Andrej Hofer,
vrl domoljub in teatoličan. V.   Tirolci osvobode tretjič dešelo.
Tirolska je bila sicer prosta sovražnika, a vendar jo je še obdajal ob vseh mejah. Andrej Hofer je torej gledal, da zavanijo mpje, zatorej se pre-skrbi s svincem in strelivom. Tndi se je urilo v oiožji ?se, kar je le pniko nositi moglo.
Ko so Tirolci taM svoje meje utrjevali, dobajale so iz bojiSča različne Testl o cesarskej armadi na Tirolsko.
Po nesreCnej bitki pri Vagramu v dan 5. in i5. julija se je nmakail uadvojvoda Kavrt s cesarsko armailo na Moravsko. Tudi v Galiciji se je bila med tem obrnila vojskina sre^a. Rusi in Poljaki so posedli malo ne vso de-želo. V tej zadregi aklene eesar Frane T. z Napoleonom Dunajski mir v dau 14. oktobra 1809. 1.
Glas o sklenjenem dunajskem miru je dospel kmalu tadi v Tirole. Brambovci po z raniami majali in nič kaj verjeli tej uovici. Še le ko js nadvojvoda. Tvan sporo^il Andreju Hoferjn, da je bil cesar prisiljen skleniti mir zaradi vojne nesreSe, zaukazal je A. Hoftr, naj se ta mir drž( po v«ej dežeii, ako ga bodfl držal tudi sovražnik.
A zmagovalnemn Napoleonu se je ravno ta čas dozdeval posebno pri-praven, da si podjarrai uporno Tirolsko. ZaM je odposlal generala Lefeborea s 30.000 mož preko SolnograSkega proti Tirolskemu; a drnga aimada naj napade z Bavarske, in tretja iz Lombardije uporno tleželo. Zna se, da so bili Tirolci v hadej stiski.
Vsa armada. ki naj bi podjavmila svobodoljtibno ljudstvo, Stela je preko 50.000 mož. Brez posebnih opovir je sovražnik zasedel v dan 30. julija glavno mesto.
Od tod je poslal vrhovni poveljnik Lefeborč generala Bonyer-j» proti Brenerji, da se združi z oddelkom, ki se je pomikal po Adižkej in Pustersltej dolitti. Sovražnik ni nikjer zadel na brarabovce; 5e ceM Brenerje?a soteska ni bila zavarovana.
Ko Andrej Hofer poiz?ž, da se sovražnik pomika v deželo, odposlal je nemudoma s^la k generalu z tik&zom, naj ne prodira dalje, ker to naspro-tnje sklenjenenm miru. Ker se sovražnik ui zmenil za to, sklical je Andrej Hofer brambovce zopet skupaj; njegov klie ni bil zaman!
Jože Speckbacher s svojim krdelom je zasedd med Stereingom in Briksnom sotesko, po katerej 30 je poraikal sovražnik, ne nadejaj'06 se ne-varnosti. Ob strminab nad sotesko je pa Speckbacher zaukazal uakopifiiti kamenja, hlodov ia druzih sprožljivih stvari. Ko je prišel sovražni oddelek oa 6qo mesto, sprožijo braml>ovci pripravljeno kamenje, ki se je vsulo sae-ženetuu plazu jednako na sovražnika, da jili mnogo pokonča in jim pot zapt^ da ne morejo dalje, Po straštiib izgubah se je moral general Bouer umakntti naj»j proti Sterciugu.
Lefebore, čuvSi 0 strašnej nezgodi, ki jc zadola geuerala Bouer-ja, Sel je sam v dan 5. avgnsta proti Stercingu, da bi kaznoval uporne Tirolce.  Ali
ti sd mu zastavili pot. Ko ridi, da se tu ne liode mogel dolgo držati, hoče po uoči na tilieui utnakniti se nazaj v Inšpruk. Ali tudi Audrej Hofer je to doliro znal. Zaradi tega je skrliel, da sovražuik ni tako doluiin kuponi nog oduesel. Kakor hudourmki der6 po strmih bregovih, tak6 je drlo vse, kar je le orožje nositi uioglo od vseh krajuv za bežečiin sovražnikom. Tudj Andrej Hofer in Speckbacher s svojiuii brambovci sta mu biJa vedno za p$-tami. Popolnein tepen je dospel ošabni goueral v dan 13. avgusta v Inšpruk. Ali tudi ta se tuu nf boljega nadejati! VU so ga obdajali okolu in okolu kreljii liiauibovci kakor trden jei, katerega podieti uiu ne bode leliko. Ognji po hribih, krasuo mzsTetljevajoč uoduo tmiuo, oznauovali so utrujenej armadi novih bojeT.   Fomaujkovalo je sovražuikn tudi už^ živeža.
Kakor besen je prekliojal Tirolce ter se rotil, da v tej preklicanej de-Seli nede dalje ostati. A poprej uiora skusiti, kaj zua svobodoljobui narod, katcreiuu se teptajo z uogami starodavue pravice, katere bolj čisla iu ljubi, nego li žtvljenje iu iiuoviuo.
Soviažna aruiada, po tolikih izgubah brojeda Se okolo 25.000 uiož, bila je razpostavljeua na planem in po holmci Izelji poleg lnSpmka.
V  tem se jc Audrej Hoff!r združil z druzhni  vodji   in  stopil V zvesso z brambovci goreuje Inske  doliue.   Sklenilo se je, uapasti sovražoika v dau 13- avgueta.   Bila je ravuo nedelja.   Duhovniki so maševali ua vse zgodaj in podelili brainborcera sv. odvezo.    Foteui se priSae  priprava za boj.    Vseh ljvamboveev je   bilo okolo 1B.000.    Desno  krilo je  vodil Joža Speekbaclier ; rudečebradec o. Joaliiiu Haspinger pa je provzel vodstvo levega; siedišču in reaervi na cesti proti Izelju je pa zapovedoval Audrej Hofer sam.
V  močnili oddelkib  se pouiikajo  brauibovci proti sovražniku, iu okolo 7. ure se unauie  hoj po calej vrsti.    Nsl o6oii  sLraueh  se je foojevaio jafeo srdito; znuiga jy oiuahovala sedaj ua to, sedaj ua oao strau.   Okolo p61udae je  divjal boj   imjhuje   v  središči.   A  uobena strau  ue  odjenja.   —  General Lefebore je sklenil vzeti  bfambovctim  hrib l?.elj,  naj  stanti kar botSe.    V ta uauieii je odposlal novo četo Bavarcev ; sedemkrafc 80 iiaškočili hrib, a junaški brainbovci so jib  vselej  srečuo  odbili.   Po  stra§uih izgubab eo  se morali umakniti iu nastopivša uoč je ustavila ljuto klaiije.
Diuzega duc so hoteli Tirolci sovražuika uovič uapasti. A duževno vreme jih je zadržalo.
MavSal Lefeliure je spoziial, da ns uiore streti strpljivosti in poguma tega gorskega ljudstva, uiti je sposobna ujegova aimada za daljne boje. Zatorej je sklcuil umakniti se iz uevarnib liribov. Po noči 14. avgusta je zapustil Inšpruk tcr je hitel po Inskej dolini proti Solnugraškcmu. Speckbacher in Haspiuger s svojimi brauibovci sta ga sprouiljerala.
V  dau 20. avgusta zopet oi bilo sovvažnika v deželi.
Juuaški Tirolci so torej tretjič zapodili soviažuika iz dežele. Duša iu vodja jim je bU priprost kuiet — kerčraar Audrej Hofer. Zaupanje katero je stavil uarod vanj, je vrlo dobro opiavičil.
VI. AndreJ Hofer vlada Tirolsko.
Postavne goaposke sedaj iii bilo na Tirolskeu). Vlada jo torej prišls v roke glavneuiu vodji Andreju Hofeiju.
C« tudi le malo izobražen in priprost kinet, znal je vrlo dobro vzdržatt red in potolažiti razbuijeno ljudatvo.
Da-si prvi v dežcli oatal je v svojem obnašanji vendar stari, priprosti in prijazni Andrej Hufer. StanOTal je v cesarskej palaiM. Vsako jutro in večer je hodil t bližujo farno cerkev molit. Po večerji je inolil s svojim spreinstvom rožui venec iu še dokaj očeuašev razoim svctnikom ua čast, d» izprosijo blagoslora deželi. Hiana mu je bila priprosta. Imel je navado reCi: nKmetje smo, a ne gospSda!" Stražo pred palačo so mu oskrbovali zvesti Pasajerei. Vse, karkoli je storii ali zaukazal, storil in zaukazal je v iineim cesarjeveni ali pa v iinenu Dadvojvode Ivaaa, za 6egar namestoika se je vedeL Tndi je skušal poramati kririce, katere je bila naredila bavarska vlada.
Ker je bilo v njegovem uradu dokaj posla, znal si je izbrati zanesljivili ia sposobuib ljudi za uraduike. Saoio najvišje vodstvo brambovce? si ju pridržal sani, ter delal na to, da bode uiogel odbiti nove napade; kajti bil je tega mnenja, da cesar ne bode odstopil za nobeno ceno Tirolske sovražnikom. Bilo mu je uiar le za blagor svoje ljube domovine. Za svojo Last, slavo in dobiček se ni zmenil; bil je nesebičeu. Tirolaka je bila srečua pod njego?o vlado.    Žalibog, da je komaj dva meseca uživala dežela to sreCo.
Andrej Hofer je dobro zual, da se Tirolsko po tolikih žrtvah ne boda moglo držati , ako ue dobi zdatne pomofii od eesarja. Kajti sovražuik je okolo iu okolo oklepal deželo. Zategadel se je obruil do cesarja, razložil mu svoje dosedanje vedenje iu stanje na Tirolskem ter je skleuil svoj list takole : nAk« pa 7 sedanjetn položaji ui inogoče zvestej in udanej deželi brae pomoči poslati, naj su vsaj sporoči, kaki stoje stvari, da vsaj spievidimo, ali bi bila daljna obramba v reSitev preljubej uaiu doinoviui ali pa v njeni popolui pogin." — Uazujue se, da cesar po toJiklb izgubljtsiiifa bitk&h ui mogel pomoči poslati.
Pač pa je iznenadilo o teui času ADdreja Hoferja cesarjevo odlikovanje. Cesar Frano 1. je nauireG poslal blageiuu Hoferju za njegovo zvestobo iu žrtovanje za domovino iu oesarja zlato svetiujo z verižico iu pa 3UOO zlatov za stroSke deielnik brambovcev. Posl&nci s cesarskioi daioiu so prišli v dan 2'J. septembra v Inšpruk.
Andrej Hofer je zaukazal, naj se dan 4. oktolira — t. j. godovui dan cesarjov — praznuje po vsej deželi s slovesuo božjo službo ia zahvalao pfenijo.
Posebno slovesno se je ta daa praznoval y lušpruku. Vsi uradi z Andrejeiu Hoferjeui na čelu so se udelužili slovesnosti. Po dokoučanej sv. maai je blagoslovil opat Viltskega samostana svetinjo, katero je bil cesar posial ter jo slovesno obesil Aadreju Hoferj« okolo vratii. Nepopisao je bilo veselje v tem trenotku douioljubnega ljudstva in ueiziekljivo veselje Aadreja Hoferja saniega. Ne toliko zaradi časti, s kattjro ga je počaslil cesar, uego zafadl tega, ker je 8 tem odlikovaujem cesar sam odobril iijegovo dosedauje delovanje.
To eesaijevo odlikovaiijo je v Andreji Hoferji Se bolj utrdilo juisel, da M Tiiolake oikdar ne oddtopi sovražuiku. Ravuo to je preslepilo blaznga in I drugačti zel6 bistrouniaega Audreja Hoferja, da ni sprevidel uevaruega stana H ter ee je dal preslepiti od saojaSev iu napetnežev tor jn tako pahnil sebe in fl deželo v neizrečeno nesrečo.                                                         (Dalje prih.)     H