Razne novice. * Cenjenim naročnikom. Vse tiste cenj. naročrnke, k še lista mso plačali clO kOfl" ca preteklega leta 1912, uijudno prosimo, da pošljejo zaostalo naročnino. Frihodnji me^ec bomo napravili vsem naročnikom, ki še dolgujejo naročnino za leto 1912, na ovitek rudeče križe. — Ako bi pri dopošiljanju lista Se bil kak nered ali če bi morebiti bili tuintam naslovi napačni, naj se nam blagovoli to takoj naznaniti, da se vsak nered odpravi. Upravništvo »Slov. Gospodarja«. Godovi prike3nj»ga tedna. 23. Detflja: 8. pottna P»'»r D. ikuf. 24 pondeljrk: Matija, apostol. 35. torck: Valburga, opat. 2« treda: Mirjeta Kort. 37. irtrtrk: Leander, ikof. 38. p« ek: Roman, opat 1. marca, sobota: Alliin skcf. • Duliovniške Testl. V pokoj sta stopila 6. g. Edvard Janzek, župnik v Sv. Marjeti pri Rimskih loplicah, in C, g. Frano Segula, žui>nik pri Sr. Roku ob Sotli. Obe župniji sta razpisani do 29, marca. — Umrl je dne 13. t. m. vlB. gosp. Peter Erjavec, kn. Sk. duliovni svetnik in župnik y Trlxtvljah, r 80. letu svoje dobe. Rojen v Kostrivnici dne 24. junija 1833, v mašnika posveBep pri Sv. Andražu na Koroškem 1. avgusta 1858T je služil kot kaplan v Št. Pavlu pri Voljski, v Kozjem, na Ponikvi, v Konjicali, kot provizor, in od leta 1871—18S6 kot župnik v ZreBahf. Od 1. 1886 do svoje smrti je bjl župnik v Trbovljah. Pogreb se je vršil v soboto, dne 15» lebruarja. N. v m. počiva! * Sadovi liberalizmat Praivosodni minister je predsedniku svobodne Francoske poroial, da je zna. Jalo število nedoletnih zločincev za leto 1910 med vsemi obsojenci 36% in je bdo 10% celo t:ikih, k.i niso izpolnili 15. leto, Nek svoboden list pi^e: ,,Niti milijoni, darovani za šole, niso zadržali narašBaja mla^lo. letnih zlo(Mncev", Radi nepokorščine samo jih j« bilo kaznovanili 13.865; žalosten pojav, kakp peša in propada spoštovanje do prcdpostavljenili. Recimo, da je pri odraslih kriv alkoliol te žalostne štntist ke, a pri mladini si pa ne moremo ka:, da bi ne vrgli kaniena na tiste, ki so oropali cerkve in vrgli sveto razpelo ia Sol, Kjer pi Boga, tam tudi nl poštenja! * Sokol -- verski odpadnik. V Trstu }e odpadel od katoliške vere 6rkostavec Friderik' Ambrožič. Fant je navdiuŠori liberalec in celo nalelnilt tr2aškega Sokola. Tak duli vlada pri Sokolih- * Soa. deniokraije se norčujejo iz vere. Ko se je v SBinniču na Saksonskem za<"elo soeialistd8no gibanje, so sd izvolili socialisti 12 volliteljev, jki so jib imenovali apostole. Ti so sestavili posebno veroizpoved, ki se je prieela z beseilami: s,Verujem v Ferdinanda Lasalla, mesija (otlreSenika.) 19. stoletja". (Lassalle je bil eden zaBetriikov sociulne demokracije.) * Nenici in mi. Nepici s t 'dosegli r.a Slovenskem Staierju, Ilii siTTieirsko in siovensko šolstvo strogo leva, da svojih .nemakih učiteljev ne da.io uadzorovat deli* Za nemške šole na Spodnjem Stajerskem so dobili kar 3 okrajne nadzornike. Nemška zavest jim veod slovenskih nadzornikov. Na to ttejstvo je opozarjal pretekli teden poslaiiec Slovensfce kmečke zveze, dr. VerstovSek, v uBnem odseku na Dunaju naftffinega ministra ter omendl, da je z ozirom na- to delltev šolstva na Sp.odnjem Stajerju slovenska zahteva, naj se deli deželni šolski svet, popolnoma opraviiena. Casniki dr. Kukovca, ,,Narodni List" i, dr. Plojeva ,,Sloga" so proti delitvi deželnega šolskega sveta, ki bi bila v konst Nemuem, proti navedeaim delitvam na Spodnjem Stajerju, ki soNemcem v korist, se pa neoglasijo. Ali so to še narodnjaki? Dr. Verstov&ek je v istem odseku tudi naslikal deželno-šolskega nadzornika Tumlirza, kri je bud nemški nacionalec, in pemške okrajne riadzorpike na Spodnjem Stajerskenij ki se v uradnih. pismih zalrvaijujejo netnškim uBiteljem za .,.nemškonarodno delovanje". Pri Nemcib. dela vse za narod, pri nas pa liberalci naravnost proti koristim sloven. sTcega naroda. * Paberki. V zadnji šievilKi ,,-Sloge'1 6itamo o ,,nelepi navadi veBine (!) župnikov in kaplanov po deželi, ki se med sabo ali z uciteljskim osobjem vpričo otrok razgovarjajo skoro dosledno nemško". — V članku o dr. Zatki se polivalno omenja pokojni budjeviški škof Jirsik in potem se udari: ,,Ce clovek to Bita, se kot Slcvenec vpraša, zakaj ljubi Bog nam rie nakloni takega škofa! Kaj pa imamo mi od pašlh škofov." — Nato se napade še dr. Krek, ker je baje ,,grajal, psoval in 'blatil tiste, ki so narocSm dora postavili in ga vzdržujejo,." — Da je tudi dovolj napadov na štajerske slovenske poslance, to je samo po sebi umevno. — Na^ znanjeni sb v tej številki tudi vsi shodi celjske liberalne stranke. Svoji k svojim. *• ^ptajerc" — motovllp. V ure3ništvu ,,Štajers-a" veaho bolj megleno opazujejo dogodke ua zeni. Iji- V Ljubljani je liberalni uradnik Zadružue zveze, Polanjko, s ppnarejenimi podpisi vzdignil pri ,,Jadranski banki" 40.000 K in se ž njimi napotil proti Ameriki. Zdaj ..Stajerc" komendiantsko vzdihuje, kako bo zc^et krvavelo r.edolžno slovensko ljudstvo pri Za. družni zvezi« Nič ne bo trpelo in krvavelo, ker je 1. Polanjko že zasleilen, da se je ukrcal v Doveru na parnik ,,Vaterland", iii. ga. bodo, ko pripluje lad]a v Novi jork, {>ri]eii; 2. lcer bo vso šktodo trpela ,,.,adranska banka", ne pa Zadr;ižna zveza, kajti oaa ni pooblastila Polaafjkota za vzdige in rau ni dala nobe. nili ppdpisov in 3. ker še radi 40.000 K slovenski nami tudine bi bil izgubljen, < e- bi-res v teni sluča.ju trpel škodo. Kajti potem bi bil že davno izgubljen, ko je šenjUejim^ld,.Mraxliak~.za,,vŁČ uego Polan']ko ogoljiilal naše ljudstvo in ko ga nmogioštovilni nemškiitarski oueruiii odirajo dan za dnevom, jkoja Skoda zdiiSa ne na tisoce, ampak i;a milijone. Nadalje kolikb milijonov škode se napravi našemu ljuilstvu n. pr. saino s p^tujskim Suopsom. — še r.ekaj zi ,,Štaierca"! NemSki listi to dni poročajo, da jp, v neinškili Draž(^anali nemški bančni uradnik Riliter poiieveril 50.000 mark nemškega Ijudskega denarja. Halo, ,,štajerc", s;>usti svoje strele in grome na nernške prvake! — j'ai8 pa sledi za nas iz IJolan.jktot(ne zadeve :iauk, da v naše organizaeije ne smemo jemati nobenega liberalca veB. * Uinorjeni poslanec Šuraaiei* je bil zadnjo nedeljo, dne 16. t. m., na Dunaju z vclikanskim sijajem pok»pan. Pogreba se je udeležilo približno poi milijona ljudi. Vseh venm- je bilo okoli 1200 do 1500, ki so jih uekaj položili na 18 vozov, ostale v sprevodu nosili. Grob je daroval občinski s\ret. Na potiopaliŠBu je vzdrževalo rod 1500 reditoljev, vsega skupaj cel Bas sprevoda pa 24.000 strankiiiih roiliteljev. Red se ni ndfi najinanj motil. Pavel Kunšak je v zaporu ])Opolnoma miren in se doslfidno xagovarja s tem, da se je hbtel niašBevati nad (Minm izmed socialnodemokraških voditeljev, ker so ga sO'.'ialni deniokratje preganjali sloozi ve8 deset let kot dhr]o živino. Nikjer ni inogel najti stalnega zaslužka, zallnj« polijrngo ]eto jo bil celo i,'roz dela, ker mu je stala povsod socialnodemokraška organizacija kot prava strahovlada nasproti. Pavel Kii!išak je bil najprcj sof-ialni tieinokrat, a poz.ne.je se je sklregal s stranko in izstopil od tega rasa so ga sor-ialni ilemokratje strahoyito preganjali. MuBili so ga v delavnieah, dražili, zasmeliovali, zmerjali, zaiitovali njegovo odpustitev, dokier re's ni odSel ali bil odpušBeii iz vsake delavnice. Hodil je od delavnice do delavnico ter iskal dela. To prega-ii.iaii.ie je stra«:i;o mucilo njegovo dušo in zato jo inisiil na maSBevanje, Sevecla to nikakor ne opraviBuje KutiŠt1.kovega zločina, ki si je izbral nedolžnoga Sumajerja za žrtev socialnodemokraških grehbv. Brat morilr^ je krŠP,ansl'OSOcialni poslanoc Lrtipold Kun^ž:ik, kT \u vsled bratovega Bina popolnoma potrt. Paivel ni bil krSBansla socialec Skregaa jo bil s svojo rodbino, z liogom in naznilnje s celim svotom. 1511 je saniec tor kofdelavot! zolo spreton. \' posieueljek so na Diinaju l^rijeli in zajirli nekega liiizarskcga pomociiika Fra-ica Freiberger, ki je prišel iz Monakovoga, cla niašiju- je Šumajerjev r.mor in zato ureori morileevega brata poslanca Leopolda Kunšaka. Policija je to izvedela in ga zaprla. * Sča baifea»^»^aniettCft.-U^azvei i ;'arov, ki so prihajali od raznili slovenskiii o!x:in in posajnezr.ih dariteljev po posredovaniu odborov za ,,Rudet! križ" v Ljubljani, Uorici in Trstu ter po apost;;latu sv. Cirila in Metoda, v L.iubljani na naslov ,,Rude8egakriža" y Sofijo, Belgrad in Cetinje in kateri darovi predstavljajo znatne svote okoli -80.000 K, sem omenil svoječasno v raznih Basopisih tudi one, ki so bili posla. ni na moj naslov in katere sem izročil v doloBeni namen. Danes imam ge omeniti, 3a sem sprejel od gosp. Franjo jurca v postojni 3 zaboje posteljnine, perila in obleke, za ranjence in siromake ter jih izroBil sanitariieniu oddelku v vojnem ministrstvu v Sofiji. — Sprejel sem tudi pred kratkim od obBine ViŠnja vas pri VojniKu 22 K 70 vin. za isti blagi namen ter jih izročil etapnemu poveljniStvu za pomoB tistim ranjencem, ki so že toliko okrevali, da morejo zapustiti bolnišnice, a so brez vseli sredstev — torej siromaki. — Scfija, dne 1. lebruarja 1913. Proi. A» Bezenšek. * Bolgarskl kapuclni, Ki ima,;o svoje misijone v Sofiji in Piovdivu, so odslej naprej podrejeni od Sv. Očeta hrvaški kapucinski provinciji in pride v kVatkem nekaj Bolgarov študirat v kapucinsM samostan na Reki. *¦ Prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Holienberg bosta od 23. februarja naprej stanovala 1 mesec v gradu Miramar pri Trstu. * Osebne vesti. Dalmatinsld cesarski nameistnik in nekdanji mariKorski okrajni glavar Marij ffliof^Attems je bil od cesarja imenovan tajnim svet- /lifkoin%— Učitelj na vadnicd mariborskega učiteljišBa, \Jo2eI Smarajicer, je imenovan za glavnega uBitelja na tem zavodu. * NaSi tečajl. S. K. S. Z. je priredila v Veržeju gospodarski teča^ ki je trajal od 11.—14. iebruarja. Govorili so na tečaju: nadrevizor Pušenjak, dr. KovaBiB in živinorejski inštruktor Krištof. 15. in 16. lebruarja je bil tecaj v Središču; govorili so dr. Ko. ro§ec, Pušenjak in Krištof. VBeraj pa se je vršil poucni tečaj za mladenke in žene v Brasloveah. Tefiajev se je ljudstvo povsod udeležilo v velikem številu. * Na Kranjskem bodo dne L marca nadomestne \"olitve za deželni zbor v mestni skupini Radovlji(•a — Kamiiik — TržiB namesto umrlega dr, I, Viliana. Liberalci kandidirajo tržiSkega notarja Matijo Marinšek, katoliška stranka pa ljubljanskega zdravnika dr. Vinkota GregoriB. Volilni boj bo hud. Dosedaj je bil vnantM v liberalnih rokaju Ljudska stran. ka bo na;;cla vse sile, da si pribori tudi 1 mestni manilat. * Dhniiikarji se krčeviiio branijo, da bi se delavoem in kmetom dovolilo, da bi si sami zmetali dimnike, Sedaj.pa so dobili dimnikarji novega sovražnika, Posestniki tovarn zahtevajo, da bi sraeli po svojili delavoih dati snažiti dimnike in da se odvzame občinairi pravica, doloBevati, kdaj in kolikokra,t scf mora daf: zmetati. Ubogim, ki težko plača]o3 diranikarji niso .b.oteli ugoditi in so jih ravrio v, zadnjem času izro^ali naBeloina oblastim v kazRitev; sedaj prihajajo bogati, ki bi dimnikarje lahko plaičevali, a jili nocejo in se bodo borili hujše kot kmetje in delavci proti svobožSinam diinjiikarskega stanu. * Za konierejce. Poljedelsko ministrstvo liazni1.nja, da bo 1. 1913 nakupilo za deželne žreb&arne vec. je števiJo sposobnih pleinenskih žreboev. Ponudbe se aaj i;ošlje.jo do konca aprila na poljedelslco minlstrstvo. Poiiudbe se morajo kolekovati s kolekom za eno kcono. V ponudbi se mora navesti: pleme, velikost, barvo, starost in ceno žrebea. O nakuuu odloBuje polem posebna komisija. — LetoS.nje premovanje žrebi;ev se vrgi za Spodnje štajersko v P*uju dne 20. februarja ob 9. uri "dopoldne v žrebBarni. '3 Za zidtirje bo neki letos slabo leto, ker se obeta prav malo zidarskega dela. Ljudje nimajo denarja in ne morejo 'dalje zidati. Z zidarji vred bodo potem trpeli tudi mehaniki, mizarji, kaninoseki, kleparji itd, Vsi stanovi trpijo pod sedaiijimi mevarnimi razmerami in si ni8 ne želijfo bolj, nego da je mir kmalu za stalno zasiguran. * Tržno poroBilo. Na graškem živinskem tr/.iS8u se cene živini niso mnogo izpremenile. Padla je cena za slabšo, suho živino, in sioer za 1—2 K. Na dunajsKem osrednjem tržiš«rm pa so nn, ceni izgubili tudi pitani voli, in sicer od 1—3 K pri 100 kg. — Trgovina z jabolki je od Božif-ji do fel>rna.rja skoro popolnoma zastala. Marsikateremu kmetu in saclnem« trgovci so gindla jabolka v kleti, a ni jih mogel prodati za poštenb ceno. Sednj se nam poroča, da je prišlo vee trgovcev s sadjem iz Trstaj, Gra/loa-, Dmiaja iri drugih severnih krajev, kui^ovat spofliiještaiorska jabolka. Cene se suBejo mcd 24—30 vin. za 1 kg. — Cim bolj so bližamo pomladi, tem bolj pada cena žitu. Na duna^skem žitnem tržižču je v soboto, dne 15. t. m., znaSal padec pri pšeniri 5—15 vin., jeBmenu 25 vin., rži 10—15 vin., ovsu 20 vin. pri 100 T<g: odino koruza. vstraja nri proiSnji ccni. Kot vzrok padanju cen se i:a.vaja uvoz žit:i iz Amerike, kjer so im^li sedaj zelo u^mlro letir.o. Posebno izhor.no žitno letino ima sedaj Argentiiiija. Zrnja je mnogo in je zclo Civr. sto. * Vinar;ki ia kletars^i teiaj n-ii Grmu KraDJska kmetijska šola na Ormu priredi 10 iri 11 ma^ca t. 1 vinarBki tečaj, od 12. do 14. itarca t 1. pa kleiaH5'] teč.-ij. Na v->poredn je: Cepljenje trt v silii.cah g>rkh legab in diugib prostorio, r»vnanje 8 cepljetil.aiii v trtnicah, s&d tev novih vinrgrurtoT, razkazo»anje s.Idicp in :iplnih Btrojev, Taje v cei>)j«n;u, obrezovEnjfl trt, ra>nanje z mlsdin i trtami t vinogradu, pumlada> eka de'a v Tini grad«, gn( jenje trt, osobito z umetnimi giojili, praktitne \aje v ohrezo>anjn tr y Solskem vinograda v Cerivoih. - Na lletarskem tečaju pa se bo pnučevalo o predmetih: i»'nanje z Tinom, vpliv trgatve in kipenja ra kakotort vins, lastnosti in sestava vina, pre skava vi ia, ra^nanje z zd avo in p( kv»rjeno vinsko posoJ i, ovinjenje s> dov, poraba in vrednost žvepla t keta-stru, praktično razkasova-je v iuski in kipelni nleti, pretakanje vina, žiščenje vina 2 ra*ii'in čistiii, praktične d»monstracije v vinfik' kbti, filtriranj-.'vina, napake vina »aj»; t -inski kl ti in bolezui ^iu» Kor je udeleJia osoii t. pri kletarskera teiaiu omejena, je dovoljea printop le tist iu, katw rsvuatn>t o izre.no sp ejme Priglaaila (po .Topisnici) 8" Bprejj-majn do i?8 tchr. pri ravDatelJBtvu kmeti.iske štle i.a G mu p. Kandija pri Nu emm sti * Vojska n» B llcanu. Deveti sešitek, ki je ravnokar izg-1, zelo temeljmi po>iisuje kone/ bitke pri L zengradu in začetek bitke pri Lilc-Burgasc, katera jo kakor upamo za vselej zapečut-ia nsodo evrrp»ke Turčije Dl* krasjo m cgp slike Ed»n prihodnjib nesitk v prinese vgein umetuif^kib prilog, n» katerih bodejo na najfiupjSfiri papirju p> daiie alike naj««.šueji>ih prizorov vaeb btjioč. EatoliSka Bukvarna t Ljabljani. Mariborski okraj. m Maribor. V nedeljo, dne 10. t. m., se je ustanovila v Mariboru skupina Jugoslovanske stfokovne zveze, Govoril je na ustanovnem shodu g. dr. Korošec. Pristopilo je takoj 35 Blanov, Prihodnje zborovanje je dye 2. marca ob 4, uri popoldne v prostorih Zadružne zveze v Cirilovd tiskarni. Vsi delavci, posli, iiišniki in drugi uslužbenci se prijaziio vabijo. ra Marlbor. Naši Orli so y soboto, d.ne 15. t. m. priredili v dvorani Kat. delavslčega društva predst.avo Finžgarjeve igre: ,,Naša kri". Igra je uspela v splošno zadovoljnost. Udeležba je bila povoljna. Ka^ kor slišimo, nameravajo Orli igro na Velik.ouočni po!.<edeljek poaavljati v Št, Lovrencu nad Mjariborom, in Sv. Jitrij v Slov. gor. ,,,Stajerc" ]e v 5. š-tevilki y Članfcu ',,'Tepen kaplan", povzetem po ,,,Slovenskem Narodu" — pjegov dopisnik v St. Lei;artu je znjan — ppročal, da je bil prejSnjo nedeljo ka.Łlau.Bjiw, sina po maši od razjarjenega ljudstva dejansko napaden in tudi tepen. Radi poštene javnosti bodi „81. Naroflu" ter ,,Stajercu" in vsem njegovim ,,resnicoljubnim poroBevalcem povedano glasno in jasno, da pri Sv. Juriju v Slov. gor. o tem grozno pomembmem dogodku, ki je tako presenetljivo vzradostil ves štajer. cijanski in liberalni tabor, nihče lučesar ne ye, še manj pa ,,tepeni" kaplan. '"  in Sv. Benedikt. PriporoBam bepediškira mladeničem, da bi se v veejem številu udeleževali shodov v bralni sobi. Kako zalostno je bilo dne 2,. februarja,, ko nas je bilo tako malo, Mladeniči, naročite si pa tudi vsi ,,,Slovenskega Gospodarja", ki prinaSa tako zanimive novice. m^§y. Aiia v Slov. gor. V zatlpji številki ,,Slo\enskega Gosf56tfa"r"ja" se nam je svetovalo, cla vprašajno Lenarcane glede nemške šulferajnske šole. Res, dober je bil ta nasvet. Kaj smo izv;edeli? Cujte in strmitD! Nemškutarski glavarji pri Sv. Lenartu so že bojda siti te šole in bi jo radi zvalili na druge rame, ah kakor pravijo hudomušiii liudje, da bi radi to šolo prodalu 'Muliasti Lenarčani pa se norcniejo iz Ar. ¦lioveanov ter svetujejo, naj ArnovBani naprezejo svoje konje — tudi gospod iz Cmureka jim bojda rad posodi svoje, da todo spravili nemško šolo od .Sv. Lenarta na kremberški breg. Skoda, da, je že minul predpustni 8as! To bi bila lepa predpustna komedija, k-atero bi Lenarčani gledali z veseljem. m Marija Snežna na Velki. Graška ,rTagespošta'- od dne 23. januarja piše o kmecld surovosti in neolikanosti, ker Je bilo obsojenih nekaj lantov radi pretepa na 2—5 meseeev zapora. Mi pe zagovarjarno oinenjemili faiitov, ker itak. niso na^e gore listi, Pa6 pa bi želeli, da bi graška ,,Tagespo'šta" prinesla tudi kak dopis o surovosti in neolikanosti nemškutariev ki cmureškili nemških prenapetnežev, kateri preganjajo vso, ,kar le kbličkaj po katoliško in po slovensko diši, N. pr.: 22. julija 1900 so ,,inteligentni" Nemci iz Cmureka in njihovi tukajšnji olqoliSki zv«sti oprode lioteli ra7,biti naš mladenišiki shod. Nad surovostjo nemških razgrajačev se je tedaj celo zgražal neraški radgonski okrajni glavar. m Sv. Martin pod Vurbergom. Ujnrl je prldni gospodar Jožel Rojko, star komaj 30 let. Lansko leto meseca junija se je Še komaj priženil iz vurberške xupni.je n vzgledni Kletnen8i6evi hiši. N. v m. p.! iii Sv. Marjeta na Dravsfcem polju, Poročen je !)il dne 3, iebruarja Ivan Klasinc z Nežiko Lubej. Na gostiji je nabral dne 27, jaouarja t. 1. z Miciko Caluta poroBen Franc Greif za Slovensko Stražo 5 K. Zavednim novoporoCencem v novem stanu obilo sreče! ni Ogliencl v slovenjebistrižkem okraju. Pri naa iinanio prav milo zimo. Sova cele noči skovika, da je veselje. Kailar po zimi sova vriska, pripovedujejo stari Ijudje, je tisto leto prav dobro in jei j>riea|koyati jjraA- slauko vinee. V ,.Slovenskem Gos[X)darju" sem i>ital, da je prevžitkarica Katarina Ceitrih v Cirkugali zredila pragiBa, katerega mast je tehtala 106 kg. Tudi ženstvo v naših krajili zna prav dobro rediti praSiBe. V Ogljencih pri Zgor. Polskfvi je posestnica Mina Kren kljub slabi letini izreclila v 22 mesecih, 350 kg tožkega prašiča. Ta prašič je imel gotovo še veBjo težo Speha kakor pa oni Katarine Gentrih. m Krčev na— Lcitersberg. Jug sl vanaka strokovua zveza priredi pribodnjo nedeljo, 23. feliruarja t Mariborn v Zadružni Zvexi (Cirilova tiskaroa) «b 8. uri dopi Idne eh: d za vinicSarje, železnicarje, posle ia delavce. Pridite v (bilnem gtovilD. m Št. Peter pn Mariboru. DruUvo nSkalau ima v nedcljo, dne 28. februsrja po večeraieah v cerkveni hiši svoj letni občni zbrr. m Ceršak ob Wuci. Tovaroi^ki delu.vc.i, viničarj- najcmniki, blapci in p'sestniki, pridite v nedeij", 23. fetnua"ja ob pol 3 nri popoldne na sbod, ki se vrč\ v hiSi g Al. Hamra, p. d. Štiugl t Ceršaku Pridcjo Daj tndi možjo iz Selnic«. Na thodu bo g vunl poslanee dr. Korosec. Pfujski okraj. p Ptu]. Oi-i slogaški.liberale!\ ki se usaja po gostilpnli rez nagega Orla, KrBevinsko bralno dru- Stvo vn Kmefiko posojilnico ter paše somišljenike ovira po vzoru ,,Sloge", naj bo lepo tni.o, sicer se mu bo druga zagodla. p Sv. Lovrenc na Dravs'.em pol u. Dno 4. februarja je bil tukaj strašen pretep. Zvecer ob 8. uri sta si začela nagajati in se tepsti Janez Osenjak ter Martin Kmetec, Bila sta oba pijana. Branit ju ]e pa prišel Vincenc Šterbak. Kmetec pa ga je ud^.ril z nožem v roko, da je na levi roki mu prerezal več zil. Cez malo casa je pa udaril Kmetec Apdreja Plejnšekja s Ilosarko po glavi tako liudo, da nm je prebdl glavo. NesreBno pijancevanje! p Sv. Marko pri 1 tu,u. Tudi nam, ki smo bili dolgo 8asa prijatelji starili poslancev, se sedaj že gabi to grdo hujskanje v ,,Slogi" proti seaanjim poslancem, To lmjskanje je takšno, da človek ne ve, ali so pisatelji ,,Sloge" strašno neumni ali pa grozovito hudob.nu Skoraj ne moremo verjeti, da tudi dr. Jurtela dela za ta list, Beravno se nani, to pripoveduje od čl. sto zanesljivih oseb. Moramo reci, da so nam naši poslajici Brenčie in Ozmec radl šli na pomoS, ko smo bili v sili zaradi kanala. Ptujski gospodje se tistokrat niso za nas zmenili. Tudi to vemo, da deželui poslaoi' ci pri obštrukciji zahtevajo, da se jim zagotovi regu. lacija Drave, ena stvar, o kateri so stari poslanci molBali. ...Sloga" napatia poslance zavcljo regulaeije Pesnice iii hofie, da se n>aj v enem lctu doseže, kar se proj 100 let ni moglo. Tudi Be posla.ici ne bodo obStruirali, ne vem, 8e bo Pesnica raenkrat regulirana*. Kolikor je meni znanio, je Se vedho ziadržek, ker se Mezgovci, Možganjci in Slomi Š-e branijo zavoljo slroškov za vzdrževanie. MogoBe, da so sedaj ze dru_ gega mnenja, potem bi naj nam to dr. jurtela v ,,SL> gi" mirno razložil, ne pa da se priobcujejo tako strastni napaSi, Saj vemo, da rogulacija rek ni k kšna strankarska zadeva, ampak sploSna zadeiva, Tčatero vsaka stra.nka rada iz^olni, ce le more. Stari poslanci pa tucli niso delali Budežev, p Sv. Barbara v Haloz )h. V "regovcu je iimrla Barbara Fa't, mati uglednega posestnika g. Antona KlajjderiCa, Družini izrekamo svoje sožal^e. — Neki uzmoviČ ie potegnil v eni zadnjih noBi vlB, g. župniku mlado prase. Dozdaj še pi znano, k'am ga je spraviif _ pri nas in v sosednji fari Leskovec že precej dolgo razsaja kašelj (oslovski kašel.O m mnogo otrok ie ze moralo iti prezgodaj pod grudo, med temi tudi čtrok g. ucitelja Kosi. — »Slovens"! ega Gos;odar]a" radi beremo in si ga tudi vedno naročarao na. novo. Kako pa tudd ne, saj je edini ta list za nas, kl bra. ni vero in kmečke koristi! ,.;Slovenski Gospodar" v vsako bišo! Vse druge na gnoj med smeti, ker so protiverski in škodljivi. ,,Straža" in ,,Naš Dom" sta tudi že postala precej domaBa, Mi gremo naprej! p Sv. Trojica v Haloznli. Zadn o nedello meseca prosinca je imelo naše Bralno društvo zimsko vesolico s pomenljivim pouBnim govorom, Ud Mlade. niške zveze, Anton Pernek, je govoril prepriBevalno. Marijima družbenica Marica MarinBie pa je pri^etno deklamovala ,,Lejlo Vido". Pri srerolovu je imelo društvo 51 K čistega dohodka. — Nedeljo pozneje smo imeli poufien shod o sadjereji. Govoril je g. potovalni učitelj Pirštinger. Po poro&ilih občnega ztora našega 'društva je bilo posneti, da so bili njegovi uspehi pri haloških otežkoBenih razmerah zadnje leto zopet veseli. Leskovec pri Ptuju. Tudi k nam je priromal zloglasni govor dr. Kuk.ovca, ki lioBe dokazati, kako se nam slovensklm posestnikJom delijo dobrote iz Gradca in so torej hudobni naši krne&ki poslanci, ki tega nooejo uvideti in delajo obštrukcdjo v Gradcu. Res žalostno, da se najde mož, kd ga je rodila kmeBka slovenska mati, in hoBe pekaj "dokazati, o Bemur se nl mogoče prepriBati, da je respiBno. Šicoda Basa, papirja in dr, Kukovca, ki je zabrede'1 takio daleB, da skuša podreti, kar naši neustrašeni kmeBki poslanci z v-eliko težavo zidajo. Tudi binavtfca ,,Sloga", ki jo vzdržujejo liberalno-slogagkl advokati in hbfra,ti, se zadira ob naše poslancc Jn to vse radi tega, ker mi kmetje nismo hoteli volitl liberalne advokate za svoje poslance. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. PoroBil se je dne 27. januarja posestnikov sin Jožef HorvpA iz Mostov z veleposestniško h8er.jo Terezijo Mat-ašiB iz Zagorec, V nedeljo, dne 2. februar.ia, 90 se sešl'1 zopet gost]e na nevestinem domu. Za dijaSko k'uhinjo v Mariboru je nabral župan Frane Horvat 7 K 30 vin. No. vioporoSencema Bog daj srefo! p Sv. Lenart pri Vel. Nedel;i. Mlade^iŠka zve. za je priredila na pustno nedeljo 3 gledališke igre, in sicer: ,,Prepirl]iva soseda", ,,CukIna kupBija" in ,,Ženin MiTia". Igralci so svoje vloge dobro rešili. Cisti clobjBek je namenjen za društvene potrebe. Zahvaljuje. mo se 8. g. Erhatiču, lcaplanu pri Sv. Antonu, za poslano vstopnino. — PoroBila se je tukaj d e 27. januarja mladenka Micika Korpar z mladeniBem Alojzom Brodnjak. Obilo srefe! p Sv. Tomaž pri Ormo^u. NaS c. k'r. požtar g, Bkrlec je tudi naBelnik. liberalne nosojilniee, h kateri svojedobi;io naših mož ni pripustil. Zato je že pr šla kazen nad njega in njegovo posojilnico. Ker >ni hotel iznlaBati n«katerili odpovedanih vlog, so ga prlzadeti vlagatelji izroBili sodišCu. Skrle'eva poso;il.nica 'je bila obsojona in sedaj mora razun vlog plaBati fte tudi lepe sodne stroške. Tako je slogaško-liberalno pamet.no gospodarstvo. p Sv. Miklavž pri Onnožu. Dne 20. januarja je bil za naSo župnijo pomenljiv dan* PreBastiti gosp. stolni župnik in kanonik Moravec nam je blagoslovil nove orglje ob navzoBnosti veB sosednjih gg. duhovniRov. Stare orglje so narn Bisto odpovedale. O<Lposlanec ordinarijata, vlB. g. Trop, je v vznegenih besedah' razlagal pomen in vpliv dobre glasbe na srce Blovekovo. Sv. rnašo pa je služil ob asistenci pre. Baststi g. kanonik Moravec, in nove orglje so s svojim milim, prijetnim glasom, povzdigovale srca vernikov proti nebesom, Tako je postala naša lepa cerkev zopet za eden okras bogatejša, Nove orglje je napra^vila znana tvrdka Brandi v Mariboru. Naipravljene so )>o najnovejšem nacinu, tak'o, da so sedaj druge vrste v naži škofiji. Delo dela vso east mo>tru.Vsem, ki so bodisi gmotno, bodlsi dejansko pripomogli k novim orgljam in lepi slovesnosti, iskrena zahvala! p Središče. Zadnj Uo, is o gostiji Slavko Šolarja in Alo^zi^e Kolarič je p,eresi!iLyn in izvira iz hudobnosti. DotiBnik je hotel zvabiti na led ,,Slovenskega Gospodarja" in se ponor8evi:t iz Orla ter onienje_ nega dekleta. Liberalci, sram vas bodi! p SredišBe. Da so ilberalci lažnjivi prerokisvobode, so pokazali zopet središki liberalci, na celu jim župan ŠUiku ob prJiki pouBnega tečaja, ki se je vršil pri nas zadnjo soboto in nedeljo. Ti svobodni lažinaprednjaki niso pripustili, da se teBai pri cerkvi razglasi, dasi je dal obrežki župan dovoljen.ie. Gosp. župan, vpraš-amo Vas, ali je to svoboda? Ali Vas ni sram, da bijete sami sebe po zobeh? Kje je Vaša doslednost! ? Ali ste pozabili na svoječasni svoj razglas? Zakaj postopate tak'o? Ali Vam veleva tako Vaši razum? Vsekako Vaon priporocamo, da se greste uBit posfropanja k' svojemu tovar.šu v Obrež, dasiravno nima u8;teljske izobrazbe kakor Vi. Odkrlto priznamo, da zasluži župan v Obrežu s svojim ravpanjem naše priznanje, akoravno ni naš pristaS. Žalost 10 je', da se liofiejo naši središki liberalcd s takimd turškimi razmerami drža-ti na povrS>, tla'C-iti in zasužnjiti naše dobro ljudstvo in ga tako vod ti v vsestranski propad.. Take in enake razmere klicejo na pomoB, in povemo vain, liberalci, da bomlo temel,;.to poskrbeli, da bo gospod iz Rakitja Še hoido nervozen. p Središče. Dne 11. t. m. ]e umrl v SredišBu Jurij Plepelec, stara slovensk'a korenina, v dobi 75 let. Blagi mož naj pociva v miru. |. Sv. Bolfenk { ri SreftišBu. V občini Vodranci je bil v sredo, dne 12, februarja, izvoljen za župana vrli naš somišljenik g, Jožef Munda. Pre,,šnji župan, klaiteii pleše po Zabavidkovi godbi, ni prišel n'ti v odbor, klakjor tudi sploh nobeden. liberalec n-e. Sedanji občinskiodbor sestoji iz najodliBnejših mož v obcipi, Torej vi naprednjaki, ki pa povsoil naza:1ujete, ne pomagajo vam ni8 vaši rekurzi ne vaša agitacija, in tisti središki gospodje, kateri so si, kadeč I ne cigare, v svesti zmage, pripeljali na volišBe, a po kon8nem porazu odjeljali., kot bi za njdrai tol-cla najlmjša toča. Me'd ljudstvom je šla govorica: Dokler se 'odo središki purgarji vozili na volišBe vol t, bodo vs kdar naprednjaki projjadli, ker tisti središki gos^odje so tega že navajeni, jioselnTo pa tisti gospod iz Rak'it'a. Torej gospod Zabavnik, ne bo nič s tvojimi sapjarai, da bi bil v tvoji osebi sedanji župari. Sv. Križ t k Slatine. to zimo so umrle pri nas tri osebe, ki so nad 50 let bile v zakonu; pred Boži8em je umrla na 'TopolaJi Marjeta Tkalec, na Novega leta dan Marija Cvetjco v Tuncovem in pred tadnom je premijiul na Strmcu obče spoštovani Jakob Sipec. Sveti jim veBna luB! p Sv. Lovrenc na Dr pnlj i V ned ljo. 2^. fehrnsrja ima De kliska zvez" sv j mesečm pon>m sbcd z dehlamariiami. iszi imi pou<5 nimi gov-ri nd Mla<1enke, (^lsnice in drage pndt* polnoStevilno p Osluivvai. Q. T maž K< rpar je v n-di-lju na običaJBem sknp nem sestanku vseh oslu^ovnkih kmi-tnv v gost lni p-' g Kovačecu nabral za n^lov. 8tr«žo 8 K 10 vm. Prisičra bv«la! p Oimož. Emptijfka podružnics ima 27. t. m predpoidan ob 10. nri s»oj < bčni zbor v kletarski gnstilni. Na »spnredu *olitev delegatov in odbora, razdelite laneneg« g^mena ter srečkanje za razno kme ijsko c rodje. p Sv Knž t<k SlKtine. V nedeljo, 23 febrn»rja po veiereicah bo v čitalnici na občnem zb rn kmet podrazcice predavsl ra Batelj g. Ivaa Belle o zbolsanju travuikov. Udje in gploh p sestoiki, pridite poh oHevilno. Ljutomerski okraj u.jn^pinn... Umrl je dne 14, februarja okrožni zdravjiik dr. Karel Chloupek, Rajni je bil starosta Sokol.a, a vendar miroljuben. N. v m. p.! Opozarjar mo slovenske zdravnike na to izpraznje.no mesto. — Ljutomerski Nemci in iiemBurji se baje že hvalijo, da bodo vzeli Slovencem pri prih'odnji občiuski volitvi še 3. volilni razred, naši liberalci pa to mirno trpijo, Ni Buda, saj sami vabijo iz Gradea Nemoe K nam predavat ter trpijo, da se na slovenskem zbortovanju govori nemško, Slovenci, kje je naš narodni poTios? 1 Mala Nedelja. Prav prijetno ziino imamo tukaj- — PoroBil se je vrl mladeniB Franc Kšela, km. sin, z Miciko KlemenBiB v jurjevško župnijo. Zenin je bil vrl ns& pristaš in politifino delaven, pristopil je rad v naSa društva, potrud.l se je rad na sliode Km. zveze tudi v druge župnije. Bog dajj da bi ostal tudi še nadalje riaSa krepka korenina! 1 Gornjeradgonskl okraj. ,,Amerikanski vdovcc" je ime nekemu človeku v na&em okraju. Ta obii!;anoc pridno klepeBe, da ,,Šta,jerc" le pomaga, Komu pa? E, ako (josvari dujiovnik kakovo potepeno delčle ali oste. je ,,Slov. Gospodar" kakega Snopsarja, se ,,Łtajoro" za te preg.anjawie Ijudi ,,gor vzame". Kako paB ,,Stajerc" za vse svoje ljudi zna! Saj za Bračkovo ženo se ne bo potegnil. I Go^ Iiadgoiia. Dne 20. julra 1911 je vol 1 takratni slovenskT~oTfra.ini zastop gornjeradgonski Blanc v okrajni Šolski svet. Izvoljeni so bild od slovenske stranke: Anton Trstenjak, velej osestpik in župan v Tvanjcih', jakob Nemec, posestni ip župan v Ok.oslaveih in Jakob, Zeml,i8, joso^tiik v Radopcli- Od nasprotne stra.nkje: Alojz Kre"i, veleposestnili v O8eslavcili, iji dr, Hohn, okrajni zdra^nik v Radencih, C. kr. okrajno glaivarstvo je to volitev razveljatvilo dne 8, avgusta 1911 in c. k"r. dežel.no nameetništvo % razsodbo z dne 9. oklobra 1911 na&emu priziv« n.i u. godilo, Nato pa je1 c. kr. ministrstvo iiotra)iij;li za-dev sporazumr.o s c. kr. mimstrstvom za uk in bogoBastje si oznalo volitev za- pravoveljavno, ker se ni prekršil zakon in se tudi ni prekoračdo podroBje okrajnega zastopa. Vkljub temu pa se izvoljeni udje še ne pripustijO k sejam okrajnega Solskega sveta. To zadeva^oči akti pa ležijo že dolgo Basa pri deželnem šolskern svetu v Gradcu, kateri še m sli po nekih1 sodnih stonnjali odločevati, Be se naj novoizyoljenim udora sploh dovoli kdaj vstopiti v okrajni šolski sve( al i e. l i -";os uid.ie si ^e dolgo belijo glave s tem, ka ko bi to razsodili, kar bi pri prosti fclovGK takoj pamet.io razsodil, NaŠi gg. poslanci pa naj blagovolijo celo stvpr ta.m ;ia Duiiaju pojasniti in spraviti v tir. 1 Sčavnica. PoroBali smo že, kako Spende na šBavniški šoli plodonosno deluje v ,,StaierBevem" sadonosniku s tom, da širi po deci ta umazani list mecL dosetlaj dobre kr&čanske ŠčavniBane. Da pa Spende dela in se trudi tudi v Sudmarkinem vinogradu, dokazuje sledecp: Spende je ob novem letu razdel 1 mpd šolarje veB Siidmark-koledarjev. Otroci so seveda vzeli in prinesli doniov te nemSke evangelije, Toda neki dobri, zavetlni stariši, so svojega šolarja prav precej poucili, kaj ima s tem Spendejevim darilom storiti» Drugi dan zbere fantek okoli sebe veB Šola,rjev, ]im razloži pomffn knjige in nato pred vsemi med primernimi opazkami zabode knjigo z nožem ter razreže na drob.ne kosce, kose pa požteno v blato potepta. Za njim storijo isto s svojimi koledajrji tudi drugi Šolar. jL Hrupa in smeha ter medsebojnega odobravanja je b:lo veliko pri tem. Jaz bi rekel, daj so far.t^e Bisto modro storiii, Da &e veckrat malo pošegetajo Spendejevo nemško Žilico, pa bodemo že skrbeli, Priložnost 1)0 že sara zopet k temu dalt I L utom. i nOre>" v Ljut mern irra v nedeljo, dne 1. snšca predavuuit- v liralni sobi po večerun»h Vabijo se VBi mladeniči in pr jatflti m(adine 1 S» Kr ž p'l Lju(omeru. Dekli ka zveza priredi v nedelj -, doe 23 i. m v Sl maeko em dsmu društveni shod 8 petjem, ter gOTori d.ib v. dit )ja in Hanic. 1 Kspala. Pnhodnjo nfdeljo, 2S. fbrnarja ima poalan<c I»an Roškar »hn po rani b žji službi 7 prostorih ^. Di jaka. M<>žje, mladeaičl, p ilitn si ns ^od. 1 8y Ju ij ob 5 vn'ci. Podrnžn'ca nSloy. Straže" ima prihodnjj n'deij ¦, dne 28. februarja takoj po ve^eroicah v čit«inici svoj redni ol č .i zbor, z obiiajiiim vBporedcm. Vabimo k obilni udeližbi. s LuBane. V nedel'o, dne 23. svefiana, obhajajo naš vl6. g. dekan 251etnico svojega župnikovanja. Nova velKa cerkev bo še loznejšim rodovom kot lep spomenik njihovega neutru'dljivega delovanja. Se na mnoga sreSna leta! s Sv. Jernej nad Muto. Mislitp si g. urednifc! Mi tu na tem samotnem, od vsega prometa loBenem liribu, imamo tudi godce, ki še pravilno prijetno svirajo, k'ar bi Blovek od planinskih iantov komaj pnBakoval. Najbolj pa so še hyale vredni, ker so sami kršBanski, narodno zavedni slovenski lant^e in skoraj vsi naroBniki ^Slov. Gospodarja", Med njimi prednia6i mladeniB Urh NapeBnik, kl je plaBal najročnino kar za celo leto. Lep vzgled za vse fante! 8 Sli-nnjgr dec. Občni /buri bikorejsk b za rug slnvenjpgraškega o'raja se bodo vrš li v tekočem letu: Due 4. snšra ob 9 nr> dopoldne v Št Janžn pri 8f). Dr»v(gradn; 4 snšca <b 3. nri pop. v P-dg rji; 5 siišc« ob 8. nri dopoldne v Št Ilj>i pod Tarjakom; f>. Bušca ob 2. uri pipoldnf v Št. Ficrjanu pri Sp D liču; 6 saaca ob 9 uri dopoldoe v Rizhoru m 12. aprila ob 8. uri dopoldoe v SloTrnjgrad u. Oosp< dje - ačeln ki i menj n>b zadrug se proBijo, n»j surraznmon x gosp. odb rn ki p v»bijo vs^ zadružnike k»kor »ndi piijatelje g vednreje na zbo^ovanja. katera bndo z oz rom na ro, da se otvori zsčetkom m seca majnika ¦ krajni pašnik za nlado gnvedo v Št Vidu, pnsebo'- zanimiva. Na zb rovanjih bo go.-oril deželoi žiT>n»rpJ8ki d» zornik Jel^ TŠ»k. 8 ¦imaMno prj Velenju. Za pretečeno ne<ielj> nazD8nj-ni (bčni zbrr naspga izobraževaloegn društva se vrši to nedrljo, dne 23 t. m. ob 3. uri u poldoe; ker zadnjift je bil g. poslnnec zadržan, to nedeljo pa bode ne"viano prihirfl v našo sredino ter prevzel pouiao bodrilen go or. Pridite torej polnoštevilno. Konjiški okraj. k Oplotnlca. Žalostno, pa resniBno, da imamo v naši vasi take gostilne, kjer že otroci-šolarkinje plešejo do lO.ure ponoBi v prisotnosti nekega liBitelja, Zalostno je tudi za gostilno, kjer ni pravega ppspodarja, da bi take mlečnozobe otroBiB« spodil domov, a še bolj žalostno je za star&e, da jim ne dajo strahu in, boljšega vzgleda. Tudi v Cadramu imajno gostilno, kjer se od šiopsa pijani fantje vsako nedeljo pretepajD. Nainesto v oerkev, pa v krcmo. Ze na vse zgodaj hodijo s T^rvavimi buBami po vasi, Tukaj naj bi pac za to | ostavrene osebe gledale, d.a se v takih gostilnah žganje odpravi. k Stranlce. Tnkai je umrl v ponedeljek tukajSnji organist in raeznar Franc CreSnar v 65. l8tu svoje starosti. Naj poBiva y miru! k Sp. Zre8e. Pri svatbi Kctn.ik-Kvac so ua predlog ženinove sestre Milice zbraii za Slovensko Stražo 3 K 20 vin. Priiomnimo: To je l;ila sviitovšBina rudarja. V Jiišo paB zahaja ,,Slove.nslči Gospodar", vsled tega že mladi Blani družine1 razume^vajo parodno dolžnost. Lepo! Celjski okraj. c Celjle. Za blagor siovensPega naro3a malokdo toliko dela kakor okrajni ziTravjiik dr, Anton Scbwab. Kakor vsak dobro mislež Slovejiec, tako tudi ta gospod nvidi, da je neznierno vživanje opojnih pijaB za naš narod velikansko zlo. Vefekrat se v govonb, li- stib. in knjigah kaže na žalostne nasledke nezmernosti v gospodarskem, nravnem in zdravstvenem oziru, toda uspelia je malo. Zakaj? Zato, ker ima ljudstvo popolnoma napaBne pojme o alkoholu. Ljudstvo misili, da so opojne pijace za človeško telo potrebne, da redijo in da dajejo moč. Zdravni&ka znanost pa uBi, da to jii res. Alkojiol razburi samo živce in t.ikrat se zdi Bloveku kakor da bi bil bolj močen; v resnici pa aL kohol jeml^e moe, kar cuti vsak potem, ko se strezni; je nainre6 boli slab, kakor je bil prej, predno je pil. Drt Scbwab ima riacelo, da je treba s poukom na pocL lagj znanosti ljudem izj.odbiti krive nazore o alkoliolu, tako, da bodo prišli do prepričanja, da alkobol ni potreben, ne redi i.n ne daje mo'i, Potem ne bodo tako silili za alkohblom. Vsled tega je imel g. doktor tekom 61et ževec predavanj na Stajerskem in na Kranjskem, Tako tudi na pustno nedeljo v Celju za odrašBene, na pepelnično sredo za dijake, v Betrtek potem pa za ljudske šole. Pojasnjeval je predavanje s skloptiBnimi slikami. Poslušalo ga je bl zu 1000 oseb, Za praktično žlvljenje je dal približno sledeca navod.la: 1. otrokom se ne sme nikoli dati alkoholnih pijač,. za otroke je mlekb pa voda; 2. kdor še ni pil alkoliola ali Se •čisto malo, se mu svetuje, da. sploh ne zaBne, bo boljše zajij v vsakem oziru; 3. 6e je kdo vajen piti alkoholne pijaBe, naj ne pije več kot V* 1 tra srednjemoBne pijače na dan, žganja pa sploli ni6; 4. alkoliol se rabi pri nekaterih boleznih za zdravilo, kedaj, to pove zdra.vnik, zato naj se vsak ravna. po nasvetu zdravnika; 5. gg, učitelji in katehetje naj bi liavajali šolsfro mladino k temu, da se ravna po nauk.li, katere je slišala pri predavanju. Vsa ta naBela je pr-edavatelj znanstveno utemeljil. Opozoril je na to, ka';;o nevareni zapeljivec je alkohol sam na sebi. Kakor vsak strup, tako tudi ta zaliteva, da ga clovek vedno veB rabi; zato postane marsikdo neliote velik pijai.ec, če se resno ne premagiije. Oraenil je tudi, da celjski okoličani ne delajo prav, ko vse1 mleko pro.Iajo, otrokom pa ni8 ne dajo ali pa jim ponujajo Baj, v katerega, vlivajo celo žganje. Svaril jc sled.njič šolarje, naj ne kadijo tobaka, ker je tudi v tem strup, nikotin imejiovan, ki je za decke zelo škodljiv, c Gor. Hudinja. Hlapec Tomaž Kerze je ukradel dne 7, februarja posestniku Janezu Cigel&efcu 340 kron papir.natega denarja z denarnico vred in službeno knjigo ter pobegnil. c Savlnjska dolina. Gos; o& urednik"! Naznanjam Vani, da sem bil na svatovski gostiji, Ja, boste rekL, U) i° ai iiB noivega, posebno prej v predpustu; pa le poBasi, 'da Vam razložim. Bil sem že večkrat na eniakili gosti>Ii, pa Še na pobeni ni bilo brez voglarjev ali prežarjev, posebno, kjer je dosti pijaSe, kakor tukaj. To je pripisovati izobrazbi našili fantov. Mladenici ol sojajo staro divjaSko razvado ponoBeva.nja- Prav dobro smo se imeli, bili smo vsi enega mi&Ijenja, brez male izjerae smo vsi, ki smo b.li svatje, riaroceni na katoliške liste in smo nabrali tudi mali znesek za Slovensko Stražo. Samo ena re6 je b.la graje vreilna, Nekateri godci so namreB s svojimi dvoumnimi dvtipi žalili clostojnost. o Galiclja pri Celju. Lai.sko leto smo se prav Dridmt udeleže.ali društvenfcga živijenja. To so pokazala poročila na tobBnemzborulzobraž-evalnega dru&tva, ki se ie vršil dne 22,. decembra, Dru&tvo je pri. redilo lansko leto 3 predstave, in sicer: ,,Repožtev", ,,Lukinja v namiznem prtu" in ,,Tri sestre". Imeli smo tudi dobro obiskan mladeniški shod pri Sv. Jungerti. Predavanj je bilo 0. Da so pa ud]e tudi pridno brisali prah iz knjig, nam je povedal knjižnicar, ki je naznanil, da se je prebralo lapsko leto 281 knjig iz društvene knjižnice. Za leto 1913 je bil izvoljep slelie8i odbor: predsednik Dav. Krajnc, podpredsedpik F. Viderašek, tajnik M. Križan, blagajnik J, Veber, kniižniBar M. ŠtefančiB. Odborniki: F. Šuberger, M. Re. her in Jan. Novak. Mladini kakbr tudi starejšim pa priporoBamo, da ostanejo Se za naprej zvesti udje dru. štva. c Dramlje. Naši liberalni raogotci Tčakor naš tajnik JarnoviB in še maloštevilni njegoVi pristaši, so si zelo v laseh in se huduje]o drug na drugega, Beš: Ti si kriv, da gre naša stranka tako rakovo r,ot. Posebno gredo Čez tajnika, ker je bdl volilnl im©nik; tako pomanjkljivo urejen. Toda naŠ občipsJd tajnik g. jaroovi? slovesno zatrjuje, da ga on ni sam spisal, ampak nek n.;egov pristaš. Kot nameBRk 28im, že tu pri kpmisiji popravljepim tockara jih je bilo še nekaj in te so poslali na c. Kr, oKrajno glavarstvo, da se še tam prepri8a'o o pristnosti našega volilnega imenika. S težkim srcem priBakujejo naši gospodje pobvalnega pisma, in govori se, da baje dobi bo.no eastno koiajno z napisom: ,,jarnoviBu, kot obdnskemu tajniku v spomin za nevenljive zaeluge pri sestavi volilnega imenikia za občinske volitve v I5ramljah. leta 1913." c Nova Cerkev pri Vojniku, Po dolgi mučni bolezni je umrl dne 11. febrnarja, previden s sv. zakrainenti, Vrisk Matevž, mož kršfeanskega prepričaiija. Bil je vnet prijatelj dobrega berila. Rajni je bil zelo pr ljubljen, kakor je kazal njegov veliBastni pogreb. Bodi rnu zemljica lalika! c Dobrna. Pri šaljivi licitaciji je zbrala slovepska mladina in zajvedni možje za našega Orla 13 K 60 vi.n. Tak"o je prav! Za do':re name ;o nai ima vsak zaveden Slovenec odprto srce, racTodarno roko. Bog plaBaj! Na sumniBenje zlobnih ljudi, da se je porabil denar za pijaBo, odgovarjamo, da ni b.lo zraven že dobro znanih fantov, ki so kar 50 K pognali po grlu, sicer bi se našm kronicam tndi tako godilo. Ne sodite drugili po se))i! c Sv. Jur ob Taboru. Dne 17. februarja so bile obBinske volitve. V 1. razredu so izvoljeni liberalci: Apat Lavoslav, Debelak '3ožef1 Kos Milia, Ocvirk M., Plavšek Ludvik, \VittenbacJi. baron Gustav. V 2. in 3. pristaši Kmeč:ke zveze, in sicer v 2. razredn: Haažič Franc, K,iiear Martin, Lesjak Alojz, Les.ak Franc, Lukman Franc, Raučigaj Anton; v 3. razredu pa: Juhatt Jožef, Kos Franc, Križnik Toinažič, Orešnik ¦Jakob, Rožanc Frani', Vasle Alojz, c Sv. Pavel pri Preboldu, ObcespoStova.no liiŠo Kruljčevo v Mariji Magdaleni je obiskala v zadnoem Basu v Kratkih presledkih bela žena, kruta smrt, ter pobrala v družin.i meseca decembra miuulega letu po daljši bolezni startga moža Mihaela Fakin v starosti 69 let, Miren, tih, škromen, ntoder in previden značaj je bil. Oba sta bila vneta zagovorinka S. K. Z, ter ffcolieanom prav priliubljena., Žalujočim naše sožalje, ranjkima pa blag spoinin, in veBuii mir! c Sv. Jedert. Veselo giuanje se o^azuje pri nas, pa ne na plesišču ali gledališ^em odru, ampak v branju 8astnikov. Od novega leta je pri nas naročenih: 5<i »Slovenskih GospoJarjev", 53 ^BoguljUbuv", 5 ,,Domoljubov", 12 r,Glasidkov", 2 ,,,Naš Uom", 2 ,.Cv0lje" — ;,Stajerc" niti eden! l\>skusul ga je sicer ¦prevžitkar Seligo vriniti pekaterim, pa se mu ni posrecilo, Kakor je pricindral, tako je odcindral! o Trbovlje. Umrl je zopet eden izmed stallinav. dušenih domoljubov. Petra Erjavca, zlatoraašnika in župnika trboveljskega, ni veB! Umrl je mož, ki se je toliko trudil na narodnem polju, ki je pomagal, da, ki je, tako smemo refii, naredil Trbovlje slovenske! Rajnki je bil rojen dne 24. junija 1833 v Kostrivnici blizu ^latine, posvečen v mašnika v St. Andražu od ranjkega rodoljubnega škofa Antona Martina Slomšeka, ki je tudi njemu vcepil globoko ljubezen do svoje vere in naroda. Služboval je med" drugim tudi v Kdnjicah, rojstni fari našega prem,. vladike kot kaplan in sicer kot vzgleden duhovnik. Bil je župnik v ZreBah, a dne .1. maja 1887 je prišel v Trbovlje, kjer je takrat še vladal bolj nemški duh. Da so pa Trbovlje danes slovenske, se imamo v prvi vrsti zahvaliti dragemu umrlemu zlatomašniku. Ustanovil je že pred dvajsetimi leti trboveljsko posojilnico starega Schulze-Delitzschevega sistema, ustanovil katoliško delavsko društvo, bil je podpornik družbe sv. Cirila in Metoda, seveda še v tistih letih, ko se še niso porajali dogodki a la Bohinjska Bistrica. Bil je mož ognjevite vere. Današnja smer liberalne politike mu ni prijala in jo je ostro obsojal. Zadnje Base pa je postal bolehen, zadnja štiri leta ni mogel sam veB hoditi, drugi so ga morali voditi na sprehod. Bil je milega znaBaja, spravljiv, potrpežljiv in je vdano prenašal trpljenje. Zato je tudi takorekoB ugasnil, skoro nismo doznali, kdaj se je presfilil njegov moBni, odloBni, krepki duh iz telesa. Po8ivaj v miru, dragi zlatomašnik, sveti ti ve8na Iu8! — pogreb preBastitega gospoda Petra Erjavca se je v soboto izvršil nad vse sijajno. Zadnjo Bast mu je izkazalo 18 sobratov-duhovnikov. Sprevod je vodil, opravljal mrtvaška opravila, aaroval sveto mašo in govoril ranjniku v slovo prec. gospod dekan lašiu, dr. Kruljc. Pokojni gospod je bil še Slomšekov uBenec, z,ato vzor-duhovnik. Njegova zasluga je, da Trbovlje niso nemBurske. Gospod zlaom,ašnik je bil u8en mož, blaga, dobra in zlata duša. Svetila mu veBna Iu8! o Loka. Zoretov pes je st.ekel in obgrizel svinje, maftke, pse, pa tudi ljudij neko ženo je zgrabil za nogo, pa je imela debele poSne (zimske Bevlje), in ji ni škodoval. Bolj hudo je obgrizel 2 deklici, kateri so spravili v Pasterjev zavod n,a Dunaj, Politična oblast je dala potem vec psov postreliti. Je že prav, da je tako skrbna; ko bi le tudi žganje tako preganjala — žganje stori veB hudega ko stekji psi. — Kaj pa z obcinskimi volitvami? Zadnje volitve, ki so bile" pred Boži6em 1, 1911, so bile vsled pritožbe KmeBke zveze črez eno leto v vseh treh razredih. ovržene. V pritožbi je bilo veliko toBk, namestništvo pa je ovrglo volitve zaradi tega, ker sklepi reklamacijske komisije niso bili razglašeni; že to je zadostovalo za ovrženje, takb, da so bili drugi razlogi v pritožbi žb odK-eč. Nova volitev se ima vršiti na podlagi starega imenikta iz 1. 1911, le reklamacije so se smele vložiti, in vloženih je bilo okoli 60 reklamacij od vseh. g.tirih strank, ki so: KmeSkazveza, socialni mokrači, liberalci in Nemci, Se-le zdaj so reklamacije reSetie, in nekako 8rez 2 tedna bo \x)litev. Nek liberalec se je drl, da take može moramo voliti, ki bodo za pijačo dajali. 'Mi pa mislimo, da ima obBinski odbor lepSo nalogo. Upamo, da ne bo zmagala pijača ip tudi ne liberalne laži, ainpak naša KmeoTca zveza. c Loka pri Zidanem mostu. V nedeljo, tDne 26. prosinoa, se je ustanovil pri nas Krajevni odbor Slov. kmefeke zveze. Pristopilo je preoejšnje Stevilo udov. Dne 2. svečana smo pa imeli ob.Bni zbor Slov. katol. izobr. društva. Udeležba je bila povoljrfa, le moških je bilo malo. Po poročilih odbora sicer počasi, a vendar vrlo napreiluje, Priiatelji aruStva, posebno odborniki, delajte na to, da nas večkrat razveselite s k.atero predstavo. — Dne 4. t. m. se ie blizu Zidanega mosta ubil en konj. Hlapec papirniške tovarne je peljal naložen voz pretno«a. Med potjo skoBita Tconja v cestni jarek, ki ni bil zagrajen. Eden konj je bil na, mestu mrtev, drugi se je le malo poS|lcodovai. Vzrok nesreCe je, ker je en konj druzega ugriznil. — Občinske volitve ne dajo liberalcem miru. Posebno se jezijo na 2 ugledna moža ter ju hočejo oBrniti. Same sel:e pa hvalijo kot pristne narodnjake ini seveda tudi kot pobožne kristjane. Tcfla ti zaslužijo ime pristni liberalci, ker zabavl',ijo Bez duji,ovne, se ;z ¦njih norcuijejo, ne mararo za besedo božjo; ob nedeljali1 ostanejo pri alkoholu ali pa gredo Se-le potem v cerkev, ko je že skoro vse minulo. Jih sieer ni veliko, a bi vendar radi dobili krmilo naSe obBine v roke. Zatorej kmetje, pozor! c Sv. Eina. Pne 26. prosinca sta bila poroBena Lizika Barič od Sv. Eme in Josip Lipnjak iz Taberskega na HrvaSkem, PoroBal ju je ženinov brat 8. g. Ignacij Lipnjak, kaplan v GrubiSnem poliu v daljni Slavoniji. Nabralo se je na tej gostiji za Slovensko Stražo 15 K 34 yin, Prefe. g. kaiplan Ignacij je sam daroval 5 K za Slovenskb Stražo in je ob tej priliTči v pol ure trajajoBem govoru pojasnil vrednost in potrebo podpiranja (obmejinih bratov. — Dne 27. 27. proslnca pa se je porofiila pridna deklica Marija Gobeo, hBi župana v NezbišaLh, s prav pridnim in p< štenim fantom iz Hrvaškega, 3anezom Petrak. — Dne 3, svečana pa je bila porocena pridna deklica Mimika Brilej na Zdolah v kozjanski fari, s poštenim iantom Florijajiom Škorjanec od Sv.Eme'. Deklica je bila ves Bas doma pri ocetu Milietu Brilej in materi Rozi ter skrbno poraagala pri velikjem posestvu. Bog ju bode Še posebno blagoslovil, ker sta oba dosedaj tako I ošto :o živela, Nabralo se je na tej gostiji pri očetu Milietu Brilej 4 K za Slovensko Stražo. Mladim parom želimo obilo sreBe in blagoslova. i- C^l,« Izobraže aluo drudtvo v Ceiju vabi na cbini zbnr, ki bo ˇ ned«lj., dna 23. 8 eana 1913 popoldne ib 3 uri v vr ni dvoraDi pr^ nBel-m »• lu" t Cfljo. Spor d: poročilo prednedmka, tijnika knjižfičarja blagajnika. tajoika nOrloTu in ta^elnika tambura^e?, zaninriv. preda^nnje g. dr. And. ^eble, volitev odbora in pregledo alcev ra^unov, pr- sti pr dl«gi in iiaBveti. Vmes udariajo tambnrasi. članom 80 eno unv preje rai*n i n» blagoboten pregled c Sv Fiancš k K«ave"|. Kat bral o in izobraievalno drnStvo priie.li ii Veliknnorni t-n-k gledalisko predstaTo, takar se vsi prijate j diuftt^a uljndnn sbite. H .< red 8e i bjavim>. r R č<ca ob S vlnji D>*želni živin<>rej<<ki nadznrnik Martia JelovSfk prsredi po<oioin uat»novit«e bikorejske zadrnge v siedo dne 26 f^lvrunrja t. 1 ob 8 uri d po>dne v gogtilni Prislan pmino zboroauje Kmetje živinorcjci iz reči'ke žup ije in veeh soaednib, pa tndi gnpinlinje m vsi prijaielji kmetijakega napredka pridite v obilutm st viiL na ta sbod . Linbno. Dae 25 t. m. ob 8 uri občni zbor tukajflnje žvinore ke zad uge. G Jelovftek, živ Dorejsi<i nadzornif ima preda.anje. Kn.etje, živinorejci, ndeležite se polnoštevilno tega zborovanja. Brežiški okraj. b Brežice. Dolgo Basa je bila želja po sotelski železnici le pobožna želja brez vsakega upanjia, da se kedaj uresniu. Še-le dr. BenkoviB je vzel pred štirimi leti stvar resno v roke in na posebi.ih želez iških shodih agitiral za to železnico. Ali veste, kdo se teh sliodov ip razgovorov ni udeleževal, ceprav je b 1 povabljen ? Kdo se za celo zadevo ni nič zapimal? To je bil voditelj liberalne strajike, dr. Kukovec. In sedaj ima ta mož 'dovolj drzrio eelo, da hodi po shodih in izreka poslapcu dr. Jankoviču in dr. Benkoviču grajo radi te železnice. Pripomnimo, da se ]e tudi dr. .lankoviB že prej k.ot vplivna oseba v kozjaaiskem okr.a.ju mnogo za to železnico trudil in žrtvoval, do6im je dr. Kukovec celo zadevo preziral. V liberalni dru. žbi smo slišali, da ima tudi pri teh napadih1 na slovenske poslanoe znani politični meSetair svojo roko zraveii. Ker pa zna dr. Kukovee samo liujskati in se do danes ni &e prav nifi pouBil, kiaico stoji ta železniška zadeva, zato pridemo njegovi slavnoznam nevednosti z nekaterimi pojasnili na pomoc. "Bo imel vsaj nekaj tvarine, ki je kaj vredna, za svoje govore. L. 1911 i.n 1912 se je bila zadeva zavlekla, ker se je raoralo pred revizijo proge doseBi potrebno sporazumljenje s lirvaško vlado. Ko se je to dobilo, se je lansko leto v poietju pregledala proga. PoroBilo se1 je vposlalo na železniško ministrstvo, od koder še vkljub pri. zadevanju merodajnili giniteljev, tudi poslancev, ni prišla odloBitev. 0 tem seveda dr, Kukovec niB ne ve. Menda si misli, 3a se zeleznice tako naglo gradijo kakor kozolci. Dobro bi bilo, da bi ta pouk kaj pomagal. Toda pri dr, Kukovou velja brž prislovica: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. b Brežice. Prijatelj iz brežigkeokolicen&mpiše:: Ziianec me je opozoril, da zadnji 8as Šnopsarska cunja, po iinenu ,.Štajerc", zopet blati nekatere naših. zaslužnih oseb> Ce oni sami na to takto odgovarjajo kakbr pameten Blovek na žabje regljanje ali oslovsko riganje, potem že morajo imeti vzroke za to. Toda nekaj drugega me silno žalosti. Znano je, da se je v brežki Matajsovi trgovini vsa leta delila imenovana ciinja snopsarjev. Trgovina je prišla zdaj v druge, ludi nemške roke, Nedavno sem, primoran po nekem slučaju^ stal v trgovini. Bilo je v nedeljo po rani službi božji, in v enem kotu vidim nagneteno množico Ijulli, naših slovetiskih kineBkih ljudi, ki so stegovali roke ter klicali: ;vProsim, meni, meni!" Pred njimi je stal kot vladar, ki deli milosti, ubog komij, tor odvraBal: j.Ce kaj kupite, dobite", — ,,Da, Eui im, kupim", so odgovarjali ter sprejemali — ,,Stajerc.a". Ko sem videl, kako so se mnogi nato pa tihem izmuzali, ne da bi kaj kupili, se me je polašBal sram in gnjev, ker sem si dejal: torej s hinavsko lažjo si priberaBijo ti naši Ijudje milost, da dobe to umazano cunjo v roke, ki neprestano na]tiida in sramoti samo naše n<ajpoš'tenejše može in žene ter pošteno mladi :o! Bili so med temi ljudje od obeh strani Save, sami taki, ki ne bereio in ne naroBajo nobenega poStenoga lista ali knjige, da, ki oelo noBejo vzeti v roke dobrega Basai. ka, a za to cunjo pa še celo lilapBevsk"o ponižno prosijo tujca ali odpaidnika. Ali res nimajo mnogi na.ši ljudje nobenega ponosa in Buta za narodno čast, da tako pljuvajo v lastno skledo ter se v pašji ponižno. sti klanjajo in redijo s svojimi žulji ljudi, ki veBkrat nje same in ves naš narod iz dna duSe sovražijo, paB pa radi sprejemajo slovenski denar, ki ga jim prinesejo v trgovino Slovenci in Slovenke, ki tega imena niso vredni! ,,Kdor zaniBuje se sam, podlaga je tujBevi peti!" b ,,Sava", politiBno društvo za brežiški in sevniŠki okraj, priredi obBni zbor dne 23. februarja ob 3. uri popoldne v restavraieiji pri koloilvoru na Vidi;m. PoroBata drž,. in dež. poslanca dr, BeiikoviB in PiŠek o sviojem delovanju, PosavCam pridite! b Videm. ObBni zbor pažega Slovenskega k"at. b-obraževalnega (Iruštva se je vrlo dobro obnesel ob rmogobrojni udeležbi zavednih članav. Na zboru je jvuril kanlan Ljisbaclier o kulturnem napredku Bols:arov od leta li>77 do danes, Lepo usjielo zborovanje i am Jamči, da bo društvo za naprej Še lepše napre(.ovalo kakor pa v pretecenem letu. Za pravo kršSapsko izobrazbo vneti VidemBani, aklenite se vsi svojega društva in ne dajte se lajrbati od Žaneta, ki ima sedaj poleg gramofona tudi liberalno knjižnico v svoji gost.lni. Ge zadnji 6as že niti gramofon veB ne vlece, tem manj bo še vlekla hberalna knjižnica. b Dobova. Z veseljem vam poroBam, da sem izvedel, da se vendar-le že snuje pri nas Kat. izobraževalno društvo, ki ga mnogi že tako dolgo in težko prieakujemo. Bog daj sreco in pogum! b Globoko. Ptu^ski ,.,Šta.jerc" se oborožuje s svojimi ,,prostovoljci" proti balkanski zvezi za svoje verske brate Turke, Kdo bi si mislil, da so to taki naprednjaki, da jim gre ,,oboroževanje" uspeSno z nsvdušenjem in z malimi strošku Puške iraajo skrite v ne'ki poliorski koruznici. Ko jih' Linhart poitolnoma ojunaei, dobijo še druge potrebne reči. Kruh bo dal tem prostovoljcem pek Ornig, šnops pa ptujski šnopsarji. Šli bodo vsi peš, med njimi bodo pa tiftu posavski janiearji in Šnopsarji, b Plšece. Dne 2. lebruarja t. 1. se je vršil občni zbor Izobraževalnega društva. Dr, Veble, tukajšnji rojak, je v svojem temeljitem govoru med drugim posebno povdarjal veliko važnost izobraževaliiih društev. V istem znatmenju sv. kTiža kot na Balkanu naj se tudi v Tzobraževalnem druStvu sueejo uma bistri meči za vsestranski napredek milega <nam naroda. Hvala mu! Želeli bi samo, da bi bila udelezba številnejša. Izvoljen je bil z vsklikom stari odbor; le mesto tajnika, Id jo je moral v jeseni popibati za lastovkami na jug, da obleBe viojaško sukiijO, je prevzel na obBno željo veleposestnik g. Gregorcič, da tako tudi tukaj pokaže, kako dela mož vkljub preobilhim zasebnim skrbem, nesebično z-a obBni blagor in naprediek. Po z.elo umestnih opazkali ip, nasvetih gos;:oda predsedMika Ureka se ,;e zalcljiuil oboni zbor i;i igralci so uprizorili veseloigro: ,,.Tri sestre". Igrali so dovršeno. Želim si ,]ili kmalu zojiet na odru! b Iiizeljsko. Tukajšnje Slovensko katoliško izobraževalno dru&tvV) ima dne 23, lebruarja v nedeljo l,o veBeniicah obcni zbor v župnišfeu, h katerem se vabijo vsi udje, možje in žene, mladeniBi in dekleta, vsi naši somišljeniki in somišljenice. Predaval bo g. nadrevizor Vladimir Pušenjak. Potem sledi poroeilo o delovanju in voiitev novega odborat b Sv. Peter pod Sv. gorarai. V torek ob 6. uri z.jutraj je izbruhnil požar pri Antonu Mošet, gostilnitarju ia cerkvenemu kljuBarju, Upepelil je liišo. Škoda je velika, ker je zgorela vsa hišna oprava in obL leka, Mirnemu vremenu in domaBemu gaisilnemu dru. Mvu se je zaiivaliti, da se ogenj ni razSiril na blizu stojeBa, s slarno krita jjoslopja. b Kozje. Pri volitvi za okraini zastop iz skupine veleposeslllva so izvoljeni \enoglasno sami zvesti ¦ iristaši KmeBke zveze: dekan Marldo TomažiB, Janez Šerbcc, župan v Velikem k.aninu, Bovha Jožef iz Vera8, Drofenik 'Janez, gostilniftar pri Sv. Petru pod Sv. gorami, Štefan Pivec, zupnik v Podčetrtkn, Golec Jožef, posestnifc v Sedlarjevem, Jan,ez Poč;ivaašek, župan v Imenera in Ribar Antoin, župnik pri Sv. Vidu. b Sv. Nikolaj v Polju. Kai neki bo zopet danes )>ri Dobravou, da se liberalni S-edlar<ii tako željno tja czirajo? Kmalu smo to izvedeli iz oznanila. G, dr. Ku. kovec je prišel s svojim, že pavačlnim tovariSem, tolazit svoje tuk.ajgnje pristaše, ker so pri volitvi župana s svojim kandidatom g. Glonavicem tako Bastno propadli. Preilsednik temu shodu je bil g. Glonavie. Govor dr. Kukiovca ie bjl tako pust, da ce bi bil še ea Bas govoril, bi bil moral skoro sam predsednik posluSati, že celo liberalni Sedlarci so. ga eden za drugira zapuščali. Povedalo se nam je, kako so v mestu ženski klobuki in obleke drage. To je seveda nas briijovBane najbolj zanimalo, saj pe vidimo /enskega klobnkla drugaBe, ee gremo kamv^trg. Dalje, daboSnops drazji. Potem, da se država oborožuje, da to seveda veliko stane. No, druge države se pripravljajo, ali ji!i naj paža samo mirno gleda, Zavidala so se gg. duliovnikom posestva in pla&e. DuHovnik mora ravno takjo dolgo Študirati kakor odvetnik., zakaj ste jim torej nevoščljivi? Mislim, <Ia zato, ker so veBinoma lcmecki sinovi. Crnilo se je tudi pa vse mogoce iiafiiiie naše gg. poslance, kakor dr. KoroSea, dr. Jankovica, dr, BenkoviBa. Knjižica dr. Benkoviča o opraviBenosti obštrukcije mu roji po glavi. Dok"azovati nam je hotel, da je obštrukoija Skbdljiva, pa dokazati nam tega dr. Kulcoveo ni mogel. Rekel je. da bo sedaj dežolni zbor razpušcien ter je moledoval za glasove. Mi_ slim, da so imele njegove besede ravno toliko upliva, kakor od pjega pop.ujano viiio. Svietujcm Vam, gosp. (!oktoi\ da se drugiB peljete raje kam med svoje volilre v trge, tukaj Vas ne potrebnjemo, Po Vašem ninenjii bi se naj naSi poslanci ponizno priklanijali Nemcem in ž njimi tu'di Vani, ker se družito z Nemci, ter bi naj biii z vsako drobtino zadovoljni, ki bi padla z riemške deželnozlx>rske mize, Ob koncu se je dala na giiisovanje resolucija, za kiate'ro pa ni skoro nih'če vzdignil roke, ne za in ne proti, kar je znamenje, da nas liberalna resolucija niB n-e briga. S predsednikom Glonavicem je imel dr. Kukovco križ, Niti obiftajnih otvoritvenih besed ne sklepnega govora ni spra- vil skupai. Stal je zraven kakor o Veliki jioBi pri bož.jom grobu iz lipovega lesa napravljen vojak. h Pn'j . PnslaucA dr. Jante vifi m Pisek p iredita v n^deljo, dne 2. marca eh d. Can n pr stor zb^rovan a pritiodnjič. b Brpž Cf. Knr. slov. iznliražetalno drnit o prir»di v nedeljo, dne 2. sua » ^ledsl.ško prtdstavo z igrama: ^PjavKa" in BRudefti booovi". Najnovejie vesti o vojski. Z bojišB ni posebnili riovic. Na galipolskem polotoku in pri Cataldei se vrše le lnanjSe praske, Obstreljevanje Odrina in Skadra se nadaljuje. Grki so baje izkii-cali v Besika-zalivu južno od Dardanel na maloazijska tla vecje število vojaštva. Iz Carigrada poroBajo, cla vesti o umoru Euver-bega niso resniBne. Vendar listi ne vedo poiOBati, kje se Enver-beg nahaja. Ruraunsko-bolgarski spor se ,je zopet poostril. Rumuni vedno bolj predrzno zalitevajo od Bolgarije odstop Silistrije in velik kos bolgarskega ozemlja, k'ar pa Bolgari ne morejo dovoliti, ¦Rumunski odposlanec f>rinc Gika, ki se v Soliji pogaja z Bolgari, hoBe odpotovati,. Domneva se, da Łe se obe državi ne bosta mogli sporazumeti, bodo velevlasti posredovaie in odločile, koliko sveta imajo Bolgari odstopiti Rumuniji. Rumunija ima ob bolgarski meji pripravljeno moBoo armado, da udere v Bolgari]o; tudi Bolgarija pridno pošilja vojaSke fete na rumunsko mejo. Peti holgarski armadni zbor pod poveljstvom generala PaprikV)Va je pripravljen na boj. Istotako koraka tudi srbska armaila Bolgarom na pomoB,