9. znanstvenakonferenca Globalizacija kulture armand faganel Univerza naPrimorskem, Slovenija Sredi oktobra 2008 jevorganizaciji Centraza politološkerazi- skave(cpi)izZagreba nauniverzivDubrovnikupotekala deveta znanstvenakonferencaznaslovomGlobalizacija kulture.Dvaj- setizbranih referatov jeosvetljevalorazliˇ cne vidikemedsebojnih razmerij globalizacije inkulture.Uvodniˇ car Robertsonjeedenod pionirjevraziskovanjanapodroˇ cjukulturneglobalizacije, kijev zahodnokulturouvedel tudijaponskipojemglokalizacije. Zak- tivnoudeležbo nakonferenciseavtorji referatov prelevijo vsode- lavce centra. Key words: globalizacija kulture,politologija,demokracija, mednarodna konferenca Uvod Dubrovnikjeedinstvenozgodovinskomesto,kinikogarnepustirav- nodušnega. Ustanovljen je bil v 7. stoletju, svoje korenine pa vleˇ ce še iz antike. Bil je edino hrvaško mesto republika od 14. do 19. sto- letja. Pomorstvo in trgovina ter modra mednarodna politika in di- plomatska spretnost so omogoˇ cili ekonomski in kulturni razcvet ter veˇ cstoletni obstoj Dubrovnika kot svobodnega mesta države. V zgo- dovinijemestovednoprivlaˇ ciloinzapeljevalossvojokultiviranostjo. Bilo je središˇ ce plodnih sreˇ cevanj vzhoda z zahodom. Živo in ohra- njeno zgodovinsko mestno jedro, obdano z obzidjem, je prepolno kulturnih spomenikov in sledi bogate preteklosti ter nenadkriljivih delumetnostiinarhitekture.Ssvojimi17samostani,cerkvamiineno najstarejšihevropskihsinagog,lekarnami,karantenamiinsirotišni- cami,trajnopriˇ cao svojemhumanistiˇ cnem duhu in ˇ cloveškitoplini. GlavnadubrovniškaulicaPlaca,edinstvenaposvojiumirjenilepoti, je živo središˇ ce življenja in mediteranskega ugodja ter današnjega Dubrovnika.Dubrovnikizražaljubezendoživljenja,usklajenostno- tranjega in zunanjega, duha in lepote, miru in svobode. Najprimer- nejšemestozarazglabljanjeoglobalizacijikulture. Izvedbakonference Center za politološke raziskave je bil ustanovljen v Zagrebu leta 2001.Namenustanovitvecentra,kizdružujedesetpolitologovinso- management 4 (1): 85–88 85 ArmandFaganel ciologov, je opravljanje raziskovalne dejavnosti s podroˇ cja politolo- gije. Znanstveno temelji na Unescovi paradigmi, po katerise polito- logijadelinapolitiˇ cnoteorijo,notranjopolitiko(politiˇ cnestrukture), zunanjo politiko in mednarodne odnose ter politološke discipline. Centerjebilustanovljenkotprvazasebnaznanstvenainstitucijatak- šne vrste na Hrvaškem. Forum cpiiz Zagreba je prostor za intelek- tualen, toleranten in pluralistiˇ cen dialog. Je prostor zbiranja znan- stvenikov in strokovnjakov razliˇ cnihinteresnih podroˇ cij indela,od- prtih za razprave o znanstvenih, kulturnih, religijskih, ekonomskih in politiˇ cnih vprašanjih modernega sveta. Do zdaj je bilo v okviru foruma organiziranih osem znanstvenih konferenc: Globalizacija in neoliberalizem, Kriza in transformacija politiˇ cnih strank, Tranzicija v državah srednje in vzhodne Evrope: izkušnje in perspektive, Geo- politiˇ cni vidike nafte in vode, Evroskepticizem in evropske integra- cije, Lustracija in konsolidacija demokracije ter vladavine prava v srednji in vzhodni Evropi, Globalizacija politike ter Evropska unija in globalna demokracija. Letošnji forum je združeval pod naslovom Globalizacijakulture. Letošnjakonferencajepotekalavprostorihdubrovniškeuniverze. Predstavljenih je bilo 20 referatov znanstvenikov, ki so prišli iz Hr- vaške,Slovenije, Avstrije,Ukrajine, Švedske, Škotske, Latvije, Rusije in Španije. Zaslužni profesor, sociolog dr. Roland Robertson z uni- verze v Pittsburghu, je imel plenarno predavanje na temo globalne zavesti. Drugi nastopajoˇ ci so imeli od 10- do 15-minutne predstavi- tve,kisojimsledilerazprave.Temesobilezelorazliˇ cne: o nevarno- stih stapljanja ras in nacionalnosti, kozmopolitanskih zavezah, kul- turnih ˇ casihinkulturnihprostorih,transkulturnihidentitetah,novih medijih, novih lokalizmih, spremembah vrednot, vzorcih globalne kulture, vprašanjih identitete, kulturnih premikih, filozofiji globali- zacije, globalizacijskih normah ter o medijih kot najpomembnejšem vprašanjuglobalizacije. Robertsonove teorije temeljijo bolj na fenomenološki in psihoso- cialni metodi, kot je to primer pri materialistiˇ cno naravnanih teore- tikih, kot so Wallerstein ali Jameson. Za Robertsona je najzanimi- vejši vidik našega globaliziranega postmodernega sveta naˇ cin, kako sejepriljudehposveturazvilaglobalnazavest.Ponujaidejorazvoj- nih stopenj, ki zajemajo osnovne vidike razliˇ cnih obdobij v globalni zgodovini. Trdi, da smo vstopili v peto stopnjo, to je globalno ne- gotovost. Kritiki ugovarjajo, da diskusija o stopnjah zakriva dejstvo, da zgodovina ne sledi zaˇ crtanemu procesu. ˇ Ce bi to predvidevali, bi zgrešilibistvo. Drugskupina kritiksenanašanaRobertsonovo idejo globalnezavesti,kinosikonservativnepodtone.Takšnazastarelain- 86 management · leto 4 9.znanstvenakonferencaGlobalizacija kulture terpretacijaglobalnegaživljenjazgrešimnogedružbeneinekonom- skerazlike,kioznaˇ cujejomodernisvet. Nekajmisliomedsebojnihrazmerjihglobalizacije inkulture Danesjesvetlešeglobalnavas.Vtrenutkusmolahkovstikuzlju- dmi na drugem koncu sveta prek satelitov, interneta in z nadzvoˇ c- nimiletali.Anglešˇ cinapostajaskupnijezikmednarodnegaizobraže- vanja, najboljše svetovne poslovne šole in univerze s preraˇ cunljivo strategijouvajajoanglešˇ cinokotedinijezikpredavanj,dabipoveˇ cale prihodke,prebrodiletrendupadanjaštevilarojstevinkotodgovorna globalizacijo izobraževanja. Filmska industrija omogoˇ ca študentom manjših držav, kot so Slovenija, Portugalska, Grˇ cija, kjer se predva- jajo originalni filmi v anglešˇ cini s podnapisi, doloˇ ceno konkurenˇ cno prednost na trgih delovne sile, v nasprotju z Italijo, Francijo in Špa- nijo, ki imajo tradicijo sinhronizacije v domaˇ ci jezik. Študenti, ki so odrasli ob programih s podnapisi, izkazujejo boljše znanje v vešˇ ci- nahgovorjenjainposlušanja,vnasprotjuzNemci,kiprednjaˇ cijopri rezultatihpisnihtestovizznanjaanglešˇ cine. Barber pravi, da Eurodisney v bližini Pariza vsako leto obišˇ ce veˇ c obiskovalcev kot Pariz. Obiskovalci gotovo obišˇ cejo francoskitemat- ski park v Eurodisneyju za ogled vzorca francoske kulture, skupaj z dansko,nemškoindrugimikulturami,kisotam.Mordabikdopomi- slil,dabibiloboljše, ˇ cebiodpotovališe17kilometrovdoPariza.Tudi tematskiparkikulture,kisodelglobalizacijeindeltematskihparkov našega sveta, so zvrst diverzitete, toda to je diverziteta tematskega parka. Ta pa je narašˇ cajoˇ ce sintetiˇ cna in narašˇ cajoˇ ce oddaljena od resniˇ cnega sveta. Globalizacija je proces, ki lahko pospeši procese nadomešˇ canjaizdelkovalistoritevscenejšimiglobalnimiproduktiz alarmantnohitrostjo. at Kearney objavlja letno študijo o globalizacijskem indeksu, ki meri stopnjo globalizacije v 72 državah sveta, ki predstavljajo 97% svetovnega bdpter 88% svetovnega prebivalstva. Slovenija je bila v letu 2006 na 17. mestu, v letu 2007 pa na 20. mestu. Prva tri me- sta zasedajo Singapur, Hongkong in Nizozemska. Indeks meri 12 spremenljivk, ki so urejene v štirih košarah: ekonomska integra- cija, osebni kontakti, tehnološka povezanost ter politiˇ cna angažira- nost. Rezultati ponujajo oceno, koliko so države odprte in se pove- zujejozdrugimi.Tudikulturnidejavnikilahkoomejujejokoristiglo- balizacije. Francoski kolektivni nacionalizem, na primer, pospešuje rast domaˇ ce agrikulture, ameriški strah pred terorizmom pa je ra- zlog proti sprejemu tujega upravljanja pristanišˇ c – kulturni namigi, številka 1 · pomlad 2009 87 ArmandFaganel ki pojasnjujejo, zakaj imata državi relativno nizko ekonomsko uvr- stitevnaglobalizacijskemindeksu. Sklep Z udeležbo na mednarodni konferenci postane vsak avtor tudi ude- leženecinsodelavecforumacpi,kjerželijovzpostavljatitrajnosode- lovanje s sodelavci pri razliˇ cnih projektih, na prihodnjih konferen- cah ter z objavljanjem knjig in zbornikov znanstvenih ˇ clankov. Tako poskušajo spodbujati identifikacijo in sodelovanje udeležencev pri projektihcpi. 88 management · leto 4