2. ofcf«kra 1984. Politični ogled. Država SHS. Zadoj* nedeljo sta bila v Beogradu dva važna političn& shoda. Zborovali so neodvisni radikali, somišljeniki pokojneŁja Stojana Protiča, in pa zemljoradniki. Prvi so cstro <ybsodili korupcijo, ki so jo nepošteni voditelji zanesli v ivekdaj slavno in priznano voditeljico srbskega Ijudstva — radikalruo stranko, izjavili so se za trajen in pošten sporazran s Hrraiti in Slovenci ter so končno naglašali, da je treba delati za združenje vseh Jugoslovanov v skupni, spOrazumrvo isrejeni državi. Zemljoradniki so naglašali svojo pripadnost k kmečld zeleni internacicmali, obsojali so poprejšnjo Pašič-iPribičevičevo vlado, sedanji vladi p» izreloali zaupanje in zagotavljali podporo. Kralj se je vrnil v Beograd, sprejel je vladnega predsednika Davidoviča, potem notranjega ministra Petroviča, ki je poiočal o svojem sestartku z Radičem in hrvatskimi poslanci y Zagrebu, in tako se kljub lažem in grožnjam opoziciije pričatkuje že te dni vstop štirih hrvatskih poslanoev v rlado. V Zagrebu je v nedeljo zboroval glavni odbor Radiceve stranke, ki je sestavil obširno spomenico o kljubovalnosti in upiranju raznih upravnih činiteljev na Hrvatskem, pristaše^ Pašiča in Pribičeviča napram dobrim in nujram naredbam sedanje vlade. To spomenico je eden od hrvatskih iposlancev takoj po seji odnesel v Beograd k\ bo gotovo služila kot najboljši dokaz nepoštenega in državi skraj no škodljiTega postapanja PašičPribičevičeve družbe. Po prej je tudi sam notranji minisLer ugotovil v Zagrebu, kako so \z hujskajočih namenov proti Hrvatom pristaši poprejšnje vlade iz upravnih in oficirskih krogov pošiljali napačna in skrajno lažnjiva poročila svojim listom v Beo grad in ])a tudi na dvor. Med radikali so vedno večji spori. Ko je pred nekaj dnevi okrožni strankin odbor zboroval v Šabcu, je eden od bivših ministrov predlagal, naj se iz stranke izključi poslanec Rar>korič vsled nepokornosti napram vodstvu srranke. Večina zborovalcev je ta predlog ogorčeno odbila, češ, naj gredo iz stranke rajši koruipcijonisti s Pašičem vred, kot pa poslanec, ki ima pogurn in poštenje, da korupoifo •baoja in razkriva. Bolgarija. Bolfanrsko notranje ministrstivo je opozorilo našo vlado, da «• makedonski komiti odredili nekhn svojim članom, naj gredo v našo državo in ubijejo nekatere važnejše politike y maščevanje smrti komitskega voditelja Todora Aleksandrova. Bolgarska vlada hoče s tem opozorir lom dokazati, da nima nobenih zvez z makedonsko komitsko organizacijo. Na naši strani je dovolj vzroka za sum, da »poročilo in zatrdilo sedenje bolgarske vlade rii iskreno, zlasti ko se vidi, kako makedonski komitiV ki jih vodi Aleksandrov naslednik general Protogerov, še vedno pomagajo bolgarski vladi preganjati in ubijati zeTnljoradniške in delavske opozicionalce. Pred dobrim tednom so se že razširile vesti, da je bil poskušen atentat na bolgarskega carja Borisa. To je bolgarska ylada nekaj časa zavračala, pctem je pa le prepustila iz Sofije vesti, da je bil atentat res poskušen, da se carju 3c sreči ni ničesar rgodilo in da je napadalec zaprt. Atentat »e je sprva prikrival, da ne bi trpela oH vladnih krogov loliko naglašena priljubljenost carja med naTodom, pozneje se je pa stvar le pustila v javnost, da ;lahko služi vladi kot nekak dokaz nasprotst\-a med njo in med maiedonskimi revolucionarjL Nemiri v Rumuniji. RumuLnsko Ijudstvo razven bogatincxy m Tl&dnih pristašev j» silno nezadovoljno z upravo, najhujše se pa godi prebivalcem Besarabije, ki so pod pravo atrahovlado yo jaštva in oboroženih Ylednih pristaše^. Zadnji čas so kbruhnili kmetski upori, ki še niso zadušeni, četudi je že na obeh straneh več sto nvrtvih in se Yzdržuje po lahk« dostopnih krajih najnasilnejša vojaška oblast s preki™ »odom in z drugimi čisto vojaškimi ¦ nasilnimi ukrepi. Vlada pripisuje vse nemire ruski agitaciji in noče prlpomati, da gora njena slaba uprava Ijudstvo y obup. Težave Društva narodoY. Km je Društvo narodov osvojilo soglasni predlog m&d nasprotnim angleškim naziranjem o razorožitYi in rned irancoskim naziranjem o varnosti in jamstvu, se je od •aznih strani začel ogrožati svetovni mir. Društvo narodov 9t še ni na jasnem, kdo se more ipTavzaprav smatrati za nasprotnika. Našo mejo n. pr. ogrožajo makedonski in albanski kamiti in naš zastopnik je Društvu narodov opravičeno siavil zahtevo, naj se rned nasprotnike vštejejo tudi komiti in naj se preišče, katera država jih podpira. Če se za naspfotnike označujejo samo države, potem ogroianje od strani komitov ne bo prenehalo in vlade se bodo izgovarjale, da z njimi nimajo nobenih zvez. Velike skrbi dela Društvu narodov tudi državljanska vojna na Kitaj¦kem. Vodja protivladnih ustašev Čong-Čo-Lin uživa razne podpore od sfcrani Japoncev in kitajska vlada lahko vsak čas zatoži japonsko državo kot svojega nasprotnika. Japonci dovoljujejo ustaškemu generalu prevoz čet po svojem ozemlju, podpirajo ga z vojnim materijalom, a doslej y določilih za varstvo miru in za mednarodno razsodišče še nl natančno določeno, ali se da tako postopanje smatrati za nasprotniško, ali ne. Japonska vlada je po svojem »astopniku že zahtevala pii Društvu narodov nekaj sprememb pravil y svojo korist in za slučaj obtožbe od kitajske strani. Zavezniški dolgovi. Odnošaji tned zavezniki so v veliki napetosti radi ¦»edsebojnih dolgOY in radi dolgov Amerikl Ko se je s strokovnjaškkn predl»goin ali Davresovim načrto*n dolo- čila nem^ca vojna odškodnina, se je oglesilo taltej fcr«coska in italijanska javriost, naj se tudi Franciji m Italiji znižajo dolgovi in razne druge obveznosti, če se že Nemčiji, njunemu upniku, izkazuje tclika prizanesljivost. Anglija je svoje dolgove z Ameriko samostojno uravnala in sedaj ravno tako kot Amerika tirja svoje dolžnike. Italija irv Francija pa smatrate za nepravilno, da Amerika iztirjuje vse svoje vojne žrtve v denarju in materijalu, dočim se drugim državam ne povrnejo velike človeške žrtve. V Parizu in Rimu stojijo na stališču, da je v vojni vsak dajal, kar je imel in da naj Amerika od svojiih bivših zave^nikov samo nekaj od tega tirja, kaT oni od svojih upnikov dobijo, ali pa, kar bi bilo še poštenejše, naj izpregleda dolgove, ker je vojna bila vendar skupna stvar in je vsak po možnosti k njej prispeval ali žrtvoval. Od Italije zahteva Anglija vrnitev dolgov s petodstotnimi obTestmi, Amerika se pa še ni izjavila. Italijanski listi zahtevajo odpis dolgov in izražajo skrb, da bo v nasprotnem slučaju vprašanje dolgov še posledica velikih nesoglasij med nekdanjimi zavezniki.  Kafa zborovania.  V Črenšovcih v Prekmuiju je bil v nedeljo, dne 28. septembra, velik tabor Slovenske kmetske zrveze, odnosno Slovenske ljudske stranke. Tabor je bil predvsem name- irvjen dolnjelendavskemu okraju, prišlo pa je tudi veliko mož iz murskosrbotskega okrajat Zboru, ki se je vršil na razsežnem prostoru pri cerkvi, je prisostvovalo gotovo nad 2000 ljiidi. Otvoril in vodil je zborovanje nar. pcslanec K1 e k 1. Poročilo o političnem položaju je podal poslanec dr. Josip H o h n j e c. Prof esor dr. Sušnik iz Murske So- bote je govoril o šoltsvu, tajnik SLS Marko Krajnc pa o gospodaTskih zadevah. Končno je poslanec Klekl obširno tolmačil številne resolucije, ki imajo za predmet pritožbe, želje in zahteve prekTnurskega ljudstva na političnem, šolskem, gospodarskem in pTomeinem polju. V posebni resoluciji se razpravlja o proizvajanju agrarne reforme ter se grajajo dosedaj stcrjene napake. Poslancem SLS in njihovemu voditelju dr. Korošcu je zbor soglasno in z navdušenjem izrazil zaupanje in zahvalo. Poslanec Klekl je v precejšnjem številu zbranim državljanom rnadžarske narodnosti v njihovem jeziku razlo-žil vsebino govorov in sklenjenih resolucij. Zbor je s svoiim veličastnim potekom na vse napravil najboljši utis. — Popoldne je bil v Žižkih orlovski sestanek, kojega so se poleg Ttiladine v velikem številu tudi udeležili starši. Sestanek je vodil dr. Sušnik. Poslanec dr. Hohnjec je inladini govoril podučne in vzpodbudne besede. Pcleg deklamacije je bilo na dnev- nem redu tudi petje in tamburanje.  Pri Sv. Lovrertcu v Slov. gor. se vrši v nedeljo, dne 12. oktobra, po ranem sv. opravilu v stari šoli shod SLS. Govorita gg. nerodTii poslanec Bedjanič in tajnik Marko Krajnc.