov je bi- ubita 74-letna Amy Mudge. a. Detroit Ave. je šel preko ce-ste, devetletni Myron Barney, ko ^ je zadel tovorni avtomobil in ^ zadnja kolsa šla preko njega. P®Ček je poškodbam podlegel po Btirlh urah. ^eiskava zakaj .fe treščilo bli-^ Kaira v Egiptu francosko pot-®iSko letalo in je bilo ob nesreči potnikov ubitih, 12 pa si je *^ilo življenje, je dognala, da ®ta med poletom odpovedala dva Štirih motorjev. V Chicagu je včeraj umrla 51-®tna Blanche Daniels. V nedeljo Je Sla v domačo banjo, spustila Vrelo vodo, pa si ni mogla po-^^agati, da bi vodo zaprla, oziro-^ Sla iz ban je. Začela je vpiti na ^®®oč. Prišel je sosed, Id je yo- sicer zaprl, kopalke pa ni mo-tfil potegniti iz banje. Tehtala je Revolucija v tekstilu? Pripravimo se na višje cene NEW YORK, 20. februarja—Med podjetji, ki morajo računati s tem, da ne bo kmalu "industrijskega miru," ker bo šlo za mezdno gibanje in novo delavno pogodbo, je tudi ameriški tekstil. V kakih sto tovarnah tekstila so se že začeli niedsebojni dotiki unij in delodaljalcev, da se izmenjajo misli in zahteve po novi višji mezdi. V drugih 800 tovarnah se bodo predpriprave začele v kratkem. Vodstvo AFL-CIO je v Miami Beach, Florida, napovedalo, da pri novih mezdnih pogodbah ne bo polagalo toliko važnosti na razne socialne dajatve, kolikor na višjo mezdo kot tako. Tekstil bo eden prvih, ki bo po tej zahtevi prizadet. Tekstilne tovarne računajo s*""- tem, da bo treba dovoliti pet odstotno povišanje delavskih mezd. Posledica bo, da bo dražje tudi tekstilno blago in bodo vsaj na jesen konsumenti morali plačati v trgovinah na drobno pet do osem odstotkov več za razne vrste tekstila. Ameriška industrija bombaža je postala zaskrbljena radi japonskega uvoza, posebno ženskih bluz. Lansko leto je bilo uvoženih v Ameriko iz Japonske 36 milijonov ženskih bluz. Ameriška industrija bombaža zahteva od kongresa, da naj postavi gotovo kvoto držav izvoznic v Ameriko, to kvoto pa naj točno nadzoruje. Ne gre samo za Japonsko, marveč za vse države, ki uvažajo v Ameriko tekstil. Na drugi strani so na delu lo-bisti tekstilne industrije, ki zahtevajo silno visoke tarife na uvoz tujega tekstilnega blaga. DRVŽINA DEVETIH BREZ STREHE V Mentor Township, Ohio, je živela družina Clarence May, oče in mati in sedmero otrok. Živeli so v lastni, četudi majhni leseni hiši. Ponovila se je zgodba o peči, katero so preveč kurili, pa je nastal ogenj. Nesreča je huda. Oče Clarence je nezaposlen, vsa družina z otroci vred ima le $10 na razpolago, pa je brez obleke in hrane. JUŽNA KRI! Predpustno dobo, pusta samega znajo praznovati južni latinski narodi in to prav posebno. Ko so praznovali pusta v prestolici Brazilije Rio de Janeiru in ko je pepelnica zamenjala pusta, so v mestu napravili bilanco. Bilo je 33 mrtvih, sedem tisoč pa ranjenih. Pust se je v mestu praznoval polne tri dni. Ljubezenske homatije Clevelandska po; zanimiv slučaj. N stura je na zato' oropal podn.TŽn-tional Ba? a ima rešiti Steve Ko-■itlopi, da je Central Na-Brook Park Pearl za $9,^ jp naj bi se bil izvršil dne 24. cittobra lanskega leta. Steve Kostura je prijatelj 25-letne Mary Cergol, ki stanuje v predmestju Berea. Mary je mati štirih otrok in razporočena. Dva otroka sta v vzreji in v odgoji pri o^etu, dva pa pri njej. Policiji je vsaj po trditvah policije Mary priznala, da je oče dveh otrok pravzaprav Steve Kostura. Na razpravi je Mary to zanikala, na vprašanje pa, ali je Steve Kostura oče vsaj zadnjega otroka, je Mary odgovorila, da o tem ni sigurna. Gre za to: Mary Cergol hoče sodišče in poroto prepričati, da je bil SteVfe Kostura kritičnega dne, ko je bila banka oropana, ves čas v njeni družbi, torej ni mogel oropati banko. Na jugu se dani! v Louisiani je federalno sodišče razsodilo, da so brez veljave krajevni državni zakoni, ki zahtevajo ločevanje po plemenih po šolah, šolski upravi je bilo spričo te sodbe naročeno, da naj se ločevanje odpravi čim preje. Ne ravno čez noč, vendar naj se pokaže dobra volja. V Virginiji se je pravosodni oddelek državne vlade izjavil zoper tolmačenje, da bi imela kaka krajevna oblast pravico zanikati veljavnost raznih odločb federalnih oblasti. Seveda je tudi zoper te sodbe in sklepe odprta pot nadaljnih pritožb. SNEG, MRAZ, POPLAVE V EVROPI Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin je brzojavno izrazil svoje sočuvstvovanje Jugoslovanom, katere so zadele hude vremenske nesreče, mraz, sneg, sedaj pa v južnih krajih Srbije naenkrat povodnji. Uradno se poroča iz Jugoslavije, da je veled mraza, raznih sneženih plazov prišlo ob življenje 70 ljudi. V južnih krajih Jugoslavije so se začele tajati velike plasti snega na hribih, kar povzroča, da naraščajo reke, ki poplavljajo naselja. Posebno reka Morava je narastla. Več vasi je bilo poplavljenih. Mraz in sneg še nadalje pustošita po celinski Evropi. Pariške ceste so opuščene. Je preveč snega in ledu za vožnjo. Po Evropi silno raste cena zelenjavi. Evropski vinogradi tako napovedujejo, bodo 20—40 odstotkov uničeni. V viharjih je bilo ob evropskih obalah več ladij potopljenih. Veletok Donava ni sposoben za plovbo. Zaledenela reka ne namreč 300 funtov, in vsa opečena, je na posledicah op^kHa tudi umrla. pusti nobenih ladij, je pa pripravna za zimski šport—drsanje. Zopet skrbi prebivalstvo Avstrije, Bavarske, Madžarske, kakor tudi Jugoslavije, kaj bo, ko se bodo začele taliti te mase ledu. V Avstriji imajo tak mraz, da je odpadlo vsako stavbeno delo. Kakih 30,000 delavcev, ki je pri teh delih sicer zaposleno, ima neprostovoljni dopust. V francoski vasi Sauvigne-Le-Haut je bilo v zadnjem času le 60 ljudi. Ti so odmirali in je ostal v svoji koči le še zadnji, 74 letni Claude Dupaquier. Ta je vsled mraza in snega umrl in z njim je izumrla vas. Morski svetilniki so potrebni. Tak morski svetilnik je tudi na Jutland blizu Danske. Ker pa je morje okrog zamrznjeno in ladij ni, jim torej ni treba kazati pot. Upravnik svetilnika je sam v skrbeh, kaj bo z zalogo goriva, če je ne bo mogoče dobiti, pa si je mislil; Bolje je, da svetilnik ugasnem, gorivo prihranim, pa kar ga je, uporabim za svoje lastne potrebe. Svetilnik ne daje več lu& VSAKA PALICA IMA DVA KONCA! Družba Westinghouse je v električni stroki druga v Ameriki. Prva je General Electric Co. V družbi Westinghouse traja stavka že 128 dni. Gre za stavkujoče, pa za delavoljne, pa so razumljivo prepiri med obema taboroma na dnevnem redu. Prevrnjeni avtomobili tistih, ki se vozijo na delo, nekaj ranjenih in podobno. V tovarnah, ki izdelujejo na Rhode Island sestavne dele za letala, enako v tovarnah iste stroke v državi New York, so delavci na stavki. Kot smo že poročali, je zahteva delavskih unij kratka: Višjo mezdo na uro! V Hollywoodu je enako tovarna za letala. Delavstvo je sklenilo, da gre na stavko, če se mu ne da deset odstotkov več na uro. Stavke so potrebne — so nepotrebne — uspeh, neuspeh stavk? O tem se da govoriti. Dne 19. septembra lanskega leta je šlo v Torontu v Kanadi na stavko 17,000 delavcev v petih tovarnah družbe General Motors of Canada. Stavka je trajala polnih 148 dni. Stavko je vodila unija avtomobilske industrije. Kakor tu v Ameriki, so Imeli tudi v Kanadi zahtevo po "garantirani letni mezdi." Družba General Motors je ponudila uniji in delavstvu nekako 18 centov več na uro, delavci pa s tem niso bili zadovoljni. Deset mešecev so se vršila pogajanja, pa se je stavka po 148 dneh končala in za delavstvo pomenila—štiri cente več na uro. Kdo bo pa nadoknadil redne dohodke za 148 dni brez dela, to je pač drugo vprašanje? Iz bolnišnice Mr. Tony Krampe!, tajnik podr. št. 5 S.M.Z., je prišel iz Crile bolnišnice in se sedaj nahaja na domu na 6907 St. Clair Ave. V bolnišnico se mora ponovno vrniti 16. marca. Najdene rokavice Na priredbi krožka št. 3 Prog. Slov. se je našlo ženske rokavice. Katera jih je zgubila, jjh dobi nazaj, če se zglasi pri oskrbniku v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. Bolezen V Huron Road bolnišnico je bila prepeljana Mrs. Antonia Skozier iz Thames Ave., Mr. Joseph Slabe iz 19505 Muskoka Ave. pa v Euclid-GIenvUle bolnišnico. Za prevoz obeh je skrbela ambulanca Mary A. Svetek. Želimo jima skorajšnjega okrevanja. Zopet doma Poznani Mr. William Candon se je po partedenskem bivanju v Huron Road bolnišnici vrnil na svoj dom na 246 E. 214 St. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in vosčilne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Tajnica bolna Mrs. Agnes Mahnič, tajnica društva Marije Vnebovzete št. 103 A.B.Z., se nahaja pod zdravniško oskrbo. Za časa njene bolezni bo vodila tajniške posle Mrs. Anna Kovač na 15210 Sa-ranac Rd., kamor se naj članice v društvenih zadevah sedaj obrnejo. KOMU NAJ BODO ODGOVORNI AMERIŠKI VOJAKI, KI SLUŽIJO IZVEN AMERIKE! CE SE PREGREŠIJO IZVEN SLUŽBE, NAJ JIH SODI TUJEC? WASHINGTON, 20. februarja—Zunanje politični odbor senata, kateremu načeljuje demokratski senator Walter George, razpravlja o posebnem predlogu, ki ga je stavil poslanec Frank Bow, republikanec iz Ohio, ki zahteva, da se ameriški vojaki, ki so v službi izven Amerike, pa se pregrešijo zoper tuje zakone, sodijo izključno po ameriških oblasteh. Vse pogodbe, ki določajo kaj drugega, naj se razveljavijo. Lansko leto je bilo 10,249*'- jo enako kavo, ki pa je le ameriški dodatek in ga plačajo Ame-rikanci. V Angliji so zelo strogi ko gre za pijanost pri vožnji. Ni treba, da kdo pijan vozi, dovolj je, če pijan sedi v avtomobilu. ameriških vojakov v preiskavi ali obtoženih raznih zločinov, ki so jih izvršili izven službe. Dejansko je bilo 3,142 procesov, 225 teh vojakov je bilo oproščenih, 50 grajanih, 2,595 obsojenih na denarne kazni, 266 pa na zaporne kazni, toda dejansko je kazen nastopilo le 120 obsojencev, za druge je bila izrečena pogojna kazen. Ameriški vojaki so na službi v tujini izven službe pač prosti ameriški državljani, če kot taki na primer napačno vozijo, povzročijo karambole, če pridejo v spore radi žensk, če se opijanijo, če koga ubijejo in podobno, ali jih za ta kazenska dejanja ne smejo soditi domače, recimo francoske ali druge oblasti, in kako se jim godi, če so obsojeni. V.Franciji se je dogodil na primer slučaj, da ata dV!a ameri^. ška vojaka, neki Keefe in Sca-letti, blizu Pariza poklicala v pijanem stanju avtoizvoščka, pa ga prisilila, potem, ko sta ga pošteno pretepla, da je šel iz avtomobila, avtomobil pa sta uporabila sama, se peljala v Pariz, tam veseljačila, avtomobil pa pustila in se nista zanj več brigala. Ali naj ne bo francoska oblast v takem slučaju upravičena, da sodi in obsodi kršilce zakona? V Franciji je prišlo v kraju Fontainebleau do spora med ameriškim vojakom in Francozom, to pa radi nekega dekleta. Amerikanec je Francoza zabodel, je imel proces in bil obsojen le na šest mesecev pogojnega zapora, od ameriških in francoskih oblasti pa celo dobil dovoljenje, da je dekleta, za katerega je šlo, poročil. Kako je v japonskih zaporih? Ameriška posadka na Japonskem je številna, številni so tudi slučaji, ko se ameriški vojaki na Japonskem pregrešijo zoper japonske postave. Gre zopet le za slučaje, v katere so. ti vojaki vpleteni, ko so izven službe. Japonci so obsodili kakih 325 ame-rških vojakov. Amerikanci v japonskih zaporih so se pritoževali, da jim ne dajo dobro hrano, sploh nad življenjem v japonskih zaporih. Ameriške vojaške oblasti so izvršile temeljito preiskavo in so morale priznati: Da ima vsak zaprti Amerikanec pravico zahtevati, da mu dajo Japonci uradnega zagovornika in hiter proces; da ima na razpravi izvežbanega tolmača, d^ sme zahtevati, da sedi zravei; njega pri razpravi zastopnik ameriškega poslaništva, ki naj pazi ali gre za pravično ali krivično razpravo. Sicer pa se obsojeni Amerikanci dajo v zapore blizu ameriškega vojaškega oporišča. V zaporih samih jim je dovo-voljeno, da čitajo ameriške knjige, da se okopljejo enkrat na teden. Če hočejo ameriški zaporniki svoje lastne zdravnike, jih dobijo, če so v resnici bolni, gredo iz japonskih zaporov lahko v ameriške vojaške bolnice. V času, ko prestajajo kazen, imajo popolno svobodo dopisovanja kamor hočejo. In hrana? Na dan 3,500 kalorij. Za zajtrk; jajca, maslo, kruh, mleko in zelenjavo. 2ja kosilo — prekajeno slanino, maslo, kruh in zelenjavo. Za večerjo isto, pri vsaki jedi pa dobi- AMERIŠKI PREDSEDNIKI V sredo dne 22. februarja se praznuje rojstni dan Georgea Washingtona kot prvega ameriškega predsednika. Federalni uradi na splošno bodo zaprti, državni uradi bodo poslovali, kakor običajno, enako trgovine, sploh podjetja. Šolarji -se bodo veselili tega dne, ker jim ne bo treba iti v šolo. Dogodek iz šolskega sveta: Star učitelj je zahteval od učenca, naj mu hitro našteje po vrsti imena ameriških predsednikov. Šolarček ni bil dovolj hiter, pa mu je stari učitelj očital, da takrat, ko je on hodil v šolo, je tako vprašanje kar hitro rešil, šolarček mu z odgovorom ni bil dolžan. Takrat ko je stari učitelj kot učenec hodil v šolo, je bilo še malo ameriških predsednikov, danes pa jih je že 331. Malo pregleda: trije predsedniki, in to Hoover, Truman in Eisenhower so bili rojeni zapad-no od Mississippi; osem predsednikov je bilo rojenih v Virginiji, sedem v Ohio, štirje v New Yor-ku. Povprečno so bili stari, ko so bili predsedniki, 54, ko so umrli Otroci telefonirajo Standard ameriške mlečnozo-be mladine, posebno one, ki doseže 12 let in preko, je tudi ta, da telefonira. Po šoli se začne telefoniranje. Telefoniranje pa ni omejeno na "poslovno plat," marveč se pač telefonira. V Clevelandu so nekatere družine, ki rabijo telefon družabno in poslovno, njih otroci pa za sebe. Ali naj pride do prepira, kdo bo govoril? Morda je tudi pri-poznan standard te mladine, da ima pravico do telefonskih razgovorov in to brez omejitve. Dejstvo je, kakor poroča Ohio Bell Telephone Co., da ima v svojem telefonskem seznamu, pa tudi v praktični uporabi, sto telefonskih številk in aparatov, katerih se poslužuje izključno mladina. Mladina je tudi vpisana kot naročnica, ker doma ne mara imeti nobenega nadzorstva. So mlada dekleta, ki imajo lastne telefone, katere so si dali namestiti v svojih spalnicah. Kje je Arbenz? Polkovnik Jacobo Arbenz je bil kot predsednik republike Guatemala leta 1954 pregnan iz domovine. Najprvo se je naselil v Mehiki, sedaj pa živi v Pragi. Arbenz je dobil povabilo od univerze v Moskvi, da naj pride tja in bo tam predaval o amerika-nizmu. Enaka povabila ima tudi iz poljske prestolice Varšave in madžarske prestolice Budimpešte. Arbenz se ni v Guatemali nikdar smatral za komunista, kljub temu, da je užival podporo domačih komunistov. 67 let. Predsednik Harrison je začel predsednikovanje z 68 leti. Bil je tako najstarejši ameriški predsednik. Nasprotno je zaČel predsedniško dobo Teodor Roosevelt z 42 leti. Bil je najmlajši ameriški predsednik. Najdaljšo dobo kot predsednik je služil Franklin Delano Roosevelt in to 12 let, en mesec in osem dni. Najbolj visok po postavi je bil Abraham Lincoln, meril je namreč šest čevljev in štiri palce. Predsednik Andrew Johnson je bil predsednik, ki šole od znotraj sploh ni videl, brati in pisati pa ga je naučila njegova žena. Trije predsedniki so bili ubiti in to; Lincoln, MacKinley in Garfield. Na tri predsednike so poskušali z atentati, ki pa niso uspeli. Ti trije so bili: Jackson, Teodor Roosevelt in Franklin Delano Roosevelt. Na bivšega predsednika Наггуа Тгшпапа so sicer pripravljali atentat prav v Beli hiši v Washingtonu, atentatorji so bili Puorterčani, pa do Trumana niso mogli, bitka pa se je razvila med stražami in napadalci pred Belo hišo. Pozdravi Prav lepe pozdrave vsem pri-jateljeim pošiljata iz tople Cali-fomije, poznana Frank in Louise Derdich iz Euclida, ter Tone in Angela Rovan. Nahajajo se v Los Angelesu na oddihu in pišejo, da je tam preveč "smog-a," Iz Key West, Floride, pa se oglašata Mr. in Mrs. Jack in Frances Kapel iz Detroita, ki pišeta; "Pošiljava najlepše pozdrave vsem prijateljem, čitate-Ijem in osobju Enakopravnosti." Zdravje se zboljšuje V St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 337, se še vedno nahaja Mrs. Mary Zupančič iz 1079 E. 76 St., ki je srečno prestala težko operacijo. Zdravje se ji polagoma zboljšuje in prijatelji jo lahko obiščejo. Upamo, da se bo kmalu zdrava vmila na svoj dom. GLASBENA MATICA priredi KONCERT v nedeljo, 4. marca 1956 ob štiri uri v SLOV. NARODNEM DOMU 6417 St. Clalr Ave. Cene vstopnic: $1.00 - $1.50 • $2.00 STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" '»»"'»k« u, televizijske postaje v Clevelandu Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)____________________ For Six Months — (Za šest mesecev)___:_____ For Three Months — (Za tri mesece)__________ -$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)_____ For Six Months — (Za šest mei^ecev)__ For Three Months — (Za tri mesece) _______________ -$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 tJi ILAJNDllllKA KISENHOWJSK iiliza se čas, ko se bo predsednik Eisenhower moral oaiociti ali sprejme ponovno kandidaturo, ali ne. Repub-liKanska stranka zida na njegovo kandidaturo vse. iNeka-leri mislijo, kakor da bi bilo za demokratsko stranko, kot siranko tezKo nastopiti zoper Eisenhowerja. Pri tem malo pomislimo na to, da se bo volila v letu 1956 vsa spodnja zoorriica 435 poslancev in del senatorjev. Slo bo za tisoče m tisoče drugih javnih funkcionarjev, ki se enako volijo. Slo ne bo samo za volitve v republiki, marveč tudi po posameznih državah. Senatorje pošilja v federalni kongres točno vsaka država. Seveda je sedaj vprašanje, kak je vrstni red in katere države bodo letos imele pravico, da voiijo senatorja, ker je njegov rok potekel. Tudi poslance volimo po posameznih državah, to se pravi, da je vsaki državi z ozirom na njeno število prebivalstva prisoje:pih gotovo število poslancev. Vendar pa je spodnja zbornica poslancev mnogo bolj splošno ameriška, kakor pa senat, namreč v tem smislu, da je senat s svojimi senatorji v glavnem predstavnik zastopnikov držav kot takih. Ce Eisenhower prijavi" svojo kandidaturo, kaj se lahko zgodi? Boj zoper Eisenhowerja kot predsedniškega kandidata bo gotovo težak. Ne moremo trditi naravnost, da bo to boj brez upa zmage. Težak pa bo. Sicer pa se do volitev meseca novembra lahko še marsikaj zgodi, kar zna vplivati na volitve. Z enega stališča vzeto in to je precej splosna sodba, bi bilo celo priporočljivo, ravno radi zunanjega sveta, da bi bil izvoljen Eisenhower. To je mnenje precejšnega kroga Amerikančev. Eisenhower ni samo domača ameriška, marveč da je svetovna osebnost. Zadnja svetovna vojna nam še ni šla iz spomina. Eisenhower kot vrhovni zavezniški poveljnik na evropsko afriškem torišču je bil končno velik zmagovalec. Na imenovanih toriščih so bile milijonske množice vojakov vseh mogočih narodnosti, radi vojne kot take je bila potrebna veriga gospodarskih političnih in diplomatskih akcij, pa so ljudje, ki so bili takrat v te stvari zamešani, ohranili spomin na Eisenhowerja. Eisenhower je delal roko v roki s sovjetsko Rdečo armado, ko je šlo za zlom nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Tudi njegove takratne zveze z ruskim vojaškim poveljstvom kot na primer maršalom Žukovim, so ohranile svojo vrednost in bi jih znal v današnjem, nestalnem razburkanem življenju izkoristiti zopet le Eisenhower kot predsednik ameriške republike. Sicer pa ne mislimo, da se povprečni Amerikanec kaj posebno briga za zunanjo politiko. Lahko trdimo nasprotno, da mu gre prav za praktično domače življenje, pa se ogleduje, kdo mu bo potom zakonodaje dal boljši gospodarski položaj. Toliko gotovo ni razgleda v zunanji politiki, da bi točno vedel, da smo tudi v gospodarstvu in morda danes predvsem, odvisni od zunanjega sveta. Lahko je računati s tem, da bodo krajevne razmere in potrebe v prvi vrsti odločevale. Republikanska stranka kot taka bo zatrjevala, da je bil ohranjen mir, da je dežela v prosperiteti. Zopet pa bodo krajevna industrijska središča, kot je na primer Detroit, če se položaj v avtomobilski industriji ne zboljša, protirepublikansko razpoložena. V Ameriki imamo krizo farmarjev. Ce njihovi pridelki nimajo prave cene, farmarji valijo krivdo na administracijo. Pravi ameriški farmarji živijo na zaokroženem svetu, torej krajevno,- na ameriškem severozapadu. Ameriško delavstvo sicer zatrjuje, da je njegova večna sovražnica republikanska stranka in to so bo verjetno tudi pokazalo, razen, ko bo šlo za predsednika republike. Ameriške žene kot voli ke, pa tudi hišne gospodinje bijejo težak boj zoper draginjo, katera je tukaj. Povprečna taka gospodinja bo valilaIcrivdo na administracijo in se bo krajevno ogledala ne po republikancih, verjetno bolj po demokratih. Bodo tudi volilne kosti, ki se bodo glodale. Afera v industriji plina s podkupovanjem senatorjev, afera Dixon-Yates, ko so na umazan način poskušali razbiti Tennessee Valley Authority, ki je pod federalno kontrolo, itd., itd. Sicer pa: Če kandidira Eisenhower in bo izvoljen, bomo imeli pač Eisenhowerja, toda na drugi strani čisto gotovo demokratski kongres. L. C. Z dnem 13. februarja je Wes-tinghouse Broadcasting družba uradno prevzela dve cleveland-ski postaji — radijsko postajo WTAM in televizijsko postajo WNBK. Pri otvoritvenih ceremonijah ko se je prekrstilo postajo na KYW-TV, so bili navzoči: Donald H, McGannon, predsednik Westinghouse Broadcasting Co., Inc.; Rolland V. Tooke, podpredsednik Cleveland Westinghouse Broadcasting; Gordon Davis, generalni poslovodja KYW radijske postaje, in župan Anthony J. Celebrezze. Prostori, kjer se postaja nahaja, so bili vidno preurejeni in opremljeni z nekaterimi najnovejšimi pripomočki. Uvedlo se je tudi nov program "The Early Early Show," kateri bo predvajan vsaki dan, od ponedeljka do sobote med 5.30 in 6. uro zjutraj. Posebnost programa poleg dobre godbe, bodo poročila o cenah poljskih pridelkov, živini in splošnih farmskih zadev. Temu programu sledi "Mayer of the Morning" program, katerega vodi Bill Mayer in vsebuje petje, glasbo in poročila o dnevnih dogodkih, o vremenu in položaju cest za vožnjo. Ta program bo oddajan od 6. zj. do 9.30 ure. Med 5, in 7.30 uro bo oddajan program "This is Mulvihill," katerega posebnost bo igranje sedanjih in minulih popularnih glasbenih točk. Kot zadnja točka oddaj bo nekaj čisto novega, za kar bo skrbel radio programski direktor Mar k Olds. Na temu programu boste lahko slišali pol-klasične in operetne skladbe. Televizijske predstave pa bodo tudi nove. Ena najbolj privlačnih bo "Morning Surprise" z Tom Haley in se vrši zjutraj ob 9. uri. Program "Open Camera" bo prinesel zanimivosti na licu rnesta kot naprimer na clevelandskem zrakoplovišču, v zverinjaku, itd. Ta program vodi Joe Tanski. po enajstih letih je našla sina Po enajstletnem iskanju je našla neka Američanka v Jugoslaviji svojega sina. Takšnale je zgodba v kratkih obrisih: Leta 1940 je prispela Elizabeth Sygewald v Beograd kot iz-letnica- Mislila je, da se bo vrnila v svojo domovino že po nekaj tednih, toda prišlo je drugače. Seznanila se je s Srbom na pol nemškega rodu. Poročila sta se in preživela lepo leto. Žena je rodila dvoje sinov: Johana in Marija. Prišla je vojna, ki je pobrala njenega moža. Eliza-bethina pot se je končala v Ukrajini, kamor so jo pregnali Nemci, otroka pa sta ostala v Srbiji. Po dolgotrajnih homatijah se je Elizabeth vrnila v Združene države ter je takoj začela iskati svoja otroka. Šele leta 1950 je izvedela, da sta v nekem jugoslovanskem zavodu za vojne sirote tudi dva dečka s priimkom Sygewald. Poklicala ju je, a se je slede sina Johanna razočarala. 2e po prvem srečanju je zasumi-'a, da fant ni njen. Kasnejše iskanje je pokazalo, da je fant imel samo ime njenega sina. Njeno vztrajno iskanje je naposled kronal uspeh. Pravi John Wygev/ald je bil v Novem Vino-dolu. Zdaj fant potuje v Ameriko, kjer ga pričakuje mati po dolgih letih. znašel se je V muzeju niso mogli dešifri-rati nekih starih egipčanskih papirusov, ki jih je bilo treba vpisati v muzejski inventar. Nazadnje odloči ravnatelj: "Vpišite: zdravniški recepti iz dobe faraonov." Ves svet nenehoma kroži v vesoljstvu nahajamo samo krožeča telesa. Vsi sateUti, planeti sonca in vsi zvezdni sistemi krožijo okrog svojih osi. Venera potrebuje za enkratno pot okrog svoje osi 225 dni, Merkur 88, Sonce 25, Mars 24 ur 37 minut. Jupiter blizu 10 ur. Pri stalnicah. se giblje rotacijski čas med nekaj urami in nekaj dnevi. Krožeča nebesna telesa se pod vplivom sredobežne sile na tečajih šplošče (Zemlja, Jupiter). Ker krožijo stalnice večinoma precej hitro, imajo najbrž obliko močno podobno jajcu. Celo Mlečna pot, katere del je naš sončni sistem, kroži kot celota. Zvezdoslovci domnevajo, da potrebuje za enkratno krožno pot 200 milijonov let. Tudi znana spiralna oblika mnogih drugih daljnih sozvezdij v vesoljstvu je najbrž v zvezi z njihovim kroženjem. Ta sozvezdja krožijo tako, da zaostajajo posamezne zvezde tem bolj, čim bolj so oddaljene od središča. Pojasnjeno pa še ni vprašanje, ali vleče za seboj ves sistem spiralne roke ali pa le-te kažejo samo smer kroženja. Po neki teoriji drži druga domneva. Vsa ta kroženja so prosta, to se pravi, da gre za kroženje samo okrog dozdevne osi. Kroženje okrog materialne osi je človeški izum in nahajamo ga samo v tehniki, ne pa v naravi. Če zasučemo vrtavko z dvojnim številom obratov, se njena sredobežna sila početvori. S hitrejšim kroženjem lahko torej proizvajamo v notranjosti tekom te sile, mnogo večje od zemeljske težnosti. Naprave, v katerih uporabljamo ta učinek, da ločimo tekočine različne zgovra-te, imenujemo centrifuga. Najbolj znana je mlečna centrifuga, v kateri ločimo s kroženjem lahko maščobo iz polnomastnega mleka. Tudi če stoje tekočine mirno v posodah, se posamezni sestavni deli ločijo. To pa se dogaja zelo počasi. Centrifuge zelo povečajo razliko v teži in tako nastane nagla ločitev. Tudi posamezne -velike molekule lahko tako izločimo in ugotovimo. Zdaj si kmetijskih laboratorijev in tehnike brez centrifuge ne moremo več misliti. Z njimi ločimo sestavne dele krvi, potiskamo med iz satovja, čistimo sadne soke, ločimo izotope itd. Prvo centrifugo je izdelal leta 1924 Swedborg. V minuti se je zasukala 10,00 krat in dosegla 5000-kratno težnost. Konstruktor je pozneje svoj stroj vedno znova izpopolnjeval. Ko je 1925 dobil Nobelovo nagrado, je njegova centrifuga krožila že 45,-000-krat in dosegla 100,000-kratno težnost, leta 1934 pa je dosegla že 900,000-kratno težnost. Običajna laboratorijska centrifuga kroži 15,000 krat. Še hitrejše imenujejo ultra centrifuge. Če hočemo doseči še hitrejše kroženje, moramo opustiti mehanične ležaje. Najlaže dosežemo to z magnetičnimi jeklenimi iglami, plavajočimi med poloma močnega elektromagneta. Da se ognemo zračnemu trenju, uporabimo vakuum in poženemo igle s krožečimi magnetnimi poli. Tako dosežemo 630,000 kroženj v sekundi in sredobežno silo, ki ustreza 248 milijonkratni teži. Ce to število kroženj še povečamo, se razpoči pod vplivom kroženja celo pol milimetra debela jeklena igla. Neki raziskovalec pa niti s tem še ni bil zadovoljen. Vzel je stekleno kroglico s premerom petstotinke milimetra in jo elektronsko pognal, da je krožila. V minuti se je zasukala 48 mllijonkrat in dosegla 500-milijoiikratno težo. Pri tej sredobežni bi tehtala glavica bucike 2000 kg. Narava pa pozna še hitrejše kroženje. Atomi krožijo še milijohkrat hitreje, človek pa si tega niti misliti ne more. "TAM DOLI ZA NASO VASJO... rf Ljubljana, 15. januarja 1956. Za smeh in dobro voljo na začetku Novega leta, naj Vam povem, dragi rojaki in rojakinje, to-le zabavno "storijo," ki jo mnogi od vas prav gotovo še niste slišali. Seveda, gre na račun naših "brihtnih" in šegavih Ribenčanov. Besedo "brihtnih" sem vrgla med narekovaj samo za to, ker beseda ni slovenska, da ne bi morda kdo mislil zaradi kake dvoumnosti. O brihtno-sti Ribenčanov, vendar ni, da bi dvomili. To pot pride Ribenčan s "suho robo" v pekel. "Prekleto je gorko, drv pa gre tukaj," si misli in zakliče: "Rešet, kuhovnic, skled ... kupite gospodje peklenščki!" Ko ga vragi zagledajo, planejo nanj in ga v zlobnem veselju vodijo pred Luciferja. Tam sredi pekla sedi peklenski kralj v vsem svojem veličanstvu, krog in krog pa plemeni ogenj, duše. ječe, vragi škriplje jo z zobmi____ "Aha, sedaj si pa naš, Ribenčan!" de Lucifer, danes izjemoma dobre vilje. "Ne boš je več prodajal, p ie robe po svetu. Že vse vemi \oliko kuhalnic si predrago pr ',1. No, pa naj ti bo. Izvoli si s ' en. To pa ti povem, ogenj biti zraven, da peče...." "Gospod Lucifer! Če že smem voliti, prosim pipico in žganj-če... "Kakšen ogenj je to? Kaj to kaj žge?" "O, gospod Lucifer, saj drugače pa ne gori, če ni ognja in žge pa žge žganjče in celo notri žge." Lucifer se je nasmejal, rekoč: "Pa ti bodi!" In Ribničan se je sprehajal po peklu s pipico v ustih in žganjem v rokah. Bil pa je dobre volje in je spravil v kratkem času vse duše v tako dobro, vpljo,.da so skoraj pozabile na peklensko trpljenje. Da, v kratkem se je vse po peklu smejalo. Lucifer pa je zgubančil čelo in dejal: "To ne gre! Ribničan bi še pekel spremenil v nebesa." In poklical je Ribničana k sebi in rekel: "Pojdi mi iz pekla in obljubi, da nikoli več ne prideš!" "Kakor zaukažejo, gospod Lucifer," je dejal Ribničan, oprtal svoja rešeta in šel iz pekla. Pa recite, da ni zgodbica res prisrčna! Pa še nekaj besed o LETOŠNJEM TURISTIČNEM PROMETU s tujino, o katerem pričakujejo, da bo letos dosti večji, kot je bil lansko leto. To potrjujejo do- sedanja naročila, ki prihajajo iz raznih držav. Poslovalnica splitskega turističnega podjetja "Putnik" je sklenila doslej že nad 30 % več pogodb kot v istem času 1955. Razen gostov iz Avstrije, Nemčije, Švice,. Francije, Velike Britanije in skandinavskih držav bo letos obiskalo Pri-morje tudi več turistov iz Italije ;in prvič po letu 1948 večje skupine iz vzhodnoevi'opskih držav. Tudi razne turistične agencije iz ZDA kažejo večje zanimanje kot je to bilo prejšnje leto. Znano je, da so se inozemski turisti ustavljali doslej v glavnem v Dubrovniku, Splitu in Opatiji, za letos pa so najavili tudi prihod v manjše turistične kraje; v Sibenik, Zadar, Omiš, Jelšo na otoku Hvaru, Supetar na Braču in še v druga manj znana letovišča v makarskem, dubrovniškem in splitskem okraju. Prve skupine turistov bodo prišle na Jadran že v začetku marca. Od 2. do 15. marca bo prišlo v Dubroynik pet potniških ladij, z okoli 3000 turistov. Kakor nam je povedal g. Kol-lander iz Clevelanda ob svojem Zadnjem obisku v decembru, se tudi naši rojaki in rojakinje prijavljajo v veliko večjem številu za obisk v rojstno domovino v letošnjem poletju. Kakor smo vam že poročali, bodo letos v prvi polovici avgusta velike kulturne prireditve v okviru vsakoletnega Izseljenskega tedna prav v Ljubljani. V tem času se bodo tu zbrali izseljenci tudi iz drugih bratskih republik, ki bodo letos prišli na obisk v svojo rojstno domovino. OB STOLETNICI AŠKERČEVEGA ROJSTVA Dne 9. januarja letos je poteklo sto let, odkar je v revni kajži v Globokem pri Rimskih toplicah prvič zavekal otrok, ki je ?rasel v moža, čigar balade in romance še danes predstavljajo vrh slovenske peski. Ime pesnika Anton Aškerca je vklesano v spomenik slovenske kulture blizu ob imenih Prešerna, Cankarja, Ketteja Murna, Jenka in Gregorčiča. Njegove pesmi so trde, nekoliko robate, borbene, v njih ni mesta rahločutnosti in besedovanju. S skopo besedo je Aškerc izpovedal svoje misli, s svojimi verzi razgaljal in zaspaehoval, kar je bilo gnilega, grdega in nazadnjaškega v ljudeh in času, v katerem je živel. Njegove balade so blizu duhu našega ljudstva in balade kot Mejnik, Nočna popotnica, Brodnik, pozna skoraj vsak Slovenec. V Stari pravdi, v vencu balad o kmečkih puntih, je v desetih pesmih narisal celotno podobo dveh uporov slovenskih tlača* nov. Trpko je izpovedal pesnik podobo tistih časov, ko slovenski tlačan ni našel izhoda drugje kot v krvavem puntu. Napadal je vse, kar je oviralo napredek in utesnjevalo človekov duh. Zato si je nakopal mnogo sovražnikov. Utesnjeval ga je črni plašč. Slekel ga je in povzročil pohujšanje, kakor ga še ni doživela pobožna kranjska srenja. Z vsem ognjem se je vrgel v kulturni in politični boj proti slovenskemu klerikalizmu. Za njim je šla mladina, katere glasnik je postal. V tem boju je iztrošil vse svoje sile in utrip njegove pesniške žile je postajal vse slabotnejši. Ze samo njegova prva zbirka "Balade in romance" zadostuje, "da bo v svojih delih živel večno." Za čim lepše praznovanje te pomembne obletnice so v Sloveniji ustanovili republiški pripravljalni odbor in pripravljalni odbor v Celju. Po prizadevanju teh dveh odborov so obnovili Aškerčevo domačijo v Globokem pri Rimskih toplicah in uredili posebno pesnikovo sobo, kjer bo stalna razstava, rokopisov, osebnih listin in drugih spominskih predmetov. Akademski slikar Božidar Jakac pa je izdelal za-nji pesnikov portret. V Ljubljani in v Celju bodo postavili Aškerčeva doprsna kipa. Izdali bodo tudi poseben zbornik posvečen Aškerčevem spominu. V Celju sta bili dve svečani akademiji, v Ljubljani pa so odkrili v Prešernovi ulici štev. 11, kjer je pesnik stanoval in delal, spominsko ploščo. OTON ŽUPANČIČ Vsako leto, 23. januarja se spominjamo tudi rojstva velikega pesnika Otona Župančiča. Nikoli se še ni v pesmi tako pojoče oglasila slovenska zemlja in njeni ljudje kot v Zupančičevi pesmi, ki je zdaj razigrana in š^'gava, zdaj polna bolečine in f)žnega vzdiha. Oton Župančič, rojen 23. jatiu arja 1878, umrl 11. junija 1949 je pol stoletja s svojo pesmijo vneto in vztrajno prisluškoval vsem dogajanjem v življenju slovenskega naroda. V svojih pesmih je trepetal za usodo Slovencev v tujini, boleče kriknil ob krivični rapallski pogodbi in utihnil ob razočaranju nad bivšo Jugoslavijo, ker Zarje Vidove, ki jih je pesnik tako željno pričakoval niso vzšle. Ob vstaji slovenskega ljudstva pa je zapel svoj poziv k uporu "Veš, poet, svoj dolg." Ob veliki borbi slovenskega naroda so pesniku spet zažuboreli ustvarjalni vrelci, ki so njegovo pesem prepojili, z mladeniško, uporno, in neugnano silo. m. š. Reykjavik glavno mesto Islandije Tri značilnosti ima glavno mesto Islandije Reykjavik. Šofer taksija popusti pri voznini, ki znaša 15 kron, celih 5 kron, če imaš samo dva bankovca po 10 kron, policaj te spremi do hiše, kamor si namenjen, če ga vprašaš po naslovu, ali naprosi prvega mimoidočega, naj to stori, če sam ne sme zapustiti svojega mesta, in avtomobilist ustavi avto, če greš čez cesto, in ti pokaže z roko, da je prehod prost. Že cela stoletja so prebivalci Islandije odrezani od zunanjega sveta in če pripluje v pristanišče ladja, se zbere v njem pol mesta. Vsakega tujfta prijazno pozdravijo. Reykjavik je pravzaprav edino večje mesto na tem otoku. Od 150,000 prebivalcev jih živi im dela blizu 60,000 v glavnem mestu. Število prebivalcev Reykja-vika je v zadnjih desetletjih močno naraslo, vendar pa je v primerjavi z velikimi -evropskimi mesti to še zmeraj majhno mesto. Več sto let je stala tam, kjer stoji zdsj Reykjavik, ena sama kmetija. Polagoma je nastala okrog nje vasica, šele pred sto leti je izbrala takratna islandska uprava Reykjavik za sedež vlade. Tudi stara narodna skupščina, imenovana Thing, ki je zasedala kot prvi parlament že leta 930 po našem štetju v Thing-velliru, se je preselila iz svojega zgodovinskega sedeža na prostem v enonadstropno zidano hišo sredi Reyjavika. Thingevellir, oddaljen dobri dve uri od Reykjavika, je eden izmed najslikovitejših podeželskih kotičkov Islandije. Leži ob jezeru Thingvallavatan. Tu so mogočne sile zemlje zasekale v trdo zemeljsko skorjo razpoko. Mogočen slap pada 10 m globoko v ozko sotesko. Preden odteče voda v jezero, nastane v goteški velikanski tolmun. Toda A^oda je tako čista, da zmeraj vidiš dno. Staro ustno izročilo ve povedati, da so tu v. srednjem veku kaznovali nezveste zakonske žene tako, da so jih zašili v vrečo in vrgli v ledeno mrzle valove. Tudi sicer so bili običaji sta- rih Islandcev, ki so se zbirali tu na zasedanju narodne skupščine, dokaj trdi. Zbrali so se s konji, otroki in vsq domačo ropotijo iz vseh delov dežele. Po več dni so hodili po pustih pokrajinah, pokritih s strjeno lavo, preden so prispeli v Thingevellir, kjer so sedeč na prostem, na slikovitih blokih lave, sprejemali zakone. Na teh zborih pa so poravnavali tudi spore s sosedi in še zdaj pokažejo tujcu otoček sredi gorske reke, kjer so se sprti sosedje po zborovanju do krvi obdelavah s sekirami. Ko pa so poravnali medsebojne račune, so se pobotali in mimo odšli domov. DVOUMNO Pevsko društvo Delfin ima vaje v gostini. Vaje so večer za večerom. Sinko: "Mami, kako da očka hodi pet, ko ne zna not?" Mati:. "Ko boš večji, boš že razumel! Not že zna, le ven ne/' ENAKOPRAVNOST BTRAR 3 nova naloga mlinov na veter Sloviti nizozemski mlini na veter niso več rentabilni, zato polagoma propadajo. V začetku našega stoletja je bilo na Ho-landskem skupno okoli 6,000 mlinov na veter, zdaj jih je 1|200, pa še med temi jih le 800 nielje žito. V mestu Hasselt so napravili zanimiv poizkus, ki bo ohranil mline na veter pred nadaljnjim propadanjem, če se bo obnesel. Znani mlin "Lastovka" so namreč preuredili v majhno električno centralo. Glavni inženir holandskega odbora za električno energijo Bagerman, ki je hkrati veliki ljubitelj mlinov na Veter, teh značilnih sestavnih delov nizozemske pokrajine, je že pripravil načrte za preusmeritev vseh preostalih mlinov na veter v priložnostne" električne centrale. Staroški so sorazmerno viso- in bo trajalo leto in dan, pre-en bodo ugotovili, ali se izplača Uvesti to modernizacijo, ki bo ohranila propadajoče mline na Veter. Društvo za zaščito veter-nih mlinov je že doseglo pri mno-Sih občinah, da so zagotovile denarna sredstva za vzdrževanje inlmov na veter, čeprav mnogi izmed njih ne delujejo že precej časa. spremembe v sestavi prebivalstva V Angliji se je spremenilo doslej običajno razmerje med moškimi in ženskami, število moških se je povečalo, število žensk pa skrčilo. Leta 1920 je imela Anglija nad dva milijona žensk več kakor moških, zdaj pa je narobe. Več angleških žen in deklet je na vprašanje novinarjev odgovorilo, da bodo morali možje odslej bolj pomagati pri gospodinjskih delih in sploh več delati. Pa tudi v ZDA nastajajo spremembe, za katere se zlasti zanimajo mlade žene. V Washing-tonu so objavili nasvet dekletom, živečim v vzhodnih pokrajinah, naj se preselijo v zahodne kraje, kjer se bodo laže omožile. Med 116 milijoni nad 14 let starih Američanov je 21% samcev in samic. Po drugi svetovni vojni sklene v ZDA zakonske zveze polovica moških s 23. letom, žensk pa z 20. Taborišče mauthausen ■SAMOSTAN? Zloglasno nacistično koncen-^cijsko taborišče v Mauthau-senu postaja čedalje bolj "muzej Sroze." Od vseh strani prihajajo fS'dovedneži s kamioni, motocikli avtobusi. Eni so željni senza-drugi pasejo radovednost, ''etji 2 obžalovanjem in ogor-®njem opazujejo poslopje in Pfostore te nacistične mučilnice. ^3- ljudje so pač ljudje. Le So med obiskovalci toliko ®Podobni, da med ogledovanjem 2%rtnih celic in krematorija ne ade, ne jedo obloženih kruhkov ^ mečejo odpadkov po tleh. ®a in vode ne strada pri nas!" je zavrnil Uskok posmehljivo. "Ne izgubljaj besed," mu je vrnil Matija, "vem, da je vaša oskrba sijajna!" Odšel je, pa se je na d-,"--'§5. nih vratih obrnil in nalašč glasno zaklical: CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 FEMALE HELP WANTED HOUSEKEEPER — Excellent salary. Own room in new home. 2 children. WEllington 5-9527 BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN and PACKAGE GOODS — Established 15 years. On N.W. Side. Beautiful bar. newly decorated, full basement, heated. Ready to come in and do good profitable business. Because of other interests. Priced for quick HUmboldt 6-6446 or ALbany 2-9265 Good chance — LAUNDROMAT N.W. suburb. Nets $800 month, Qualified buyers only. Best offer. See to appreciate. CLearbrook 3-0939 or West Chicago 1017 CLOTHING STORE — Good opportunity to own a ladies ready-to-wear store; $50 month. Small investment. All replies confidential. No agent cut in. Location south, mixed neighborhood. Must sell before Easter. Mr. Spurlark. BUtterfield 8-7949. Mon.-Wed.-Thurs. 9 a.m.-2 p.m. Evenings 8:30 p.m.-lO p.m. TAVERN FOR SALE — Kitchen open. Grossing $4,000 month. Austin district. EStebrook 8-9573 GROCERY - MEAT MARKET — Living quarters. 516 Liberty STREET, JOLIET, Ш. Call 4649 "Povejte Gorjanu, da je bil njegov sin tukaj!" Če me je oče čul skozi zidovje, bo vedel, da ni pozabljen, je mislil Matija. Čutil je, kako mu je blizu, silna želja ga je prevzela, da bi ga videl, tako silna, da ga je zabolelo. Moral je dalje. Bolečina in jeza sta mu žgali srce. 4 Pozno ponoči je prišel domov. Tiho je ždel Zeleni vrh, mir je ležal vsečez, le iz gozda se je včasi zbudil otožen klic, kakor vzdihijaj iz trudnega sna. Izpred hiše se je dvignila postava, bU je Goteničar. "Kako si oprava?" Mladi Gorjan je povedal. "Punčuh je imel prav," je dejal svak prepričevalno, "to so verolomni ljudje!" Medtem ko je bil Matija v Kočevju, se je zgodilo, česar se je Goteničar bal in kar je dokazovalo, da Thurnu ni bilo do odkupnine, marveč do zemlje. Na Toplo reber se je vselil človek, o katerem se je vedelo, da je desna roka Thumovega oskrbnika Stržena. Kocka je padla. "Zdaj nam je potrebno le eno, rešiti očeta!" je dejal Goteničar. "To bo znal samo Lemut!" Bil je to mlad tesar v Kočevju. Pribežal je s Koroškega, kjer je rudaril. Nemirni človek je tam komaj ušel vešalom. Vzlic temu je bil vsak čas pripravljen iti z glavo skozi zid. Vse je že poskusil in je vajen vsega. "Ti ga poznaš?" je vprašal Matija. Goteničar ga ni poznal, vendar ga v Kočevju ni težko najti. Nihče ne sluti, kako je prav za prav ž njim. Toda kočevski na-silhik ima povsod svoje tipalnice, ljudi, ki v njegovi službi prežijo na vse, zbirajo novice in jih prinašajo Thumovim hlapcem in oskrbniku. Zato je treba velike previdnosti tudi v dogovorih z Lemutom. "Vajen sem boja iz oči v oči, naravnost! Stranske poti mi niso všeč, zmeraj so sumljive," je ugovarjal Matija. Goteničar se je zasmejal. . "Boja, praviš ? Mar je rop boj ? Plen je roparju zadnji cilj, uboj pa je sredstvo, da doseže plen. Ne cesar ne Bog ne bosta ustavila Thurna, zakaj zadnja listina je oborožena pest, trda, neusmiljena, železna pest!" Goteničar je preskrbel obleko rokodelskega pomočnika in čez nekaj dni se je mladi Gorjan odpravil na pot. V dolini se je pri kovaču Sobočevniku, Goteni-čarjevem prijatelju, preoblekel, pod večer je bil v Kočevju. Pois- kal je Lemuta, oba hkrati sta osupnila, ko sta se videla. Tesar je bil visok človek, poln zdravja in moči, njegov pogled oster, pre-diren. Mladi Gorjan se je takoj spomnil, kje je tega človeka videl: na ljubljanskem gradu, ko sta s Kisslom neke noči prešerno izpustila v Erbergu več jetnikov na svobodo. Takrat ga je rešil najhujšega, saj so mu bili našli novo puntarsko zastavo pod obleko. "Kaj iščeš tukaj?" je vprašal Lemut, ki se je bil hitro osvestil in je nezaupno opazoval neznanca. "Božji grob," je odgovoril Gorjan, kakor mu je bil naročil svak. "Čuden odgovor!" je dejal te-' sar. "Čemu ga iščeš ?" "Ker je v njem zakopana pravica," je povedal Matija. "Od kod prihajaš?" je preizkušal Lemut. "Z Zelenega vrha, Gorjan sem. Rokov sin!" Tesarju se je posvetil obraz, naglo je dal Matiju svojo široko roko, njegov glas je bil ves domač in zaupljiv. Sedla sta, mlada žena je pripravila večerjo tudi za prišle-ca. Matiji ni bilo treba razlagati, čemu je prišel. Lemut je njegovega očeta dobro poznal in je že mislil, kako bi prišel do njega. "Denar je ključ, ki odpre najtežja vrata," je dejal; "koliko imaš s seboj ?" , "Petdeset beneških lir," je povedal Matija. Hotel mu je vse odšteti, a tesar ni maral. "Če bo treba več, boš že še dal!" je dejal. Pomislil je nekoliko. Nato je vstal in odšel. Matija je ostal sam z ženo, ki je pomivala posodo. "Se ne bojite za moža?" jo je vprašal. "Njemu ni nobena igra prenevarna!" "Pogumen je, a je tudi previden!" je dejala kratko, pa ji je bral v očeh, kako je ponosna na svojega moža. "Kdor tvega, lahko izgubi," jo je preskušal. * "Rajši imam takega kot pa Kakega krmežljavca!" "Igral je že za glavo!" "Pa je igral dobro. Živ je in zdrav!" "Utegne mu spodleteti, ko se bo najmanj nadejal!" "Pravi, da bo znal takrat svoje življenje drago prodati!" je odbijala žena. "Tako pravi on," je ugovarjal Matija, "a kaj bi imeli vi od tega?" "Čemu to vprašujete?" mu je presekala besedo. Lemut se je vrnil, 'obraz se mu je smejal, kakor da je stari Gorjan že svoboden. "So že nastavljene zanke," je povedal, "še nocoj bomo zvedeli, kako mu gre. Kako potem, bomo videli." Res so še isti večer dobili nekaj poročil o Gorjanu. Bil je zdrav. Pri spopadu sO ga bili sicer zdelali, a se je že zlizal. Tudi je že zahteval, naj ga Thurn zasliši in izpusti. Bilo je brez uspeha, tako da je Gorjan v ječi zdivjal. Za kazen so ga zaprli v popolno temo pod zemljo, kjer so ga pustili brez vsega. Komaj so ga pripeljali iz temnice, je spet zahteval, naj ga pustijo k Thurnu. Stržen ga je hotel ustrahovati z grožnjami, pa mu je ogorčeni mož očital toliko zločinov, da se je baje oskrbnik umaknil bled in prepaden. Starega Gorja-na ni bilo mogoče ukloniti, ostal je trd in neupogljiv. Sinu je raslo srce, ko je vse to slišal. Ničesar ni bolj želel, kakor da bi oče zvedel, da je on tu, da misli nanj in da hoče napeti zanj vse moči. Vztraja naj, dokler ga ne iztrgajo okrutnim rokam zločinskega gospoda. S tesarjem sta se dogovorila, da stari Gorjan zve o njunih prizadevanjih. Kako naj bi se pri-pravil beg, to je Lemut prihranil zase. Premisliti bo treba podrobnosti do zadnje in marsikaj tudi šele poizvedeti, zakaj Thumova moč je bila zgrajena na kamnitih tleh in ne na pesku. "Zadaviti bi bilo treba zver," je vrelo iz tesarja, le tako bi na mah presekali vse vozle. A k njej v grad ne prideš, ker je zastražena nož in dan, in zunaj je ne zalotiš na samoti, ker nasil-nik nikamor ne jezdi brez večjega spremstva." "Če moreš z denarjem rešiti očeta, ne varčuj," je pozival Matija; "nobena cena nam za očeta ni previsoka!" "Tudi denar ni vse! Dober načrt je prvo in potem nekoliko sreče!" Dolgo sta sedela v temi in razpravljala. Bilo je prijetno, noč je ohladila vroče ozračje. Ko je mladi Gorjan legel na slamnjačo, je bil kakor vročičen. Načrt za načrtom je vstajal pred njegovimi očmi, o vsakem je bil prepričan, da je dober in da se mora posrečiti. Dolgo v noč se je boril ž njimi, a ko je naposled vendar le zaspal, je bilo njegovo spanj težko in nemirno, polno razburljivih sanj. Thurn ga je zasledoval, bežal je pred njim in ni mu mogel uiti. # Nekaj dni je ostal Matija pri Lemutu. Tesaril je ž njim, nihče ni mogel slutiti v njem drugega kot potujočega rokodelskega pomočnika. Resno, priganjaško je ravnal ž njim gospodar, šele zvečer sta se nemoteno poraz-govorila. Lemut je bil zvedel, da je budnost Thurnovih straž ponoči celo večja kot podnevi. Ne le oskrbnik, tudi Thurn sam je včasih sredi noči iznenadil hlapce, ki so bili v službi. Slaba vest je branila nasilniku spati. Zato je tesar menil, da bo najbrže treba več časa, preden se lahko vse ><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><^^ TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cen© so zmerne—naroČila hitro zgotovoljeno-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom In posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. dobro pripravi za beg. še najboljša rešitev bi bil—po njegovem mnenju—obračun s Thur-nom samim. Na ta obračun se bo treba pripravljati. A če bi čakali usodnega dne, bi moral Gorjan še dolgo trohneti v ječi. "Kar se je zgodilo s tvojim očetom, bo končni obračun le pospešilo, bodi prepričan!" je zatrjeval tesar. "Če ne bi imelo Thumovo go-spodstvo tisoč opornikov!" "En jih le sesuje: sila!" Dogovorila sta se še o poročf-lih, ki jih bo Lemut poslal na Zeleni vrh, in rokodelčič je naposled izginili v jutrnji somrak. Okrog poldne je prispel mladi Gorjan na svakov dom. V pekočem soncu so omahovale rastline, vsepovsod je ležal težak mir. Hiša je bila priprta, Goteni-čarjevi so odšli na delo, košnja se je pričela, vse čez je dišalo po senu, ki se je parilo v vročini. Matija se je pokrepčal s kruhom in mlekom. Legel je na seno, a dasi so mu bile trepalnice težke, vendar ni zaspal. Le spočil se je, potem pa je šel za Goteničar-jevimi. Brat je sedel v senci in klepal koscem kose. "Kako si opravil?" je vprašal svak. "Čas bo pokazal," je odgovoril. Hotel mu je vrniti denar, ki mu je ostal, "Obdrži, tvoje je!" je dejal Goteničar. Matija se je branil. Od prvega dne, ko je prišel k svaku, je trpel njegov ponos. "Težko je živeti od miloščine!" (Datje prihodnjič) VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo neka) posebnega proil leTmatiimu. Vprašajte шш. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Pb. C. 15702 Waterloo RdL—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. NAZNANILO IN ZAHVALA . Z žalostjo v mojem srcu naznanjam, da je po dolgi in mučni bolezni umrl mo] l]ubl]eni brat Matevž Lužar 1956 Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 20. januarja 1956. Pogreb se je vrSil dne 24. januarja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši zadušnici, je bilo njegovo truplo položeno k večnemu počitku na pokopališče Calvary. _ Blagopokojni je bil star 71 let. Doma je bil iz vasi Veliki vrh, fara Bloke pn Novi vasi, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem, ki so položili krasne vence cvetja k njegovi krsti. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Enako hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, nosilcem krste in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala lepa Rev. Varga za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in za opravljeno sv. mašo zadušnico in spremstvo na pokopališče. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom in sosedom iz E. 68 St. za vso pomoč in tolažbo ob bridki žalosti. Hvala vsem, ki so izrazili svoje sočutje in mi bili v pomoč na en ali drugi iMcin v bolezni in smrti, kakor tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vsestransko pomoč in lepo urejen pogreb. Prelj ubij eni bral! Prestal si muke in trpljenje tega sveta, truplo Tvoje sedaj počiva v svobodni ameriški zemlji, a duša Tvoja pa se raduje tam gori nad zvezdami, kjer se nekoč zopet snidemo na vekomaj. Snivaj sladko večni senl Žalujoči: ANDREJ, brat tukaj JAKOB, brat v stari domovini in več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 21. februarja 1956. [EARN YOUR WINGS IN ТНб GROUND OBSERVER CORPS ' J Be a plane spotter...protect our nation from threat of air attack The oceans us safe from air at- tack. But todaS^" long range bombers тпнка these waters seem like small lakes. If war сх)Ш09» we must assume the Kremlin will strike first with more than 1,000 heavy bofflbere- lb meet this threat, our Army, Navy end Air Force are now on 24-hour duty. But our radar screen may not be able to provide the all-important warning. Your eyes Md ears are needed to help de-tect hostile aircraft which may try to sneak through our defenses. You can do thia job in the Ground Observer Corps am a civilian volunteer plane spotter. Hundreds of thousands of patriotic men and women are already serving a few houia a week. Many more are needed. Earn your wings, do your part-you're really needed. Keep your eye on the eky In the ground observer corps JOIN TODAY—CONTACT CIVIL DKPBNSl Telephone Number Oontrlbutod ## • publlo ##rvle# by Upf eiarn Ut»f i»ook Vpl E N A K O P R A V N O S T