7. številka, V Ljubljani, dne 17. februarja 1917 17. leto Inserati 2 enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih cbjaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20. za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1*30. «$.,■ Posamezna številka 10 vin. ‘ Naročnina za Nemčijo za celo le:o 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr. Meščanske fraze in siro-kovne organizacije. Strokovne organizacije zavednega delavstva imajo od svojega početka mnogo krivili svetovalcev in sovražnikov, ki skušajo nekateri v svoji nevednosti, nekateri pa iz dobičkarstva pri njih zmanjšati interes skupnosti in jim vcepljati nazore, ki so jih dobili sami pod vtiskom meščanske politike in meščanskih fraz. To smo že opažali pred vojno. Marsikje so ti elementi celo neugodno vplivali na razvoj strokovnih organizacij, ker so delovali na to, da bi postalo delavstvo nekaka avantgarda v boju za.najrazličnejše zahteve meščanskih in šovinističnih nacionalnih in drugih strank. Nekako vsemogočno je sedaj geslo, da se vrši sedanja svetovna vojna v znamenju osvoboditve narodov ter da je ta vojna izraz nacionalne individualnosti posameznih velik'h narodov, ki hočejo priboriti obenem svobodo malim narodom. Ta pomen ima velika fraza, ki odločuje v sedanji svetovni vojni, in povzroča nove in nove žrtve, ki uničujejo male narode, a ne osvobajajo.’Tajiti se ne da, da so ljudje, ki stremijo za takimi morda plemenitimi smotri, toda vojna ni zaradi teh idealov, ne zaradi načel, ki streme po tej poti doseči svobodščine in emancipacijo. Vojno so povzročili gospodarski vzroki. Svobodna konkurenca kapitalističnih organizacij je prišla do meje, kjer se križajo interesi posameznih gospodarskih in kapita-listiških enot, to je, posamezne gospodarske enote so jele druga drugo ovirati v svobodnem razvoju, v svobodni konkurenci, ki je pogoj obstoju sedanje družbe, hoteč doseči zase neoviiano ekspanzivnost. Kakor vsa znamenja kažejo, se bo po vojni kapital demokratiziral v bankah in v svetovni zvezi. Bojkot po vojni, ki ga sedaj ■spovedujejo, je je bavbav, in sloni na temeljih svetovne fraze o osvoboditvi narodov, ki je sedaj najbolj vabljiva in prav dobrodošla propagand^ za nadaljevanje vojne. Z denarjem ne bodo gospodarili po vojni posamezni gospodarji ali gospodarski kompleksi, marveč velikanske demokratično urejene organizacije kapitalistov, ki bodo poznale samo denar, dobiček, dividende. In te organizacije bodo imele nedvomno velik vpliv na nadaljni razvoj socialnih razmer po vsem svetu. Marsikdo meni, da je ta vojna kulturna vojna. A to je le deloma in nehote resnično. Enako kakor se organizira kapitalizem že sedaj in se bo po vojni organiziral še vztrajneje, morajo tudi strokovne organizacije napeti vse sile, da postanejo krepke, da pospešujejo v svojih vrstah razredno zavest ter čim tesnejši stik z delavskimi organizacijami po vsem svetu. Strokovne organizacije morajo postati popolnoma enotna organizacija delavstva. Delavstvo vsega sveta ima v bistvu popolnoma enake interese, zato se morajo strokovne organizacije otresti vseh meščanskih vplivov. Vsako politiško stremljenje, ki Ima namen zasejati med delavstvo nove nebistvene ali sploh le navidezne interese, ki jih porabljajo meščanske stranke pri svojih političnih smotrih, pa delavstvo razdvojajo, ker niso v skupnem interesu delavstva, treba je najodločneje ^»vračati. Med te stvari spadajo zlasti versko fanatične in nacionalnošovinističhe propa- gande. ki dobivajo večji in večji vpliv na javno življenje. Strokovne organizacije imajo gospodarske in kulturne interese, ki so pravzaprav le gospodarski interesi. Zato pa potrebuje delavstvo . demokratično urejene strokovne organizacije, ki morajo postati pravi kulturni zavodi in privesti delavstvo, da spozna po vsem svetu svoje ene in iste interese. To je končni smoter. Enotnost, solidarnost delavskih organizacij je najsvetejša nah ga, složno delavstvo utegne vplivati na potek socialnega razvoja, ustvariti svetovni nazor o dostojanstvu človeka in se ubraniti zasužnjeVanju kapitalizma ter s tem odvrniti socialno bedo. Narodno avtonomijo in enakopravnost ter vse tiste lepe pravice, se dajo doseči le potom demokratizma med narodi samimi in v strokovnih organizacijah potom primerne inteligence in zavednosti, ki sloni na, povsem enakovredni solidarnosti v boju za pravice delavstva. Spomenica ljubljanskega delavstva na župana. Spričo sklepa aprovizačnega odseka ljubljanskega glede zatvoritve ljudskih šol in mestne kopeli, je bila doposlana ljubljanskemu županu in kranjskemu deželnemu šolskemu svetu naslednja spomenica: Gospodu županu deželnega stolnega mesta Ljubljane. Podpisani zastopniki delavskih organizacij v Ljubljani se usojajo opozarjati gospoda župana na sledeče: V sobotnih ljubljanskih dnevnikih je bilo priobčeno poročilo o seji aprovizacij-skega odseka. V tem poročilu je bil med drugim objavljen tudi sklep aprovizačnega odseka, da naprosi deželni šolski svet, naj zapre ljubljanske ljudske šole zaradi pomanjkanja kuriva. Opozarjamo gospoda župana, da je izzval ta sklep med starši največje ogorčenje, zlasti še med starši iz delavskih slojev. Oni, ki je sprožil ta sklep, pač ni pomislil, da trpe delavske družine še vse bolj vsled pomanjkanja kuriva kakor zavodi, za katere mora preskrbeti magistrat kurivo. Na tisoče je v Ljubljani družin, ki še vso zimo niso imele pregrete sobe in za te je bila naravnost uteha v dejstvu, da so prebili njihovi otroci vsaj nekaj ur na dan v toplih prostorih, a sedaj, ko je mraz najhujši, sedaj naj se odvzame lehkomiselno delavskim otrokom to dobroto in jih pusti prezebati doma. Sklep aprovizačnega odseka, naj se sedaj zapro ljudske šole, je naravnost kričeča socialna krivica za uboge delavske otroke. In nadaljni sklep, naj se nadomesti sedaj izgubljeni Čas pouka v poletnih mesecih, pa kaže, da je predlagatelj popolnoma nepoučen o najprimetivnej-ših pedagogičn h zahtevah. Poletni čas s svojo hudo vročino je najmanj pripraven za uspešno poučevanje; poleti, ko so lehko otroci na prostem,'' naj bo pouk, ki ne prinaša nobenega dobička, pozimi pa naj prezebajo otroci po mrzlih, zatohlih stanovanjih ! 1 To je naravnost brezmiselno postopanje. l Dokler so dan na dan predstave v kinu „Ideal“ In »Central* In v nemškem gledališču, dokler so gostilne in kavarne odprte do pozne ure, pač ni nobene nujne potrebe zapirati šole. Mestna občina naj rekvirira po teh zabaviščih premog kjer ga je gotovo obilo in ubogi otroci bodo uživali še nadalje potrebni pouk in nekaj ur na dan gcrkoto. Z vso odločnostjo zahtevamo — in pošljemo zato tudi prepis tega dopisa na deželni šolski svet, da se anulira ta sklep aprovizačnega odseka, in sicer v interesu pretežne večine ljubljanskega prebivalstva. Prav tako brezmiseln je tudi sklep, da se je zaprla mestna ljudska kopelj. V mestno ljudsko kopelj prihaja med vojno toliko vojaštva, da je kopelj vedno preriapoljena. Preden je bil sklenil aprovizačni odsek to odredbo, bi pač stopil v zvezo z vojaškim poveljstvom, ki bi gotovo rado pomagalo. Prosimo gospoda župana, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se ne izvrši sklep glede ljudskih šol in da se takoj zopet odpre ljudska kopelj. V Ljubljani, dne 13. februarja 1917. A. Kristan, Viljem Rudolf, J. Kopač, A. Štebl, J. Zupan, V. Zore. Delavci, izobrazba je vir modrosti in zavesti, ki vodi k organizaciji in srečnejši bodočnosti delavstva. Novela k zakonu o bolezenskem zavarovanju. Koerberjevo ministrstvo je leta 1904 izjavilo, da namerava izvesti obsežno reformo v socialni zakonodaji. Takratni »program* je obljuboval razširjenje bolezenskega zavarovanja, zvišanje dajatev, uvedbo one-moglostne in starostne preskrbe za delavce. Trinajst let je minilo od takrat ne da bi se bila izvedla kakšna praktična reforma zakonitim potom. Dne 9. januarja 1917 je pa izšla naredba po § 14, po kateri se spreminja bolniško zavarovalni zakon za delavce z dne 30. marca 1888. Obenem s to naredbo je izšla tudi naredba, ki spreminja in dopolnjuje § 94. in 121. obrtnega reda. Novela glede bolniškega zavarovanja ne odgovarja vobče željam delavstva, ker ne obsega one-moglostnega in starostnega zavarovanja; kljub temu pa se ne more tajiti, da se morejo marsikakšne ugodnosti nakloniti članom in njih svojcem, če ima načelništvo blagajen potrebno voljo ter marajo člani in delodajalci plačevati primerne prispevke. Brez denarja pa seveda ni nikakršnega socialno političnega napredka! Za delavstvo je pravzaprav vse eno, ali je izšla naredba zakonitim ali naredbenim potom, glavna stvar je, v kakšnem duhu bodo napravljena pravila in kakšna bo njih izvršitev. Zakon ima tudi strogosti, to je res, toda ob sedanjih interesnih na-sprotstvih že razumemo stvar. Naloga delavcev bo, da strogosti deloma ublaži in jih polagoma popolnoma odpravi. Naredbo ne bomo proslavljali, tudi jezili se ne bomo nanjo. Zdi se pa nam, da naredba ni bila izdana le v interesu zavarovancev, nego mnogo bolj v interesu države, da po njej prevzamejo velik del bremen, ki jih je povzročila vojna, zavarovanci sami in dejodajalci sami. Popolnoma jasno je, da ima drževa velik interes na tem, da se človeštvo po mnogih krvavih izgubah zopet zaredi. Isto je tudi z zopetnim ozdravljenjem vseh shujšanih zaradi pomanjkanja hrane, ranjenci, ujetniki in izgaranimi itd. Ta „rerorma“ je kakor nalašč prirejena za razmere po vojni Vlada sama pravi v motivnem poročilu, da je reforma le delna novela. Uvedba one-moglostne in starostne podpore in reforma nezgodne zavarovalnice se je odložila na poznejši čas. ki se izvede najbrže parlamentarnim potom, ter pridemo tako polagoma do enotn.h zakonov o socialnem zavarovanju. Nadejamo se, da ta čas ni več daleč. Nas zanimajo sedaj v prvi vrsti predpisi glede razširjenja blagajniških dajatev, a preden se ozremo name, morarno še omeniti nekaj drugih določb. Organizacija blagajen ostane taka, kakršna je bila, pač pa dovoljuje ustanovitev prostovoljnih blagajniških zvez in obenem odpravlja obliko dosedanjih prisilnih zvez okrajnih bolniških blagajen. Prostovoljne zveze se smejo sno-. vati za ozemlja posameznih deželnih političnih oblasti; z dovoljenjem ministrstva pa sme delokrog zvez obsegati tudi več dežel. O dopustnosti državne zveze novi zakon ne govori. V načelstvih teh zvez je dovoliti primerno zastopstvo tudi delodajalcem, vlada si celo pridržuje pravico, v varstvo delodajalcev, da sme imenovati sama četrtino priporočenih'teh zastopnikov. Zveze bodo osnovane po vzoru zveze Dunajskih zadružnih bolniških blagajen; snovati bodo smele svoje lekarne in ustanovitve v varstvo proti boleznim. Novela ustreza tudi željam zdravnikov, katerih vpliv se znatno opaža pri določbah glede družinskega zavarovanja;nove določbe namreč vsebujejo nekaj predpisov glede službenih pogodb med zdravniki in njih zvezami ter bolniškimi blagajnami in blagajniškimi zvezami. Pogodbe z najmanjšimi prejemki so določene, o sporih zaradi teh pogodb razsojajo poravnalne komisije, ki se sklicujejo od slučaja do slučaja, o spornih zahtevkih pa razsojajo razsodišča delavskih zavarovalnic proti nezgodam, pri katerih se stalni prisedniki v takih slučajih nadomeste z dvema zastopnikoma zdravnikov in dvema zastopnikoma bolniških blagajen. Glede sestave poravnalnih komisij izdajajo deželne oblasti posebne predpise. Nadaljna koncesija zdravnikom je predpis glede dopustnosti omejene proste izbere zdravnikov, kar se ne bo splošno uvedlo, pač pa bo dalo cesto povod prepirom mrd blagajniškimi vodstvi in zavarovanci ter med blagajnami in zdravniki. Obveznosti napram bolnicam so ostale nespremenjene; dosedaj sporno vprašanje o zahtevkih porodiščnic glede povračila oskrbnih stroškov za porodnice je rešeno z dostavkom v prid bolniškim blagajnam. Prehajamo k dajatvam bolniških blagajen. Med te spadajo dovoljevanje bolni-ščine, podpora porodnicam in pogrebnina. Po sedanjih določbah pravzaprav niso imele porodnice posebnih podpor in namesto dosedanjih pogrebnih stroškov, se izplačuje odslej pogrebnina, kar je v bistvu nekoliko različno. V naslednjem odstavku je poleg zdravniške pomoči in porodne pomoči dostavljena še babična pomoč. S tem je že označen deloma namen reforme: razširjena porodna podpora in dovoljevanje posmrtne podpore svojcem eventualno več nego znašajo pogrebni stroški. Poleg tega se zvišajo tudi bolniške podpore, ki naj bi se spravile v določeno razmerje z resničnim zaslužkom. V ta namen ima novela enajst meznih razredov in določa kot podporo 60 odstotkov posamezne mezdne stopnje povprečnega dnevnega delavčevega zaslužka. Pogrebnina mora znašati tridesetkratni dnevni znesek podpore (doslej dvajsetkratni) in se utegne zvišati do petinštiridesetkratnega zneska. Tudi pri bolniščini je zvišanje dopustno, in sicer do 90 odstotkov najnižje dnevne mezde dotične stopnje. Razentega se sme za zavarovance, ki imajo večji dnevni zaslužek nego 9 kron, ustanoviti poseben razred. Mezdni razredi so naslednji: Delovni z a s 1 u ž e k na dan povprečno na toden na dau k r o n Mezdni razred 1 d o 1-25 do 7-50 1- „ 2 nar i 1*25 „ , 1*75 nad 7'50 . 10-50 150 •3 1-75 * 2*25 „ 10*50 „ 1350 2.— 4 „ 225 „ 2-75 „ 13-50 „ 1650 2-50 5 „ 2-75 „ 3*25 „ 16*50 . 1950 3-— « * 3-25 „ 3*75 „ 10-50 „ 22 50 3-50 v 7 n 3*75 „ 4.5t „ 22*50 . 27 - 412 S * 4.50 » 5*50 „ 27-- „ 38*— 5 - » » 5*50 „ 0*50 „ 38- . 39 — C— 10 * G-50 , , 7-50 * 39 — n 44>-— 7-— 11 n 7*50 „ 45- 8.30 Posebni razred * 9- 54*— Podpore : so po novem zakonu nasled- nje: B i [> 1 n i š čina 1> O g r e S) n i n a predpisana največ predpisana največ dopustna dopustna Mezdni razred 1 . . 01)0 0-80 HO — 00- 2 . . 0-90 112 (10 — «7-50 3 . . 1*20 1*55 • 80- «0 — 4 . . 1.50 202 75 — 112-50 r* . . 1-80 247 »0.- 135-— 0 . . 210 202 105 — 157 50 ■» 7 . . 2*50 337 123-80 185 40 s . . 3 — 405 150- 225 — » - - 360 4*95 180 — 270*— 10 . . 4-20 5*50 210 — 315"— 11 . . r>*— 5-50 249 — 373-50 Posebni razred . . fi- 300 — 450- Najvišja dopustna meja bolniščine v znesku K 5'50 je dosežena že v 10. mezdni vrsti; če bt se uvedle najvišje dajatve, bi se moralo med 10. in 11. vrsto določiti v pravilih stopnievanje bolniščine. Vinarski zneski, ki se dobe ob natančnem preraču-njanju se ob izplačevanju bolniščine in pogrebnine zaokrožajo. Opravičenost do bolniške podpore se sme raztegniti kakor po sedanjem zakonu do enega leta. Doslej je, trajala bolniška podpora 20 tednov, po novem zakonu bo trajala najmanj 26 tednov. Jako občutno in kot zlo poslabšanje se pa mora smatrati določba, po kateri bolniki ne dobe za prva dva dni bolezni sploh nikakršne bolniščine, ker se dovoljuje bolniščina šele za tretji dan in dalje, če je delavec popolnoma za delo nezmožen. Enako se ne bo izplačevala bolniščina za prvi in zadnji bolezenski dan, če je ta dan dela prosti dan (prazniki. K temu je že prišla z januarjem 1917 tretja delna novela k občemu državljanskemu zakonu, po katerem v zmislu § 1154 b delodajalci tudi za prva dva dni bolezni nič ne plačajo. To oškodovanje imajo delavci zahvaliti v prvi vrsti okrajnim bolniškim blagajnam, ki že doslej v zmislu zakona niso plačevale bolniščine, če je bolezen trajala samo dva dni. Druge bolniške blagajne se na to prikrajšavo niso ozirale. (Konec prih.) Svetovna volna. Odkar so diplbmatične zveze med Nemčijo in Zedinjenimi državami pretrgane, tvori ta spor jako živahno zanimanje. Zedinjene države, se še niso odločile za vojno, tudi nemških ladij še niso zaplenile. Vendar je pa še mogoče, da Amerika poseže v vojno, dasi so druge nevtralne države sklenile ostati nevtralne. Večina nevtralnih držav protestira sicer proti poostreni vojni s podmorskimi čolni, toda več ne nameravajo storiti. Celo kitajska vlada je zagrozila Nemčiji, da ji napove vojno zaradi podmorske vojne. Med Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi državami diplomatične zveze še niso prekinjene. Plovba na zaprtem morju je jako omejena. Podmorski čolni so kljub temu že napravili ogromno škodo. V nekaterih kr*r jih stavkajo mornarji, ker ne marajo na morje v zaprta morja. Poostrena podmorska vojna ima namen čim bolj preprečiti dovoz municije, premoga in živil v države sporazuma, da se ta ne bo mogel dovolj pripraviti na veliko ofenzivo. V prvem tednu poostrene vojne je bilo potopljenih 200.000 ton. Od 1. do 10. februarja je izgubil sporazum 58, nevtralci pa 32 trgovskih ladij. Arnerikanci nameravajo pričeti s plovbo v Evropo prihodnji teden. Na bojiščih vladajo razmere, ki so mogoče v zimskem času. Na italijanski (soški) bojni črti grme topovi v manjših presledkih. Vršili so se boji pri Gorici, Solkanu in Komnu. Avstrijske čete so zavzele pol kilometra zakopov tik pr; Gorici in pri svojih napadih ujele nad 1000 italijanskih vojakov in 10 strojnih pušk ter 2 metalca min. Manjši boji so bili tudi na tbolski fronti, ki so končali z manjšimi uspehi. Dne 10. februarja so metali italijanski letalci bombe na Trst, M'l|e in Opčine. Avstrijski letalci so ta obisk' vrnili v Jakin. Na ruskorumunski bojni črti ni bilo posebnih dogodkov. Boji pri Rigi so ponehali. V Galiciji in severni Moldaviji pa so Rusi ponovno napadali v manjših oddelkih. Napadi so bili zavrnjeni s povolj-nim uspehom. V Moldaviji se čete osrednjih držav zakopavajo. Kljub temu se vrše pogostoma precej hudi topovski boji. Sicer je to bojišče mirno. V Macedoniji se vrše neprestano manjši boji pred Bitoljem in ob Doiranskem jezeru. Odločilneiš'h bojev pa ni. Na Grškem ni nobenih sprememb. En-tenta blokade®še ni odpravila, pač pa jo je nekoliko omilila. Na Francoskem in v Flandriji so izvršili deloma Nemci deloma pa francoske Čete napade Boji so se poostrili pri Sommi in Arrasu. Na tej fronti hočejo Angleži zbrati 3 in pol milijona vojakov za spomladansko ofenzivo. Vse velike priprave kažejo, da bo sporazum pričel na vseh bojiščih obenem z velikanskimi ofenzivami, ki naj bi končno prinesle odločitev v tej grozoviti vojni. Minuli teden so imeli tudi Turki precej hude boje ob Tigrisu v Aziji. Angleži so z o-gromnim naporom napadli turške postojanke in dosegli nekaj uspehov. Turki so potem napravili protisunek in so osvojili skoro vse prejšnje svoje postojanke. # Bodoči tedni bodo zopet važni v poteku sedanje svetovne vojne. Podmorska vojna se nadaljuje in pri64ek velikih ofenziv je le vprašanje ugodnega momenta. Domači pregled. Pomanjkanje premoga Skoro po vsem svetu primanjkuje premoga, ker je poraba bila večja nego sicer in pa ker tudi dobavljanje ni povsod bilo v minulem letu sorazmerno s porabo. Po avstrijskih listih smo čitali še neko drugo vest. Rudniški podjetniki so zahtevali, da jim vlada dovoli zopet zvišati cene premogu in dokler ta vloga ne bo rešena, baje pridržujejo podjetniki premog. Koliko je na tem resnice, ne moremo kon-statirati. Res je to, da premoga primanjkuje ter da marsikje omejujejo promet na železnicah, omejujejo obrate, zapirajo šole, gledališča, kinematografe in omejujejo zlasti plinovo in električno razsvetljavo po mestih. Nam se zdi, da je temu pomanjkanju krivo največ to, da tisti, ki imajo skrbeti za kurivo, niso računali z nenavadnimi razmerami. Čakali so, češ, saj je še čas in škoda se jim je zdelo nalagati denar v kurivo, preden je potreba. To velja zlasti za občine in zavode. Promet po železnicah je sedaj zaradi vojne težaven. Preskrbeli bi se pa bili lahko vsaj večji kraji, ki imajo v bližini les, tudi z drvmi. A tudi to se ni zgodilo. V Ljubljani so občinski očetje že poleti obetali, da so vse ukrenili glede kuriva. Mesto bo imelo samo mnogo kuriva in razentega bo napravilo veliko zalogo za tiste sloje, ki morajo kupovati kurivo na drobno To se pa ni zgodilo. Sedaj zapirajo najprej ljudske in srednje šole, omejujejo razsvetljavo, kuriva za občinstvo ni, in obrtnonadaljevalnih šol v Ljubljani že tri leta ni več Neopravičljiva krivica je, da se v tem času šolstvo tako, skoro bi lahko rekli, brezvestno zanemarja. Izgovori glede prostorov, nerednih razmer tega ne opravičujejo. In silno bedo med prebivalstvom, kdo naj lajša? Če bi bili pravočasno preskrbeli tako ali tako kurivo, bi sedaj ne bilo tolikega pomanjkanja! Toda pri nas je taka navada, da se vedno tolažimo z bodočnostjo, z obljubami, a obenem ne storimo ničesar. Niti najnujnejše stvari ne! Imamo samo jezike. Izvrševaln! odbor jugoslovanske soci-alnodemokratične stranke v Trstu je izdal letak, v katerem naglaša načelno stališče napram sedanjim svetovnim dogodkom in načela stranke vobče. Kaj pogreša „Slovenec“ v letaku iz-vrševalnega odbora jugoslovanske socialno-demokratične stranke, je dokaj značilno. „Slovr. Tomo Zarnik v Zagorju. od 9. do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat Dr. ivan Premrov, Gradec pri Litiji od 8. do pol 12. ure V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice i Dr. Karol Wislnger, v predilnici v Gradcu pri Litiji od 8. do 9. ure Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Božidar Kisel, Trebnje od 8. do 11. dop. Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blag-me. da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Ldija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove diuge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne. Načelstvo. Podplati se ohranijo, če se na nove ali malo ponošene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Za en par z žebljički cena za otroke za dame in dečke za gospode 26-35 36—42 40-46 K 1-20 K 1-50 K 1-80 Dobe se v zaloi čevljev „ P “ Peter Kozina 3? Ko., Ljubljana, Breg, nasproti Sv. Jakoba mostu. regfstrovana zadruga z omejeno zaves o. Tiskovine za šote, županstva in urade. Majmoder-nejše plakate-in vabila za .*. shode isra vesela«©. .«. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, Saro-.-. sur, muzlkailj itd. .-. Stereofipija. litografija ©krajna bolniika blagajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne uro so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta ,, .. ,, . II Ordinira Zdravnik blagajne - lldopol. |popol. Stanon ,,, Dr. Menina Peter splošno zdravljenje 1/211—>/2l Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. ir. Minar '/2l.~1/23. Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila so dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se Je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Ivan Jii in sin, Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Mi snop In stroje za pletenje (Strickmaschinen) za roiinn in obrt. Pisalni stioii Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. :'h [<4 . š ■*