GLASNIK OK* HJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 31. maja 1937 LETO IV., štev. 42 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Inšpektorata za delo za leto 1956 Dvigala . , Dvigalo je »uprava, brez katere •J moderne tovarne ne moremo mi-**'ti. Kljub temu, da je teh naprav *el» veliko v uporabi, pa za varnost obratovanja še danes nimamo veljavnih predpisov. Zaradi pomanjkanju teh predpisov se inšpektorji '"‘le oslanjajo na predpise, veljav-I16 v stari Jugoslaviji, in na osnovi \(‘b ugotavljajo nepravilnosti in ne-"o.statke na obstoječih dvigalih. Ti ®eddstatki so zelo splošni in se tičejo predvsem nepravilnih vrat, ne-e'flktnih zavor, pomanjkljivosti opo-*ol>,|Sf* nrzavat‘ovant‘ v nadaljnjo in||r«l,ov Pri urejanju električne ljjy**'Ufije je poudariti, da zadovo-P',,'* ,lreditev tega vprašanja ovira rO"ikanje potrebnega električ-doki,. 'nateriala na trgu. Tako ni tr|x ,trožilaih ali večžilnili elek-?°Če‘ ' ,wMov, dalj časa ni bilo mo-'c»r„,,,rtbaviti Sliko kontaktov, irans-trii,.„?i <>rjF!v, ustreznih ročnih elek-p 1 švetilk in podobno. * V MS. V Kemični tovarni •»dol, T n<1katcrih oddelkih ni 10 urejena po vseh varnost- (Nadaljevanje) nili predpisih električna inštalacija, ker je inštalirana kar po lesenem tramovju. Več je tudi primerov, da so pri stikalih in razvodiiih ptišah odslranjeni pokrovi. Panoga'116. V podjetju »Tesnil-ka« v Medvodah se izdelujejo tesnilni' mase s pomočjo trikloretilena. V zadnjem času je dobilo podjetje licenco, ki sloni na spremembi tehnološkega postopka, in sicer s pomočjo bencina, ki je zdravju manj škodljiv, vendar pa požarno nevaren. Zaradi tega bo moralo podjetje glede požarne varnosti pod-vzeti primerne ukrepe. Panoga 117. Tovarna »Rog< ima v še ne adapliranili prostorih električno napeljavo samo provizorično. Ta napeljava je na nekaterih mestih taka, dn ogroža 'nevarnost udara po električnem toku. V Tovarni kovanega orodja v Kamniku je v kovačnici izpeljana električna napeljava po leseni konstrukciji stropa brez distančnih objemk, zaradi česar je požarna nevarnost povečana. Panoga 121. Opekarna Draga pri Igu-ima obrat lesne žage, ki je proti požaru lahko rečemo nezavarovan. Požarno nevarnost povečuje Se neustrezno napeljana električna inštalacija. ki istočasno nudi možnost poškodbe z električnim tokom. Panoga 122. V lesni industriji predstavlja požarno nevarnost v večini primerov ogrevanje prostorov z navadnimi pečmi. Taki primeri so predvsem v tovarni »Melodija« v Mengšu in v Kombinatu lesne industrije v Logatcu. V obratu žage »Marof« jc neurejena električna inštalacija, ki stalno predstavlja nevarnost za požar in udar z električnim tokom, Panoga 124. V tovarni »Rašica« je električna inštalacija pomanjkljiva in je bilo ugotovljeno tudi neurejeno vzemljbnje strojev in naprav na električni pogon. »InduplatU v Jaršah mora zaradi neurejene električne inštalacije izvršiti ponovni pregled vseh elek-tro naprav in jih urediti po sodobnih predpisih. Panoga 125. Tovarna »Toko« v Domžalah ima neurejeno požarnovarnostno služim, predvsem v starem objektu, ker nima nameščenih niti osnovnih protipožarnih naprav. Panoga 150. »Triglav - film« v Ljubljani uporablja na terenu številne elektrotehnične naprave In aparature z lastnimi agregati za snemanje filmov. Ugotovili smo, da so vse te naprave in napeljave v pogledu varnosti proti udaru z električnim tokom zelo pomanjkljiva. Razna slikala so razbita in poškodovana, vzemljitve, kjer obstajajo, so slabe, v pretežni večini Jih pa ni. Delno je prištevati te pomanjkljivosti pomanjkanju električnega ma- teriala, predvsem raznovrstnih kablov, katerih na domačem trgu ni. Podjetje si je z nabavo teh sredstev iz inozemstva stanje nekoliko izboljšalo. 4. Pomanjkanje navodil in drugih oblik propagande na področju varnosti pri delu V propagandnem pomenu podjetja za zaščito varnosti pri delu nimajo posebnega interesa. Nekaj je vzrok tudi v tem, ker posebnega propagandnega materiala ni. Zavod za organizacijo delu in proučevanje varnosti pri delu LRS le izdal ne,-kaj serij propagandnih parol in preventivnih plakatov. Inšpektorji dela pri rednih pregledih vršijo stalno propagando za nabavo teh letakov in parol. V zadnjem Času si podjetju ne morejo več nabavljati izvlečka iz Splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu, katerega morajo, po čl. 5 navedenega pravilnika imeti na vidnih mestih po vseh objektih izobešenega. Podjetja večkrat tudi sprašujejo za zgoraj navedeni pravilnik v celoti in za razne druge specialne pravilnike o varnosti pri delu. Zavod za organizacijo dela in proučevanje varnosti pri delu LRS je v letu 1955 imel na razpolago več teh pravilnikov, katerih pa sedaj zopet ni dobiti. V tem pogledu moramo pohvaliti podjetje »Gradis« v Ljubljani, katero je dajo na-lastne stroške tiskati v posebni brošuri Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu in specialni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih v gradbeništvu. Vsak delavec tega podjetja dobi pri sprejemu na delo en izvod te brošure. Veliko aktivnost na razmeščanju preventivnih parol in plakatov je opaziti v Papirnici na Količevem. V letu 1956 se je razvila temeljita propaganda za ustanovitev HTZ komisij po predpisih, katere naj hi ustno propagirale v posameznih podjetjih pomen varriosti pri delu. I.aliko trdimo, da so v podjetjih, kjer je ta komisija aktivna, delavci že v pretežni večini seznanjeni z nevarnostmi, ki prežijo na posameznika pri delu. Pričakovati je, da bodo te komisije v podjetjih odigrale pomembno vlogo v pogledu propagande na področju varnosti pri delu. 5. Pomanjkanje osebnih zaščitnih sredstev Ze v uvodnem delu tega poročila Je naglašeno. da se stanje na tem področju ni bistveno izprenie-nilo. Proizvodnja je po eni strani anarhična, po drugi pa pomanjkljiva. Podjetja, ki pridejo v poštev za proizvodnjo teh sredstev, gle- dajo na to čisto z ekonomske plati ter v večini odrekajo proizvodnjo osebnih zaščitnih sredstev, čeprav imajo za to možnost. Tisth podjetja pa, ki so to nalogo prevzela, se pa ne trudijo, da bi bila izdelava ustrezajoča in kvalitetna. Podjetje »Guma« (Sava) v Kranju n. pr. izdeluje gumijaste rokavice, ki so zelo neprimerne, ker je palčnik prekratek, ‘n iz tega razloga žulijo medprstni del roke. Podjetje pa ne pristopi k izboljšanju te izdelave, ker jih lahko prodaja ne glede na ta njihov nedostatek. Na zahtevo nekega podjetja je podjetje odgovorilo, naj placaio milijon dinarjev za nov model, nakar bodo izdelavo rokavic ‘bremenili. Tudi higienski stoli tovarne »Kem« v Lescah so po svoji izdelavi in konstrukciji zelo pomanjkljivi in ne ustrezajo svojemu namenu. V letu 1956 se je zanimanje z* osebna zaščitna sredstvu, in to predvsem zaščitne obleke s strani podjetij zelo povečalo. Lahko sicer trdimo, da jih pa to rii privedla pozornost za zaščito dela, temveč vse bolj finančna stran, ki daje možnost, da se osebna zaščitna sredstva beležijo na materialne stroške. Tu naj omenimo, da bi bilo marsikje nepotrebno uporabljati osebna zaščitna sredstva, če bi bil tehnološki postopek odnosno delovno mesto v tem postopku tako urejeno, cia bi se s tehničnimi zaščitnimi na-pravami odstranile nevarnosti za poškodbe odnosno možnosti obolenj. Običajno je pa taka ureditev zvezana z večjimi finančnimi sredstvi, katerih pa podjetja trenutno nimajo na razpolago. Uporabo raznih mask narekuje največkrat neurejeno odvajanja škodljivega prahu ali škodljivih hlapov z delovnega mesta. Taki primeri so n. pr. v tovarni »Rog« r Ljubljani, v Tovarni kovanega orodja v Kamniku, pri »Ključavničarstvu« v Ljubljani Itd. ter je nujno, da .zaradi neurejenih ekshaustor-skih naprav pri brušenju z naravnim kamnom uporabljajo zaposleni respiratorje. Taki primeri so tnal običajno v kamnolomih in na ostalih mestih, kjer so drobilci kamna nameščeni v takih prostorih, kjer ni urejeno odvajanje prahu, pa je zato treba opremiti tam zaposleno osebo z respirator jem (kamnolom Kresniške Industrije apna). Mnogo je primerov, ko delovna mesta zahtevajo uporabo osebnega zaščitnega sredstva, delavci pa to odklanjajo, kjer jim je pri deju v oviro prekomerno potenje. To je zaslediti predvsem pri uporabi zaščitnih oblek in obutve. Tako na primer naj bi bili opremljeni s praliodržnimi oblekami delavci pgl izvažanju opeke in krožne peči, ki pa ni primerna, ker je delo v njej vroče. Isti primeri so na primer z zaščitnimi delovnimi oblekami proti vlagi, v katerih se pa delavci pri nekoliko večjem gibanju zelo potijo. Ugotovljeno je, da se krovci pri izvrševanju svojega dela zelo neradi poslužujejo vrvi in varnostnih pasov. Izjavljajo, da jim je to ovira pri delu In da imajo pri uporabi navedenih zaščitnih sredstev obču- tek manjše varnosti, kakor pa brez njihove uporabe. 6. Pomanjkljive sanitarne ureditve Panogo 116. Podjetje »Tesnilka« v Medvodah je smatralo za najnujnejše (kar je s strani tovarne ekonomsko utemeljeno), razširitev delovnih prostorov kakor pa ureditev sanitarij. Zaradi takega stališča so sanitarije pomanjkljive in nesodobno urejene. Isti primer je zaslediti tudi v Kernmično-kemični industriji v Kamniku, ki v obratu »Keramike« nima zadostnih in predpisano urejenih sanitarnih prostorov. Panoga 117. V podjetju »Rog« v Ljubljani bi bilo spričo umazanih opravil v brusilnici in avlomatnici nujno, da bi imeli ti delavci tudi no razpolago urejene kopalnice, česar pa tu ni zaslediti. Isti priifter smo ugotovili tudi v podjetju »Agro-servis« v Ivančni gorici, kjer je zaposlenih 16 livarjev in brusilcev, katerih delo je že po naravi zelo umazano, nimajo pa na razpolago niti tople vode za umivanje, kaj šele kopalnice. Panoga 119. Od v letošnjem letu pregledanih podjetij nuj navedemo kot najkritičnejši primer pomanjkljivih sanitarij tovarno >Zmai> v Ljubljani, obrat Šentvid na Dolenjskem. To obrat sicer še ni popolnoma dograjen odnosno renoviran. ima pa uporabnostim dovoljenje za nekaj oddelkov. Delavci teh oddelkov nimajo na razpolago potrebnih sanitarnih prostorov. Popolnoma zadovoljivi tudi niso sanitarni prostori v centralnem obratu v Ljubljani. Panoga 120. Podjetje »Jelka« na Vrhniki nima niknkih sanitarnih prostoVov. Obstaja le eno samo stranišče brez vodnega izpiranja, lesena konstrukcija, in še to je po d rt o. Podjetje ima v načrtu preureditev in adaptacijo prostorov. Panoga 121. Slabe prilike sanitarno higienskih razmer vladajo v večini opekarn iških podjetij. Tako na primer Opekarna Draga pri Igu nima pitne vode. je brez sanitarnih prostorov. Za umivalnico ima razpadajočo lopo z lesenim koritom Stranišča so suho in nehigiensko urejena. Ne dosti boljši primeri so v obratu Opeka na Brdu. Obrat je brez kopalnic, ima zasilno umivalnico, ki je skoraj neuporabljiva in še ta slabo vzdrževana. Slabo vzdrževane sanitarne prostore ima tudi obrat Vič in Brdo. V tem pogledu moramo pohvaliti Opekarno Drago pri Kosezah, ki je v letu 10% zgradila lahko rečemo vzorne sanitarne prostore. V vseh opekarniških obratih pa je neurejeno okolje, in to predvsem kanalizacija in v primeru večje nevihte nastane okoli ope-knrniškili obratov skoraj noplava. Omenimo naj še Kresil iško industrijo apna. ki ima kopalnice ki so v zimskem času netmorabne. ker se ne dajo ogrevati. Nnino po je potrebno, da se v tem obratu nakladalci apna okopajo. Panoga 122. Tovarn n pohištva in galanterije »Brest« v Cerknici ima obrat -Pohištvo«, ki je v gradbenem pogledu vzorno urejen, graje vredno pa je. da nima nobenih sanitnr n ib prostorov. Izdelane ima načrte za odpravo tega nedostatkn. nima pa še finnčnih sredstev. Panoga 121 Papirnica na Količevem ima zn novejši obrat vzorno urejene sanitarne prostore, zato je pa tem revnejši v tem pogledu stari del obrata, v katerem nekateri delavci nimajo na razpolago garderobnih omaric, večina jih je po zastarelih. Pohvalno po je pri tem podjetju, da je uredilo lepo kopališče g prhami in banjami izven de- lovnih prostorov in to predvsem za družinske člane delavce in tudi za ostale vaščane. Panoga 124. Predilnica v Litiji nima zadostnih sanitarnih prostorov in je ureditev teh prostorov z zadostno frekvenco problem tovarne. Tovarna »Rašica« v novem obratu še nima dograjenih sanitarij in uporabljajo samo zasilna stranišča. Obleko si delavke shranjujejo kar v delovnih prostorih, kopalnice in umivalnice pa še niso dokončno urejene. »Induplati« v Jaršah sicer ima sanitarne prostore, nimajo pa zadostne kapacitete. Kopalnice je možno uporabljati samo enkrat tedensko, kntere v zimskem času ne ogrevajo in nimajo na razpolago tople vode. Podjetje ima dobro urejeno obratno ambulanto z vserpi potrebnimi aparaturami in lastnim zdravnikom. Panoga 125. V' Inštitutu za usnjarstvo v Domžalah je eden osnovnih nedostatkov neurejenost sanitarnih prostorov, kateri tudi po ka, paciteti niso zadostni. Podoben primer je tovarna »Toko« v Domžalah, katera ima v starem objektu samo delne sanitarije, to je kopalnico, pa še te delavci ne morejo uporabljati zaradi neprimerne ureditve. Tovarna usnja v Šmartnem pri Litiji .je najslabši primer neurejenosti sanitarno higienskih prilik. Delavci nimajo na razpolago razen stranišč nobenih ostalih sanitarnih prostorov in zapuščajo delo v delovnih oblekah, ne tla bi se preoblekli in zadostno umili. V letošnjem letu ima tovarna namen sezidati nove sanitarne prostore. Panoga 127. »Sončnica« v Viru pri Domžalah je bila poprej v sklopu »Oljarn« v Ljubljani. 2e dve leti je samostojno podjetje. Zato je nekoliko zaostalo v ureditvi delovnih in sanitarnih prostorov. Tako nima podjetje zadostno število stranišč in še obstoječa so neprimerna. Neurejeni so tudi ostali sintnrni prostori. Podjetje »Vinoeet« v Ljubljani je zgradilo v letu 1056 nove odgovarjajoče sanitarne prostore. Panogo 128. Izmed tiskarniških podjetij moramo pohvaliti predvsem Blasnikovo tiskarno, katera je v letu 1056 uredila res lične in predpisom zadovoljive garderobne in sanitarne prostore, ločene po spolu z vsemi pripadajočimi napravami. Panogo 04. V najslabšem položaju v pogledu higiensko sanitarnih pogojev so gradbeni delavci. Gradili šča gradbenih podjetij se nahajajo v mnogih primerih nu terenu, kjer ni vodovoda ali ni menda preskrbljeno za pitno vodo. Gradbena podjetja urejajo gradilišče nn (a način, do prihranijo čim več finančnih sredstev, ker je konkurenca danes že precej huda. Običajno so pri tem varčevanju prizadeti delavci, ker jim podjelje ne uredi vsaj primerne garderobe oziroma prostora, kjer bi si shranjevali svoje osebne stvari. v času male južinc posedali in v v hladnem oziroma neugodnem vremenu imeli zatočišče. O umivalnicah in kopalnicah na grndiliščih ni govora. Stranišča so vedno provi-zornn in v večini primerov higiensko nevzdrževana. Pri tem naj bi pripomnili, da tudi sami delavci v vseli primerih niso vzgojeni o higienski uporabi stranišč. Problem za sebe so zn gradbene delavce .stanovanjske razmere. Gradbena podjetja gradijo za delavce stanovanjske prostore, kateri so stalnega značnin in stanovanjske prostore nn grndiliščih, kateri so začasnega značaja. Največje graje za- služijo stanovanjski prostori, grajeni kot stalni. Gradbena podjetja pri gradnji takih stanovanj ne upoštevajo osnovnih principov higiene in kulturne gradnje. Za primer naj navedemo stanovanjsko naselje gradbenega podjetja »Gradis« na šmar-tinski cesti v Ljubljani in stanovanjsko naselje gradbenega podjetja »Megrad« na Celovški cesti v Šiški. Za ta dva naselja se ne izrazimo pregrobo, ako rečemo, da sta sramotna za našo družbo. Moramo pa tudi pripomniti, da bi bila ta stanovanju primernejša, če bi stanovalci upoštevali pri uporabi stanovanj osnovne principe higienskih in sanitarnih predpisov; 7. Prva pomoč Nudenje prve pomoči v podjčt-jih zavzema mesto, katero ji po važnosti pripada. Od hitre in pravilne pomoči je v mnogih primerih odvisno trajanje bolniškega staleža. Nekatera večja podjetja so hitro in pravilno pomoč razumela in ekonomsko preračunala ter na osnovi tega prvi pomoči dala mesto, katero ji pripada. Organizirala so svoje obratne ambulante, v katerih so namestile zdravnika z medicinsko sestro z nekajdnevnim obiskom zdravniku v tednu za preglede bolnih. V vseh primerih je ugotovljeno, da je bolniški stulež v povprečnem odstotku padel. Med ta podjetja spadajo predvsem »Litostroj« v Ljubljani, »Induplati« v Jaršah, »Tobačna tovarna« v Ljubljani, »Izolirka« v Ljubljani, »Kartonnžnn tovarna« v Ljubljani, KIJ v Logatcu. »Stol« v Duplici, »Titan« v Kamniku, podjetje »Kamnik« v Kamniku. V vseh teh obratnih ambulantah se opravlja kurativna in preventivna zdravstvena služba. Zaslediti je tudi, da se medicinske sestre ukvarjajo z vprašanjem pnlronažne-služ-be in socialnim problemom zaposlenih. V ostalem pri pregledih ni bilo zaslediti podjetij, katera ne bi imela urejene omarice zn prvo pomoč. Razlike obstojajo le v tein, da imajo nekatera podjetja vzorno urejene omarice in nameščeno tudi osebo, katera upravlja s to omarico in nudi prvo pomoč, druga podjetja pa so v tem pogledu nmlomflrnejša in so omarice za prvo pomoč neurejene in nevzdrževane in dostopne-vsakomur. Marsikje podjetja ne upoštevajo primernost prostora, kjer naj bi bila nameščena omarica za prvo pomoč. Nameščajo jih v prostore, kjer se stalno praši in celo v prostore, kjer se razvija zdravju škodljivi plin. Plnnirnna in porabiiciui finančna srerhina za J IT 7. V smislu 5. člena 11. odstavka Zakona o inšpekciji dela so dolžna podjetja .vsako leto planirati finančna sredstva za HTZ. Podjetja so nam sporočila, da je bilo planiranih za potrebe HTZ 164,102.000 din. Samo industrija je planirala 147 milijonov 552 tisoč din. Povprečno odpade na vsakega zaposlenega 4079 din. vloženih za ITTZ. nn zaposlenega v industriji pa 10.790 din. Povjirečno zn osebo je vloženega največ v bnryni metalurgiji (21 000) in tobačni industriji (15.124). Skupaj je bilo porabljenih zn vse zaposlene 247.795.000 din samo industrija je porabila 207.488.000 dinarjev zn higiensko in tehnično zaščito v celoti. Za osebno zaščito oseb nn delovnih mestih je bilo porabljenih v celoti 96.860.000 din. samo v industriji pa 76 904.000 din Zn osebno zaščito je bilo največ izdanega zn zaščitne obleke in škornje. Potrebe po tovrst- n ih zaščitnih sredstvih rastejo dneva v dan. Za tehnično zaščito in oprcntf strojev, strojnih naj) ra v, varnost' "ih pripomočkov je bilo porabljeni! 85,785.000 din, v industriji 68,710.0^ din, v prometu 13,990.000 din. Za 1'' gicnske ureditve delovnih prostor^ m sanitarnih prostorov se je zlasti vebko vložilo nn območju bivše/? j i Jjubljunn—okolica, kjer so bii" Potrebe še velike. Celokupno s® ja (7,069.000). Zadnje čase podjetja zopet uv«' jajo razne bifeje za izdajo malh* Mnogo več se tudi daje mleka z»' poslemm nn zdravju škodljivih delovnih mestih. V nekaterih podjetjih so tutji namesto gazirane slane vode začel' dajati polsladka no črno kavo. Z» Jiijače in druga okrepčila je bilo izdanih 28.405.000 din. Kot nam je znano, so podjetja V letošnje leto namenila še več sredstev zn H TZ, ker to zmanjšuje ne' zgode in obolenja ter se to na t-način dobro obrestuje. Panoga til. V letu 1956 je l)ilf pri jiodjetju »Elektro« Ljubi jan« mesto vloženih zn HTZ 750.452 di> in odpade nn eno zaposleno oscb( 2971 din. V odnosu nu leto 1955 j' precej manj porabljenih flnančn; sredstev. Podjetje je že v prejšnji" letih skrbelo' za izboljšanje IiT" kar se povoljno odraža in "tako «1»* letošnjem letu ni obremenjeno z 'ž‘ datki za H IZ v toliki meri, kako' prejšnja leta. Sredstva, ki so bil' dano v preteklem letu, so bila up«' rabljena v glavnem za osebna Zaščitna sredstva. »Elektro« Ljubi jnna-okolicn j( vložilo 875.000 din. kar odpade eno zaposleno osebo 2000 din. »Elektrarno« v Medvodah je pl»’ niraln 81.000 din. kar odpade P^ vprečno nn eno osebo 1620 din. ' Panoga 115. V ljubljanski okraju imamo samo eno podjetji’1 tej industrijski panogi in sicer K*" mična tovarna. Ljubijana-mostf. V tern je vložila skupno za zašči*6 4,795.000 din in odpade na eno z* pošteno osebo 21.000 din. Pri podjetju je pripomniti, da vodstjf v zadnjih letih uporhblja večjo,^ nančna sredstva in vlaga veli*11 truda za zboljšanje HTZ. , Panoga 116. Kot najboljše p<^ jetje v tej panogi v minulem lf je »Tesnilka« iz Medvod, ki je žilo nn eno zaposleno osebo 6294 M Velika denarna sredstva je poro«1 tudi rudnik koolina Grna pri Ko"1’ niku v znesku t .525.000 din, kar povprečju nn zaposleno osebo din. Nadalje v tej panogi vlaga VT1(, ja denarna sredstva tudi Kern"1', no-kemična industrija Kamnik 1 TOŠ v Ljubljani. .s Panoga 117.#V kovinski industj''^ je vložilo nniveč denarnih sreds' podjetje »Saturnu« v Ljubljani- 1 sicer 20.780.000 din ali nn eno sleno osebo 50 5'9 din. Tudi p"( j jo je »Titan« v Kamniku je vi"*1 večin dennrnn sredstva. . Kot v letu 1955. je v kovinski dustriji v prejšnjem letu naj’ denarnih'sredstev vložilo P0'!*1 ]»-»Titan* v Kamniku. Skupaj j" v ~ žilo 25.640.000 din ali nn eno zal . sleno osebo 52 640 000 din. Tova« ^ »Saturnus* v Ljubljani je vj ,j-tildi večin denarna sredstva >n if. cer 2Q,780000 din nli nn eno zap,lS no osebo 50.559 din. flj. Eno najbolj neurejenih i" n■ ic slabših podjetij kovinske indus,T ne samo v pogledu HTZ, je To v n i kovanega orodja v Kamniku. vložila 1,035.000 din. kar ne z«db°' Največ je povpreč-6fi vložilo na eno zaposleno osebo eo.itljo »Celuloza« Medvode, in si-6arjo 7 fl'n al' skupaj 1,620.000 di- U^nnoga 124. — Od vseh podjetij to s*'loe Industrije je največ vlo-L® .vnnniih sredstev Tovarno de-V«'vnih tkanin iz Ljubljane. Na v|,i.Zaposleno osebo so povprečno dih„"! «5.915 din ali skupaj 9.708.000 jetj rjcTv- Najmanj je vložilo pod-8itp' ‘Vniverzale« v Domžalah, in 6o ,, "klipaj 103.000 din ali povpreč-pa eno zaposleno osebo 537 din. •trij^VKn 125. - V usnjarski indo-i,edsi ,Je v'°žila največ denarnih Lttjj. Tovarna usnja Šmartno pri 'n sicer 12,954.000 dinarjev ali 2850 din povprečno na eno zaposleno osebo. Ta sredstvu so vložili zaradi tega, ker so morali celotni obrat strojarne kož preurediti na osnovi naše ureditvene odločbe in so bili stari objekti neuporabni in dotrajani. Na drugi strani je najmanj finančnih sredstev vložila Tovarna usnja v Kamniku, v kateri vladajo zelo slabi delovni pogoji. Na zaposleno osebo so povprečno vložili 758 din, skupno pa 1,760.000 dinarjev. Panoga 127. — »Vinocet« Ljubljana je vložilo največ za HTZ, in sicer skupaj 2,200.000 din ali 33.334 dinarjev povprečno na eno zaposleno osebo. Najmanj pa je vložila Mlinska industrija Domžale, in sicer povprečno na eno zaposleno osebo 1239 ali skupaj 1,276.000 din. Panoga 128. — Pri tiskarnah je največ vložila Tiskarna »Toneta Tomšiča« v povprečju na eno zaposleno osebo 10.612 din ali skupno 1.160.000 din in Blnsnikova tiskarna 8930 din ali skupno 1.411.000 din. Skupno je največ sredstev vložila Tiskarna »Ljudske pravice«, in sicer 3,418.000 din ali povprečno na eno zaposleno osebo 9700 din. Najmanj pa je vložila Triglavska tiskarna. in sicer skupno 698.000 din ali povprečno na eno zaposleno osebo 5540 din. Kartonnžnn tovarna, ki je v sestavu grafične industrije, je vložila najmanj finančnih sredstev za T1TZ, tako da pride na eno zaposleno osebo 1100 din ali skupno 807.000 din. Panoga 129. — V tej panogi je samo eno podjetje, in sicer Tobačna tovarna Liubliana. ki ie vložila skupaj za HTZ 9.725.000 din ali povprečno na eno zaposleno osebo 13.124 din. Panoga 130. — Pri Filmservisu Ljubljana je bilo vloženih skupno samo 16.000 din ali povprečno na eno zaposleno osebo 130 din. IX. DELOVNA RAZMERJA Nepravilnosti pri odpovedih V letu 1956 smo obravnavali skupno 487 primerov nezakonitih odpovedi delovno-službenegu razmerja. V letu 1955 pa 786 primerov, kar pomeni, da smo obravnavali v letu 1956 299 primerov manj kot leta 1955. Od 487 primerov, reševa-nih v letu 1956. smo rešili v obliki pismenega posredovanja 225 primerov. poleg tega za 25 primerov smo izdali tozadevne razveljavitvene, odločbe, vse ostale primere pa smo rešili potom osebnega ali telefonskega posredovanja. Do nezakonitih odpovedi delovnega- razmerja pride prvenstveno zaradi tega. ker odgovorni uslužbenci gospodarskih organizacij premalo poznajo tozadevne Zakonite redpise. Vodstvo podjetij največ-rat opusti izvedbo postopka, določenega v 3. in 8. Členu uredbe o postopku pri odpovedi delovnega razmerja, ker ne zaprosi pristojni sindikalni svet za soglasje pred izstavitvijo odločbe o odpovedi v primerili. ko odpovedujejo posameznim žt*nskam. delovnim invalidom in osebam, ki imajo več kot deset let službene dobe. Nekatera vodstva gospodarskih organizacij se pri odpovedi dplovno-službenego razmerja držijo le določila 38. člena temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. V smislu določila navedenega 38. člena je dopustna pritožba proti odločbi o odpovedi, ki jo poda direktor podjetia na upravni odbor podjetja, zaradi tega navadno navajajo v odločbi o odpovedi v pravnem pouku, da je zoper odločbo o odpovedi dopustna pritožba na upravni odbor podjetja. V tem primeru je kršen 10. člen uredbe o postopku pri odpovedi in postane taka odločba o odpovedi neskladna z določili navedenega člena. V smislu tega določila se lahko delavec, uslužbenec gospodarske organizacije pritoži zoper odpoved delovno-služ.benega razmerja na pristojno arbitražo ali občinskemu ljudskemu odboru. Glede pritožb, ki jih vlagajo delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij proti odločbam o odpovedi, izdanih od strani direktorja, je značilno, da do sedaj še nismo ugotovili nobenega primera, da bi upravni odbor gospodarske organizacije razveljavil ali spremenil odločbo, izdano od direktorja gospodarske organizacije. Poleg tega je tudi značilno to, da so upravni odbori o pritožbah pdsameznih prizadetih delavcev in uslužbencev odločali in odločili negativno za pritožnike, vendar jih niso poučili, oziroma v odločbi o negativni rešitvi pritožbe zoper odpoved niso navedli, da imajo prizadeti možnost se pritožiti še na pristojno arbitražo za odločanje o pritožbah zoper odpovedi pri občinskih ljudskih odborih. Nadalje ugotavljamo, da se še vedno dogajajo primeri, da vodstva gospodarskih organizacij opuščajo izvedbo določile 3. člena uredbe o oskrbnini začasno nezaposlenih oseh, kjer o odpovedi ne obvestijo pristojni Biro za posredovanje dela v določenem tridnevnem roku. Tudi v takih primerili snio morali posredovati in odrediti prizadetim vodstvom gospodarskih organizacij, da v zvezi podane odpovedi odprnvijo to pomanjkljivost. Te zadeve smo urejali z opozorili pristojnih oziroma odgovornih uslužbencev gospodarskih organizacij in srno v vseh primerih dosegli, da se je ta zadeva tudi takoj pravilno uredila. (Nadaljevanje sledi) Predpisi občinskih ljudskih odborov 112. OBČINA IJUBLJANA-VIČ Na podlagi 48. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54) v zvezi z 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih md-borov — pril. I/A, točka LXVI1I/14 (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in na podlagi 53. člena statuta občine je izdal svet zn industrijo, trgovino in gostinstvo občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Vič na 10. redni seji dne 15/4-1957 ODREDBO o spremembi odredbe o poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Ljubljana - Vič Odredba o poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Ljubljana-Vič št. 03/2-651/4 z dne 13. decembra 1956, ki je bila objavljena v »Glasniku« št. 20 z dne 13. III. 1957, Se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: Od red bn o poslovnlnem času gostinskih podjetij in gostišč na območju ObČme Ljubljana-Vič 1. S to odredbo se predpisuje poslovni čas gostinskim podjetjem tn gostiščem Ljubljana-Vič za poslovanje s strankami. V poslovulncm času morajo biti gostinski obrati za stranke odprti. • Spremembe predpisanega poslo-valncga Času lahko dovolijo samo organi, določeni v tej odredbi." 2. Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerili zaradi inventure, adaptacije in podobnih razlogov, če je to nujno, dovoliti, da sc gostinski obrat med poslovalnim časom zapre. Svet za industrijo, trgovino in ostinstvo občinskega ljudskega od-ora odloča glede poslovalnega časa v vseh ostalih primerih, kolikor to odredba izrecno ne določa drugače. 3. Ob posameznih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobnih prilikah določi pnslovnini čas za gostinske obrate oddelek zn gospodarstvo OhLO. . 4. Poslovalni čas mora biti v gostinskem obratu vidno objavljen. Ce je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena te odredbe, morajo bjti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem. koliko čnsn bo obrat zaprt, kdo jc izdal dovoljenje ter številka in datum dovoljenja. 3. Kjer je za posamezne vrste gostinskih obratov določen različen zimski in letni poslovalni čas, velja zimski poslovalni čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30. septembra. 6. Gostinski obrati morajo biti za stranke odprti ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih takole: a) hoteli in prenočišča nepretrgoma podnevi in ponoči; b) restavracije in gostilne do 24. ure. Delovni kolektivi restavracij in gostiln lahko določijo, da se za določeno dobo, n. pr. pozimi ob določenih dnevih, zapirajo obrati prej, vendar ne pred 22. uro. Sklep delovnega kolektiva se lahko izvaja, ko gn potrdi oddelek za gospodarstvo ObLO. e) bifeji ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih do" 14. ure; č) kavarne pozimi do 1. ure po polnoči, poleti do 2. ure po polnoči, ob sobotah, nedeljah ter ob dnevih pred prazniki pa do 2. ure po polnoči. ne glede na zimski oziroma letni poslovalni čas. Restavracije, gostilne, bifeji in kavarne ne. smejo začeti poslovati pred 5. Uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure: d) slaščičarne gostinske narave ol) delavnikih od 8. do 13. ure ter od 14. do 20. ure. Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, kjer strežejo gostom pri mizi. e) mlečne restavracije in zajtrkovalnice pozimi od 5. do 18. ure, poleti od 5. do 19. ure brez prekinitve; f) bari in drugi nočni lokali od 22. do 5. ure zjutraj. Restavracije, gostilne in bifeji pri Jjelezniških in avtobusnih postajali morajo začeti poslovati pol ure pred prihodom oziroma odhodom vlaka oziroma avtobusa in morajo poslovati še pol ure po prihodu oziroma odhodu zadnjega vlaka ali avtobusa, in to ne glede na predpisani poslovalni čas po točki b) in c) tejfa člena, vendar poslujejo najmanj v času, predpisanem za te vrste obratov. g) menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v času, ko/se izdajajo redni obroki hrane. Ta Čas določijo gostišča sama v času od 12. do 2t. ure, obrati, ki dajejo zajtrk, pa še v ča:;u od 5. do 8. ure zjutraj. Restavracije, gostilne in kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja, 2t. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskih praznikov do 3. ure naslednjega dne. 7. V gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je določen za zapiranje, ne sme več izdajati pijače in hrane. Določba prejšnjega odstavka ne velja za restavracije, gostilne in bifeje pri železniških in avtobusnih postajah. Restavracije, ki so združene s hoteli, smejo v izietnnih primerili goste, ki so prispeli ot> koncu predpisanega poslovalnega časa ali pa po njem, postreči s hrano in pijačo v Času pol ure po prihodu teh gostov. Ob takih primerih pa restavracija ne sme streči drugim gostom. 8. Dovoljene igre (n. pr. balinanje, kegljanje in podobno) se smejo Igrati na prostem do 22. ure. V za- prtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne velja; vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovalnega časa, ki velja za tisti obrat. 9. Svet za industrijo, trgovino in gostinstvo lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam in bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov in od-počitka zaposlenega osebja. V primeru, da na območju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, predlaga razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica Okraja Ljubljana tako, da dva sosedna obrata nista zaprta isti dan v tednu. Ugodnost po t. odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg in pomen poslovanja ter število zaposlenega osebja ni mogoče urediti dela tako, da bi zaposleno osebje lahko redno imelo pripadajoči tedenski prosti dan, in kjer taka prekinitev ne škoduje krajevnim turističnim pot rebain. 10. Kršitve predpisov te odredbe so prekrški in se kaznujejo po 78. členu uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. I. FLRJ št. 6-63/34* z denarno kaznijo od 3000 do 10.000 dinarjev. tl. Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku*. uradnem glasilu OLO Ljubljana. Ljubljana, dne 13. aprila 1937. Predsednik sveta za industrijo, trgovino in gostinstvo: Franc Plazar I. r. Predsednik ObLO: dr. Štefan Soba 1. r. Upravna šola LRS je razpisala natečaj za sprejem slušateljev Razpis je v Uradnem listu LRS z dne 22. maja ,1937. Upravna šola urejuje študijske prostore in internat v stavbi bljzu Škofljice pri Ljubljani. Z rednim poukom bo šola pričela letos 1. oktobra. V prvj letnik bo sprejetih 60 slušateljev, od teh 30 v internat s polno oskrbo, 30 pa zunanjih, to je takih, ki si bodo morali najti stanovanje v Ljubljani. Za zunanje slušatelje bo urejen prevoz z avtobusom zjutraj iz Ljubljane, proti večeru pa iz šole v Ljubljano (13 km). Za kosilo in malico se bodo lahko abonirali v restavraciji internata. Pri navedeni omejeni kapaciteti Sole in internata se je šolski svet na podlagi čl. 20 Uredbe o ustanovitvi Upravne šole (Ur. list LRS štev. 42/1936) določil, da bodo imeli letos prednost vpisa upravni uslužbenci ljudskih odborov, ki že imajo nekaj let prakse v upravni službi. Upravna šola bo sicer sprejela omejeno število upravnih ijslužbencev drugih organov, zavodov ali organizacij, toda ob enakih pogojih bodo imeli uslužbenci ljudskih odborov v glavnem prednost. To je v skladu z nujno potrebo, da si ljudski odbori vzgojijo več upravnih uslužbencev, ki bodo v šoli dobili višje strokovno znanje in dobro praktično Izurjenost za pravilno in samostojno upravno poslovanje. Potreba po usposobitvi kadrov Je seveda mnogo večja, kot je zmogljivost šole z rednim poukom. Vendar upravna šola v tekočem letu še ne bo vpeljala izrednega študija. Za izredni študij (dopisno šolo in druge metode) bo šola v tekočem letu proučila vso organizacijo in pripravo učnih pripomočkov. V zvezi z razpisom za prijavo kandidatov v upravno Šolo je potrebno vedeti tudi naslednje: 1. Sola ne bo vzgajala pisarniških uslužbencev, temveč kadre, ki že delajo ali vsaj bodo delali v upravnih poslih na mestih od referentov navzgor, ne glede na to, v kateri organizacijski edinici delajo (splošne zadeve, komunalne, gospodarske, finančne zadeve itd.). 2. Zaželeno in ilobro je, da ima kandidat čim višjo splošno pred-izobrazbo, po možnosti maturo, vendar ul to merodajno pri presoji prednosti. Najvažnejše je, da ima kandidat poleg enega izmed pogojev čl. 19 Uredbe o ustanovitvi šole vse sposobnosti, da si v kratkem času pridobi v šoli višjo teoretično izobrazbo in da ima potrebne zmožnosti in lastnosti za upravno poslovanje na samostojnih mestih. Na zadostuje, da je o tem prepričan sam kandidat. O tem mora dati svoje mnenje za posameznega kandidata pristojni šef delodajalca (ljudski odbor, ustanova, organizacija Itd.), ki ga pošil ja v višjo upravno šolo in ki mu daje tudi vse dosedanje redne prejemke za ves čas Šolanja (čl. 16 Zakona' o upravnih šolah, Ur. I. FLRJ št. 29/1956). O teh sposobnostih in lastnostih se lahko prepriča v osebnem razgovoru s kandidatom tudi komisija za izbor slušateljev (čl. 21 Uredbe o ustanovitvi), preden odloči o sprejemu ali odklonitvi kandidata. 3. Kandidati, ki nimajo popolne srednje šole z maturo, morajo opraviti dopolnilni izpit iz splošno izobraževalnih predmetov (slovenski jezik in književnost, matematika, zgodovina in zemljepis). Uredba o organizaciji in delu upravnih šol (Ur. I. FLRJ št. 44/56) v čl. 50 dopušča, da slušatelji delajo izpit iz teh predmetov do koncu prvega šolskega leta. Upravna šola bo organizirala v zimskem (1.) semestru I. letnika pouk teli predmetov in izpit konec I. semestra. Vendar bo komisija za izbor slušateljev dala pri sprejemu kandidatov v šolo prednost tistim, ki bodo že pred pričetkom rednega jiouka uspešno opravili tu izpit. Ker se bo redni pouk na šoli pričel I. oktobra, bodo dopolnilni izpiti organizirani v času med 15. in 25. septembrom tega leta. Da se kandidati, ki imajo do-voljno predizohrazbo in sposobnosti, lahko pripravijo na te izpite, bodo prejela tajništva okrajnih ljudskih odborov do 15. junija učni načrt za te predmete. V kolikor bi okrajni ljudski odbori sami ne organiziral! tečajev preko poletja, naj si kandidati vzamejo inštruktorje alt kako drugo metodo učenja, da se do jeseni pripravijo na izpit. Kandidati, ki jim je tvarina dopolnilnih predmetov preobsežna (glede na snov ali na razpoložljivi čar), bodo lahko pripravili te predmete do septembra prihodnjega leta in tedaj stopili v šolo. Ponovno je potrebno poudariti, da tudi ti dopolnilni izpili niso predpogoj za sprejem, bodo pa imeli v glavnem prednost pri sprejemu tisti, ki bodo ta izpit uspešno opravili že jeseni. Razlog za tak postopek ni samo v tem, da je tisti, ki te predmete lahko hitro naštudira, verjetno bolj sposoben kol tisti, ki tega izpita še ne more nastopiti, temveč predvsem v tem, du je tvarina (predmetnik) za prvi letnik zelo obsežna in bi-učenje splošno-izobraže-valnih predmetov med študijem l. letnika oviralo slušatelje v uspešnem študiju glavnih predmetov. Postopek pri natečaju Kandidat, ki se želi vpisati v Upravno šolo. se poveže s predstoj- ' nikom organa (ljudskega odbora itd.), pri katerem je nameščen. Sporazumno z njim izpolni prijavnico, ki jo delodajalec (občinski ljudski odbor, zavod itd.) na zaprosilo dobi od okrajnega ljudskega odbora. Prijavnica sestoji iz dveh delov:, iz prijavnice, ki jo izpolni in podpiše kandidat, in iz vprašalne pole. ki jo izpolni služboda jalec ter podpiše starešina organa, nri katerem je kandidat usltižben. 7 vsemi nri-logami dostavi starešina oba dela prijave najkasneje do 25. junija okrajnemu ljudskemu odboru. Predsedstvo pristojnega 01.0 napravi prvi izbor in prioritetno listo (er pošlje svoj predlog (s priloženim mnenjem o vseli nri ja vlienihlUprav-nl Šoli v Ljubi juni-Skofl iiei najkasneje do 5. juliia. (Naslov: Višja upravna šola. Ljubljana, poštni predal 34.) Komisija za izbor slušateljev bo v enem mesecu od prejema prijav izdala za posameznega kandidata odločbo o sprejemu ali odkloiritvi, pri čemer bo, upoštevala tako predpisane pogoje in objavljene prednosti kakor tudi zmogljivost šole glede števila slušateljev. Ravnatelj sivo Upravne šole bo obvestilo sprt-jete kandidate o terminu za dop' nilne izpite, o postopku pri vpi»' in o vsem ostalem, kar morajo ka* didali vedeti pred vstopom v So1" in internat. Organizacija šole In sistem del« (Kratek pregled) Redni študij v upravni šoli, k' ima rang višje šole (čl. 13 Zakon1 o upravnih šolah), trnja 2 leti, ral deljen na I. in II. letnik. Vsak let' nik sestoji iz dveh semestrov, z*1*1 skega in letnega. V zimskem semestru traja redl^ pouk v šoli od I. oktobra do 15. j« nuurja, od 15. januarja do 15. febr«' a rja obvezna praksa izven šole. 11 15. do 20. februarja prosto, od 20. * 28 februarja »dopolnilni« izp'* splošno-izobraževal n ih premetov » slušatelje, ki tega izpita niso opr* vili pred vstopom v šolo. V letnem semestru traja reda1 pouk v šoli od (. marca do 13. jun'' ja, izpiti od 25. junija do 10. julij*1 v času od 10. julija do 15. septen' bra je en mesec obvezne prakse, mesec pa prosto (dopust); ponfl'1' Ijnhii izpiti od 15. do 25, septenibr* Drugi letnik Ima v glavnem i**1 razpored, odpade pa obvezna praks* poleti. Urnik rednega pouka bo prir* jen tako, da bo večina pedagoškef,'* deta opravljena dnevno od 8, do <> lire, popoldne pa preostanek ped^i goškega dela in čas za individualf študij, praktične ekskurzije 'e slično. Predmetnik za prvi letnik j' predpisan v (0. in 12. členu Uredb' o ustanovitvi Sole. Neobvezno pa *' bodo poučevali: t. osnove stenografije, ki se n«J' no priporoča vsem slušateljem, 2. en tuj jezik po izbiri šln#»' tel ja. Predavanja bodo tvorila jf osnovni del izobraževalnih meto1' Poseben poudarek pa želi vodsl*1' šole dati različnim drugim nietoil«1.11 potika, od seminarskih in diskusij' skih krožkov, izdelovanja konkrf1! lih nalog itd, pa do praktičnih na terenu. Praksa je sestavni del študij11 Po prvem, drugem in tretjem senc" siru je šolski svel predpisal enoH*e' sečno prakso, zato je čas redil«** poučevanja v šoli sami skrčH sen"" st ral no na 3 in pol mesece. Vsak sl"j šatelj bo šel v prakso s konkrel"1 nalogo na ljudski odbor ali usta'"1 vo, ki ga bo določilo vodstvo Š'1 fj Po opravljeni praksi bo sltiŠaF' moral predložiti v Soli pismen i"1" , rat o dobl jeni nalogi In ga zagoV«fj jal v seminarju šole. Izdelana ri«b'j ga (referat) in zagovor se oceni k" sestavni del izpitne ocene. Po prvem semestru je predtej?*, nn praksa iz predmeta pisarni"* poslovanje, po drugem in treh"." semestru pa v upravnem poslovanj in v specialni upravni široki. Izpili so skupinski po posai"6! nih grupah sorodnih ali »tič",,, predmetov. Izpiti iz vseli pred"1^. iov prvega letnika so v juniju, P( navijatiie iz največ (reli predm" 1 je dovoljeno v septembru. Ravnateljstvo Upravne šole •' Ljubljana-Skofljlca Naslov za dopise: Upravna LRS, Ljubljana, poštni predal Vsebina« Poročilo In*|iektornla ra drlo ‘vid1' 112 Odredim o spremembi odredbe ° |C val nem č asu go* lin.s kili podjetij 1 občino Ljubljana Vič. *«Šm I (Jprnvna Rola LR8 — navodila se »e In sislcin deta Šole.