149. številka.
četrtek M. decembra 1895
(t Trata, ¥ četrtek zjutraj dne 12 deeembra 1895.)
Tečaj XX.
iinost"
iibaja po trikrat na tod en t ieatih i»-danjib ob tovklh, AatMklh
in sobotah. Z jutranje itdanje ii-haja ob d. ari ijutraj, večerno p* ob 7. ari »ef«r. — Obojno iiduje Mine : i« Ja4«nm«.ee . r. — .«0, iivra Avitrij* f. 1.40 *• tri mete«. , . 2.H0 ... *.— w pol lat« . . . b,— . • . ti.— M *m lat« . , , 10.— ■ > . I*.—
Na naračb« brez priUitn« Karatni«« •■
M |«alj« tilr. Pn—liče« itoriik« «e dobivajo v pro-dajalnlcah tobak« v 1 ratu po B nrč.. iiven Trita po S nrč. Sobotno voAerno iidanja p 1 ratn 4 n«„ isvtn TrtU • n*.
Oli
EDINOST
sa Primi
Oglaai »o račune po tarifu v petitu; i& naalove c dobehini črkam. no plačuje proNtor. kolikor obn>ij* navadnih »ruti-, l'tMiimn oninrtiiieo in javne/ahvale, <!<»-ivnči o^liini i t ti. no računajo po pogodbi.
Vhi tloplti nuj poAiljaju ureduUtvu: n lic u CnHOrmi II. 13. Vnako pitmn mora hiti frankovano, k t nofrankovatia «« ne •prej »majo. Hohopim •« na truč*|o.
Naročnino, reklamacije in oclaaa • pre joiaa upravniitvo atioa Molino pic-colo lišt. 3, II. nailst. Oilprte ruklana^jo •o pro.to poštnine.
ko. ' V c<fino*ti J0 mor".
Iz proračunske razprave.
Predvčerajšnjem se je torej oglasil naš ministerski predsednik, da poda svojo o b-ljubljeno izjavo glede na važno vpraianje volilne preosnove ter da označi stališče vlade gledć na težnje posamičnih narodov in dežel. Pred Beboj imamo seveda le brzojavko, ki nam le v kratkih potezah podaje izjave Badenijeve. Povrniti se nam bode torej k tem izjavam, kakor hitro dobimo v roke stenografiški zapisnik. Vendar pa so izjave tudi v kratkem izvadkn toliko zanimive, da smatramo za svojo dolžnost priobčiti iste svojim čestitem čitateljem.
Zapričenši svoj govor izjavil je grof Badeni, da ravno zato, ker sedanja vlada ni parlaroentariškega izvora, čuti potrebo, da ob vsaki priliki naglasi, kakd se zaveda važnosti poslanske zbornic. Pohvalivši, da je proračunski odsek taktf naglo rešil proračun, spominjal se je izredno toplimi besedami grofa Taaife-a. Rekel je, da grof Taaffe ni imel vrstnika kar se dostaje neomejene zvestobe in udanosti do prestola in države ter požrtvovalnosti v svojem uradniškem poklicu.
Omenivši obnovljenje pogodbe z Ogersko izjavil je ministerski predsednik, da treba postaviti v prvo vrsto tostranske gospodarske koristi. Vlada bode branita iste odločno, na drugi strani pa ne bi mogla odobriti stališča, odklanjajočega že načelno, ali cel6 sovražnega. Skrajni krili na tej in oni strani se združujejo v misli, nevarni za cap konito sestavo države. Tej misli se odločno upre vlada.
Gledć na vesti o pogajanju med vlado i ii Uladočeh i je rekel grof Badeni, da o takih pogajanjih bi bilo možno govoriti le tedaj, ako dobimo podlago za ista. Taka ali slična pogajanja pa se odločno niso vršila. Ako pa so členi vlade stopili v razpravo z Mladočehi in drugimi strankami, storili so ne le svojo dolžnost, ampak postopali so v zmisln programa vlade, želeče spravljivega skupnega življenja narodov avstrijskih in mirnih odnošajev v kraljestvu Češkem. Vlada pričakuje, da zastopniki naroda češkega podajo roko v pomoč za razvoj odnošajev v deželi, ki bi bil vspeSeu za državo in narode. Vlada si bode prizadevala odkritimi, lojalnimi sredstvi, da se približajo narodnosti druga diugi, sosebno na Češkem. Z ozirom na namestnika češkega je izjavil ministerski predsednik, da ni možno dvomiti na zaslugah istega, da je isti vsikdar postopal v aporazumljenju z vlado in da bode tako postopal tudi v bodoče. Za politiko, kojo bode tirati na Čeikem, nosi vlada sama vso odgovornost.
PODLISTEK.
Spisal A. Zaje.
(Konec)
Tuko sem premišljeval, gost mrak pa je započel spuščati se na tajinstveno mirno morje. V daljini prikazovale so se male lučice in moji sopotniki jeli so tekati po krovu in kraj meue, ko sem preuušljevaje o Tebi iu o svoji nemili usodi, stal še vedno kraj železne ograje. Čez dve leti se zopet vidiva 1* rekla si. Kaj nisti že minoli dve leti ? Mar ni nastopilo že tretje? 1M, d A, minoli sti: ura je odbila, a Tebe še ni, zato pa nem se podal na pot, da Te poiščem. Preromati hočem neizmerne pustinje arabske in egiptovske ; pa bila i na kraju sveti, moram Te najti. Iskal Te bodem in iskal, kajti še jedenkrat hočem videti Tvoje drago obličje, še jedenkrat zreti v Tvojo premilo oko in potem---.
Paruik je nenadoma obstal, pred menoj pa se je razprostiralo celo morje malih lučic, kajti bili smo v aleksaudrijskem pristanišču.
O južnotirolskem vprašanju je izjavil grof Badeni, da je vlada pripravljena spolniti nekatere želje zastopnikov onega dela dežele, v kolikor so iste utemeljene v različnosti odnošajev med severom in jugom, da tak6 omogoči istim zastopnikom zopetni ustop i v deželni zbor. To bi se pa moglo zgoditi j le takd, da se brezpogojno ohrani jed-! notnost dežele. Istotako ni smeti posezati v kompetenco deželnega zbora. Kakor hitro bode sodila vlada, da so se zastopniki južnega dela Tirolske postavili na to stališče, pride z dotično predlogo pred deželni zbor tirolski in ae tudi potegne z vso odločnostjo, da bode vsprejeta ta predloga.
Kar se dostaje zahtev jugoslovanskih pismen, je vladi dolžnost, da je naklon jena sed anj i m narodnim in kulturnim potrebam vseh p 1 e -m e n. Vlada si pridržuje, poiskati pvimernih sredstev in v okviru vsem narodom ustavno zajamčenih pravic dovoliti toliko, kolikor je izvedljivo na mirni podlagi. To ni nikaka koncesija, ampak dobrohotno poštevanje na podlagi modrih, izvedljivih zahtev.
Zahteve, ki jih stavi vlada do administracije, niso krivične. Govornik ve dobro, da vsa ta vprašanja spadajo pred to zbornico. Zbornici je odločati v prvi vrsti, toda vlada mora biti proučena od oblasti, da more oborožena stopiti pred zbornico. Zato mora vlada nastojati, da ohrani uradnike in oblasti sveže, voljne za delo, dobrohotne, odprtim očesom in gorkim srcem za prebivalstvo; na drugi strani pa jili mora odvračati od strankarskih bojev in onih uplivov, ki so na potu nepristranskemu, dalekoglednemu, državno korist povspešitjočemn razumevanju. Vlada nikakor ne more dati iz rok vodstva politike, in mora obvezati vsacega uradnika, da uravna razmerje do lastne vesti in do onih dolžnosti, ki jih je prevzel ob nastopu službe, da more vse svoje političko mišljenje posvetiti službi Njegovega Veličanstva in države. Vlada mora v prvi vrsti skrbeti za uradnike, uradniki morajo v prvi vrsti zastopati koristi vlade, da se ne kale odnošaji med vlado in uradniki. Vlada je sklenila predložiti zbornici zakon o mirovinah udov in sirot, in zakon za uravnavo uradniških plač.
Preidši k verskim vprašanjem skliceval se je ministerski predsednik na svoje programatiške izjave. Vsakdo mora priznati, da so dela ministerstva v soglasju z njega čini. Niti po najburniji opoziciji se vlada ne da odvrniti od prave poti. Vlada je uverjena, da katoliška vera sloni pred vsem na spolnjevanju in vršenju zakonov, na-rekovatiih od Boga in Cerkve.
Pokraj mene so hiteli ljudje ter se podajali na suho. PrebuJil sem se i jaz iz svojih domišljij ter opotekajočih se nog korakal za njimi. Stopivši na suho drvil sem brez po-mude, neoziraje se ni nu levo ni na desno, dalje in dalje ter slednjič prisopihal na kolodvor. Tu sem skočil v vlak, pripravljen na odhod. Nekoliko trenotkov pozneje zažvižgal je ter ine odpeljal proti Tebi. ..
Bil jo zopet dan. Hlodi! sem po arabskem večnem mestu, po Kairi ; v daljavi pa so se svetile, v vshajajoči zori, egiptovske piramide. Srce mi je utripalo burno, kajti čutilo je. da je blizo ono bitje, za kojem ginem in venein, kakor vene cvetlica na širni planjavi, pod pekočimi solnčnimi žarki. Blodil sem po mestu in iskal Tebe. Iskal sem dolgo časa ter te slednjič tudi našel. Stopil sem pred Te, oil velike radosti nismi mogel spregovoriti, kajti le sč solzami v očeh iu razširjenih rok pohitel sem proti Tebi, da te pritisnem na svoje, hrepenenja umirajoče sred. Ti pa, zagledši me, si prebledela ter ! steguivši roko v obrauo proti meui, britko
Gledć na vprašanje volilne p r e-i rf^ko gostega zastora, ki bi mogel toliko za snove je povedal grof Badeni, da je do/2 Skriti postopanje namestnika grofa Thuna, tični zakonski načrt že dogotovljen in"^i» bi Mladočehi pozabili na islo. GrofThun tiskan Predložil bi ga lahko takoj, ker je >sje doživel dvojen poraz: po izidu volitev na že zadobil Najviše odobrenje. Sedaj pa ne laškem in po spremembi v postopanju vlade bi
zadobil Najviše odobrenje. Sedaj pa ne se mogla baviti z istim ni zbornica ni odsek. Ker pa vlada tega načrt-a noče le predložiti, ampak tudi dogotoviti, ni pri volji
—	in sicer na korist dogotovljenju volilne preosnove — da bi v tem trenotku predložila ta načrt, ampak ga predloži v prvi seji po zapetnem sestanku državnega zbora v mesecu februvarju. (Živahna pohvala, govorniku so čestitali).
Politiške vesti.
V Trata, d te ll. decembra I8i>ft.
Državni zbor. Izjave ministerskega predsednika v včerajšnji seji posl. zbornice po-dajemo na prvem mestu izdanja. Kakor smo že rekli, je o teli izjavah teško izreči svojo sodbo, dokler jih nimamo pred seboj od besede do besede. Zlasti pogoj o .izvedljivosti na mirni podlagi" se nam vidi nekako meglen. Ponavljamo še enkrat, da se nočemo prenagliti v svoji sodbi; to pa moramo povedati, da se moti njegova ekscelenca, ako
—	naglašamo : ako— meni, da bode mogel n. pr. na Primorskem zadovoljiti tudi naj-skromniši zahtevi naši — in naj je ista stokrat utemeljena v državnih temeljnih zakonih — na mirni podlagi, to je: brez v deželi navadnega vrišča. Radovedni smo torej na avtentično pojasnilo izreku o „izvedljivosti na mirni podlagi*. Tndi to je važno, kaj si vlada pravo za pravo misli pod „modrimi in izvedljivimi zahtevami14.
Sedaj pa povrnimo se k proračunski razpravi. Pred Badeni jem sta govorila poslanca Kramar in baron D i p a u I i, prvi, da označi stališče Mladočeliov nasproti sedanji vladi, drugi, da opraviči svoj in svojih somišlje-ninikov izstop iz Hohenwartovega kluba in zasnutje katoliške ljudske stranke.
Krama f je naglašal najprvo z ozirom na obnovljenje pogodbe z Ogersko, da rešenja temu vprašanju ni stneti iskati v popustljivosti le na jedni strani. O zistemu Badeni* jevem je izrekel govornik, da znači le nadaljevanje Taalleovega zistema; zistem pa je poostren po okolnosti, da vlada ni parlamentarna, ali zboljšan v tem, da se je premenilo postopanje s češko opozijo. BI i žanje vlade in Mladočeliov ima le informativen namen. Mladočehi ne mislijo na to, da bi ostavili svoje ' načelno stališče, dokler se ne ustvari podlaga za narodno in politiško rešen je mladočeškega programa. Med Mladočehi iu grofom Bade-ni jem ni sovraštva, na drugi strani pa ni
zaihtela in rekla : „Odpusti 1... Jaz nisem več tvoja !... Drugi poseduje inojo roko in srce 1" Kakor strela iz jasnega neba, tako so me zadele te besede ; pred očini se mi je stemnilo, v prsih pa me je započelo grozno stiskati iu se vsklikom: „Cecilija! Cecilija! Zakaj si mi to storila ? !* zgrudil sem se nemo pred Tvoje noge....
Prebudil sein se, solze so mi pa lile niz lice in močile trdo zglavje. Obupano sem pogledoval okoli sebe, po mračni sobi, ter se za nekoliko trenotkov zavel in opazil na svojo neizmerno radost, da so bile le —
—	strašne sanje. Sklenil sem roke, iz mojih teško sopecih prs pa je puhtela molitev gori pod sinje nebo, pred prestol vsegamogočnega Stvarnika, kojega sem iskreno prosil, la Te ščiti in varuje v vsem Tvojem dejanju in tuhanju. Končal sem z molitvijo, solze so mi pa še veduo rušile na obraz ter mi hladile goijč, katero nosim v prsih, kajti neki tajni glas mi je rekel, da mi ostaneš zvesta ter se krnalo povrneš nazaj, na moje od hrepenenja koprneče iu trpeče sreč.
z opozicijo. Poslanec Kramar je naglašal, da Čehi ne zahtevajo nikakih prednosti, ampak le pravico ; oni si žele pravične sprave med Nemci in Čehi. popolne pravice dežel iti narodnega miru, — Baron Dipauli je naglašal, da nova katoliška ljudska stranka ni nasprotnica konservativcev. Podpirala bode vse predloge in zakone, o kojih bode sodila, da so koristni za krščansko ljudstvo. Pri tem pa bode varovala svojo neodvisnost na zgoraj in na zdoli\j.
Po grofu Badeniju so še govorili moravski Čeh Zucek, liomun Zurkan in proti-serait S te i ne r. Prva sta govorila o narodnih in kulturnih potrebah svojih volilc^v, zadnji pa je napadal liberalce.
Italija v Afriki. Po Italiji je zavladala splošna žalost vsled poraza doživelega v Afriki. Ljudje so vznemirjeni tembolj, ker sodijo — in po pravici —, da še ne poznajo vse mere te nesreče, kajti ministerstvo poroča le toliko, kolikor prav mora. Govori se, da ni bil poražen le major Toselli ^e svojo četo, ampak da se je nekaj hudega prigodilo tudi generalu Arimondiju. — Včeraj so kar v trumah romali časnikarji k ministerstvu, da bi kaj izvedeli, ali gospodje pri ministerstvu so bili nemi. Mnogi trde, da je moglo priti do takega poraza le vsled popolnega nepo-znanja odnošajev v deželi, ali pa po skrajni neprevidnosti. Jedno iu drugo ni posebno častno za „junaka* Baratierija. Malone vsi listi očitajo vladi neodpustljivo kratkovidnost in ne čudimo se vesti, da je ministerstvu stališče omajano. V ministerstvu samem so različna tneuenju ; jedni /vračajo krivdo na Crispia, Češ, da po sili tira politiko, s kojo ne soglaša dežela, drugi pa na Baratierija, ker ni o pravem času zahteval pomoči.
Cavalotti je zahteval v poslanski zbornici, naj vlada pove vso resnico. Med poslanci je strašno razburjenje, ker vlada ni dala nikakih pojasnil, kaj iu kako misli ukreniti sedaj.
Položaj na Vstoku. Sultan se je ko-nečno udal : podpisal je dovoljenje za drugu štacijske Indije. Omehčalo g.i je b.ijo najini j dejstvo, da se je tudi Rusija izjavila soglasuo z drugimi vlastmi.
Različne vesti.
Imenovanje. Tržaško trgovinsko in pomorsko sodišče imenovalo je mestnega svetovalca g. Frana D o 11 e ii z a zapriseženim zvedencem (veščakom) v sodarski stroki.
Slovenci v Zagrebu. Zagrebčani s j tui-nole nedelje vsprejeli tjakaj došle Slovence tako, kakor vsprejeiua brat brala. Vsprejein je bil toli prisrčnimi, ker so oficijelni krogi storili vse mogoče, da ne bi bil prisrčen. Oni iu isti župan zagrebški — o vladnih krogih niti ne govorimo —, ki ne zamuja nobene piilike, ko treba klanjati se ptvd madjarsklmi gosti, ni hotel poznati slovenskih gostov. Zla volja je dosegla celo toliko, da se vsprejein ni vršil na državnem kolodvoru, kakor je bilo določeno v programu, ampak na južnem. Tako se je razcepilo občinstvo, ne z naj oče za to premembo,
Z ozirom na skromnost prostora v našem listu no moremo opisovati vsega slavja. Povemo le, da je bil pozdrav na kolodvoru najprisrčuiši in da se je tu zahvalil I v a n Hribar. Pri skupnem obedu je svirala vojaška godba. Tu so jio/ lravijali slovenske izletnike gledališčui intendant pl. M i 1 e t i t!, podpredsednik slavnostnega o Ibora Jakčin in Dragan Turkovič. Se slovenske strani sta govorila Ivan Tavčar iu Ivan Hribar. Vse napitmee so bile vsprejete oduševljeno.
Popoluđne ob 6. ari je bila slavnostna
prelistava v sijajno razsvetljenem gledališča. V skupinah došle Slovence je občinstvo pozdravljalo glasnimi wživio"-klici. Ouvertura je bila prepletena slovenskimi melodijami. Predstavljali so tudi slovensko igro „Berite Novice!-4 Med 4. in 5. točko je pozdravil intendant Miletič slovenske goste v foyeru gledališča, odgovoril pa mu je intendant slovenskega gledališča Plantan. Po predstavi je bil koiners v .Hrvatskem domu*, kamor so došli, Slovencem na čast, pevska društva, „Sokol' in tamburaši. Tu so se prirejale burne ovacije slovenskim pevcem, zlasti g. Nolliju. Ob 11. uri so odšli gostje na kolodvor.
„Obzor" zaključuje svoje poročilo z na* stopnim vsklikom: „Dal Uog, da nam njihova (Slovencev) ljubav in pobratimstvo pomoreta dočarati lepili in vedrih dni, ko bi mogli brez zaprek in ozirov odpirati svoja srca drug drugemu, ter posvetovati se o skupni usodi. V tem zmislu je Lila včerajšnja slavnost oznaujevalka našega jedinstva in popolnega zbližanja".
Da bi te le uresničilo! Prejeli smo nastopno pismo: ,A1 Signor Stampo del edinost que. — pregosignori meter in volio ki se prega davinier tuti Italiani e ancke furlnni venir in Anccona perce gavemo tanto lavor cole carozate di gunra devse pronte eintrotto giorui per in dar in canale derdaneli salonik Tripolli seza šoto Italia prego signori Austriaci avisare civen nostro zente tuto ritorno perce gavtimo tanto lavor colle G'ara-cate di guera einlro otto giorui deveser tuto pronto per bater in Canale deideneli porce nostro llotta seprima dol tuto mondo
merecuinando signori avisar la nostro sente omini e đoune piccoli e grandi tuti de venir
se paga al giornato 2 fl. — 8 ore al giorno".
To strašno kolobocijo izročili smo našemu tolmaču, kateri nam je isto prevel tako-le: »Gospodu tisku „Edinosti" Tu. — Prosim gospodje, objavite v listu, da so naprošeni vsi Italijani in tudi F u r I a n i, da pridejo v Ankono, kajti mnogo dela imamo z oklop« nicami. V osmih dneh morajo biti priprav* Ijene, da odplovijo v Dardanele. Solun iu Tripolis sta že v oblasti Italije (!!). Prosim gospodo Avstrijance, da pozovete naše ljudij, naj se vrnejo vsi, ker imamo mnogo dela z oklopnicami. V osmih dueh mora biti vse gotovo, da jo udarimo na Dardanele, kajti nase brodovje je prvo vsega sveta.
Priporočani se gospodje, obvestiti naše ljudij, moške in ženske, velike in male : vsi morajo priti! Dobijo plačo po 2 gl. na dan, 8 urno delo".
Marsikdo bode majal z glavo, prečitavši to — budalost, in vpraša gotovo, zakaj smo objavili to .pismo", zakaj je nism* rajše vrgli v koš. No, poslednje smo sicer res hoteli storiti, toda premislili smo se, kajti poziv na Italijane in F u r 1 a n e dozdeva nam se zares prekrasen! Pomislite vendar ljudje bj^jil Vsi Italijani iu Furlani, (katerih kar mrgoli po Trstu) veliki in mali, moški in babe, poberejo naj svoja kopita in naj bo vrnejo v solnčno svojo domovino, kjer zaslužijo kar 2 gld. v 8 urah 1 Altrochč zmrza* vati po tržaških ulicah po 16 ur na dan z razprodajo kostanja in kuhanih hrušk, ter preživljati se o p člem zaslužku s suho polento ! Furlani in Italijani, živeči v Trstu, vzemite „Edinost" v roko, in vstrežite želji pisca tega pisuia 1 Vrnite se v svojo domovino ! Slava, večna slava vas pričakuje, kajti: četudi je bil slavni tiaratieri nekoliko tepen v vroči Eritreji, vi jo udarite na Carigrad, si ga osvojite, in potem uavalite bržkone tudi na Dunaj in v Peterburg 1 In poleg slave boste dobivali še 2 gold. na dan! Torej — pogumno naprej!!
Slovanska čitalnica v Trstu vabi na glasbeni večer, ki bode v suboto dne 14. decembra 1895. v društvenih prostorih, ulica S. Francesco št. 2, s prijaznim sodelovanjem gospic. T. in G. Lavričevih iu gg. Zd. Vrbka, VI. Odstrčil in * * Vsporcd: 1. C. M. Weeber: »Poziv na ples", klavir na štiri roke gg. VI. Odstrčil in Zd Vrbka. 2. u) I. Meyerbeer: Arija iz opere „Prorok", b) Ed. Giieg : „Ljubim Te*, samospeva s6 sprem-ljevanjem klavira pospici T. in G. Lavričevi. 3. K. Geriot: Audante iz koncerta št. 7 za gosli se spreuiljevanjeiii klavira gg. * * + iu Zil. Vrbka. 4. Ed. Grieg: o) »List iz al-buma*, h) »Pomladna pesem", svira na kla-
viru g. VI. Odstrčil. 5. K. Hoffmeister: .Trije jahači«, melodram gg. Zd, Vibka in VI '.Odstrčil. 6. n) Fr. Schubert: »Pesem*, h) R. Schuinan : »Pomladna pesem**, samospeva se spremljevanjem klavira gospici T. in G. Lavričevi. 7. K. Beriot: „Iz plesnih prizorov*, gosli s spremljevanjem klaviia gg. # * # in Zd. Vrbka. 8. Fr. Chopin : »Sclierzo II." za klavir g, VI. Odstrčil. Slobodna zabava. Začetek točno ob 8 "/i uri zvečer. Gg. člani smejo vpeljati goite, ako jih prijavijo odborn in dobč za nje vstopnico.
Obče delavsko izobraževalna, prava-varstveno in podporno druitvo v Trstu preselilo se je v ulico Stadion hšt. 19 (gostilno „Stadion"). Društveno vodstvo naznanja zajedno gg. odbornikom, da bode prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. ob 6. uri pop., odborova seja v novih prostorih. Gospodje odborniki naj blagoizvolijo priti polnoSteviI.no k seji.
Javno dobrotarstvo v Trstu, Glavno rav-teljstvo za javno dobrotvorstvo razdelilo je tekom novembra meseca potom mestne ubožnice med siromašne obitelji in posainičnike : 2395 gld. na rednih mesečnih podporah; 988 gld. na izrednih podporah; 52 odej; 1 žimnjak z vzglatjem vred; 142 parov že rabljenih čevljev; 84 komadov različne obleke, 4 polne, nove (»bloke in pa 25.450 porcij juhe.
Vabilo k CV. odborov! seji »Slovenske Matice" v četrtek dne 19. decembra 1895. 1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Vspored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnika o CIV. odborovi seji 8. Poročilo gospodarskega odseka o hišnih popravah. 4. Poročilo književnega odseka o nagradah letošnjim društvenim knjigam. 5. Taj-kovo poročilo. 6. Posameznosti. V Ljubljani, 9. decembra 1895. Predsednik: F r. L e v e c.
Papirnati goldinarji. Do konca novembra meseca prišlo je iz prometa 56,353.511 papir* natih goldinarjev. Ostalo je v prometu le še 1,529.850 takih papirjev, toda najbrže se je velik del istih poizgubil. Dotično število velja torej le na papirju, v izkazu o papirnatih goldinarjih, ki se še niso vrnili v glavno, osrednjo blagajno.
Kako znajo ižanski vozniki pot v Ljubljano. Pod tem naslovom nam pišejo iz Ljubljane: Dva ižanska rojaka, joden službujoči na Dw* naju, drugi v Ljubljani, prišla sta te dni v svoj rojstveni kraj na Igu pri Ljubljani. Na večer istega dne sešla sta se slučajno in najela stasi skupno voz do ljubljanske mitnice. Voznik zapregel je konjiča. Potuika pa, nekoliko vinjena, nista zapazila, na kojo stran je krenil voznik. Čez dolgo še le zapazil je jeden potnikov, da se peljata na nasprotno stran od Ljubljane. Osupnjen je opozoril tovariša na to »pomoto* in vprašal voznika za pojasnilo. A le-ta se je odrezal: »Kaj vama mar, jaz vofcim, koder jaz hočem; če pa ravno hočeta, popeljem vaju v Škofljico na kolodvor !* Potnika nista mogla razumeti takega postopanja voznikovega ; slednjič sta se pa morala udati reveža. Kaj sta hotela? Dospevši do neke krčme ustavil se je zopet voznik. Ali glej glej: iz gostilne je pripeljal seboj neko žensko ter jo posadil lepo poleg sebe na »kozlu*. Sedaj še le je zasvitalo v glavi potnikoma: voznik ju je peljal zato na
to stran, da je šel po ljubico--na njune
stroške.
Ali tudi potnika nista bila brez soli v glavi. Jedneuiu izmed njiju se je kar hipoma skuhal v glavi prav zloben naklep, kako odvrniti vozniku milo za drago. Ko je dospel voz do blizo Škofljice, rekel je mirno vozniku, da naj le ustavi, da sedaj pojdeta že peš. Voznik je ubogal in potnika sta izstopila. V istem hipu pa je omenjeni potnik potegnil voznika raz »kozla", zasolivši mu par prav gorkih in vsklikuivsi opravičeno: Ali smo se zmenili do Škofljice ali do Ljubljane ? Med tem, ko je jeden potnikov trdno držal voznika, obrnil je drugi voz — — — hi! in konj je zdirjal nazaj proti Igu in z žensko na vozu ; vso to tako naglo, da se voznik ni prav zavedel, kaj se godi. Siromašna ženska je kričala na vozu „Eha, eha", aH konj v svojom diru se ni zmenil za nje kričanje : bolj ko je vpila »eha", bolj je dirjal proti domu. Ko sta se prepričala potnika, da konj je že tako daleč, da ga voznik ne doteče, spustila sta ga, da je ves poparjen krevsal proti domu za svojim vozom in — svojo ljubo.
Potnika sta potein res šla ua škofljiški
kolodvor in odpeljala sta se lepo po železnici
proti Ljubljani, kamor sta srečno dospela ob
uri zvečer.
Drugi dan smo izvedeli, da je zviti ali vendar opeharjeni voznik došel domov celo uro pozneje za konjem in ljubico. Prisegel je baje, da ne krene nikdar več na nasprotno stran, kakor je najet za vožnjo v Ljubljano.
Osodepolna stava. Iz novega Sada poročajo : Dne 6. t. m. stavil je v veseli družbi 35letni kmet TosoRuškner s krčmarjem, da izpije v jeden dušek cel liter žganja. Stava šla je jednostavno za to, da mora plačati kmet žganje, ako je ne izpije v jeden dušek, ako je pa izpije, potem je mora plačati krčmar. Krčmar je donesel liter žganja, kmet je vzel steklenico in srkal, srkal, dokler ni pogoltnil peklenske pijače do zadnje kapljice. Ko je potem kmet hotel vstopiti v svoj voz, da se odpelje domov, zgrudil se je pred vozom, kakor da bi ga bila udarila strela. Priskočili so prisotni možje, toda nesrečnežu ni bilo več pomagati, kajti bil je
—	mrtev.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem vršila se je pri tukajšnjem deželnem sodišču nejavna razprava proti trem fantalinom. Obtoženi bili so javnega nasilstva (omejitve osebne svobode) kmetski fantje: 151etni Matej Košuta, njegov 17Ietni bratranec Martin Košuta in 15-letni Josip Žerjav, vsi trije iz Sv. Križa. Neki večer oktobra meseca t. 1. zvabil je Matej Košuta svojo ljubico (!!) na sprehod po cesti, ki vodi iz Sv. Križa v Nabrežino. Sredi pota je fanta lin prijel dekleta za roko, jo držal čvrsto, v tem sta priskočila iz teme ostala dva in — „strašila* dekleta z rokami. Z ozirom na mladost fautalinov bilo je sodišče milostno ž njimi. Obsodilo je Mateja Košuto in Josipa Žrjava vsakega na šest tednov, Martina Košuto pa na mesec dnij ječe. - - 551etni kmet Ivan Kocijan iz Sežane je dne 22. oktobra 1.1. o pogrebu predsednika tamošnje Čitalnice, Karla Kanobla, ploskal pevcem na pokopališču, zahtevajoč, da naj ponavljajo nagrobno pesem, radi tega sta ga hotela odstraniti dva občinska stražarja, toda tema se je Kocijan upiral in ju žalil. Predvčerajšnjem obsodilo ga je radi javnega nasilstva na šest mesecev ječe.
—	481etni kotlar Ivan Serbo iz Trsta, že večkrat kaznovan radi tatvine, dobil je predvčerajšnjem zopet 18 mesecev težke ječe, ker je duč 5. oktobra t. 1. skušal ukrasti v novem pristanišču omot duhana vrednega 18 gld. — 18 mesecev ječe dobil je tudi znani tat Josip Gregorič, 241eten težak rodom iz Litije. Isti se je po noči 23. oktobra t. 1. v družbi z dvema tovarišema, ki pa sta uSla stražarjem, vtihotapil v Stadlerjevo kampanjo v ulici Bellosguardo, in tam so tatovi pokradli nekaj perila in obleke.
Policijsko. 14letm Albert Tomadin' iz Kormina stavil se jesain policijskim organom, ker nima ne sorodnikov nu od česa živeti. Prišel je iz Kormina peš v Trst. Poslali so ga do daljnje odredbe v ulico Tigor.-• Polic, oflcijal Tiz je zaprl znanega tatu Josipa Legišo iz Cerovelj kateri je bil že izgnan iz Trsta, ker nikakor ne spoštuje tujega imetka. Pri Legiši našli so 2 prta, dolg nož in komad sveče. — Kmetu Jakobu Bizjaku iz Posto-jinskega okraja ukradel je na senenem trgu nepoznan tat raz voz povoščeno platno vredno 18 gld. Isto platno prinesel je nepoznan mož v \Veisiovo gostilno, ulica Giu-lia hšt. 5, v pohrano. Koiuisarijat v ulici Scussa je zaplenil ukradeno platno. Kmet Bizjak torej naj pride po svoje platno na komisarijat.
Koledar. Danes (12.): Sinezij, mučenec; Kolumb, spoz. — Jutri (13.): Lucija, devica, muč.; Otilija, dev. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 34 min., zatoni ob 4. uri 11 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 5 stop., ob 2 pop. 8'5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 11. (Poslanska zbornica.) Naučni minister je izročil predlogo, tičočo se uravnave plač profesorjem na šolah za babice, vzdrževanih od države. Nato so razpravljali nadalje o proračunu. Poslanec vit. Sabergoj, sklicevaje se na besede ministerskega predsednika, je pozival vlado, naj vendar ustreže željam slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Primorski. Opozarja na nezakonitosti, na katerih trpe Slovenci Trsta in okolice ter predlaga resolucijo za osnntjs okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Posl. Homančuk se je pritoževal radi zatiranja Malorusov v Galiciji.
Duna| 11. Danes opoludne so zaprli v dvorni palači nekega 261etuega krojaškega pomočnika. Isti je imel pri sebi bombi podobno krogljo. Isto pa so spoznali kot nenavarno teško leseno krogljo. Zaprti je odgovarjal zmedeno na vprašanje, zakaj se je mudil v dvorni palači.
Tvgovlnake braojATh«.
Bnctlopsita. Pflenio« za ja.an 7.14 7.IS
PSentea *n spomlad 1896 6.87 —do 0.8». 0?e« ia
jeaen —---Hi za spomlad 6 17 6.18 Ko> uu
ia oktober -.--— inaj-juni 1896 4.40-4.48
PA«tiir» nora od 7H kil. f. 6 75 -H 85 o.l 7» kil. f. «80 -6.90, oil 80 kil. f. 6.86-7— od SI. kil. f. tt.95 - 7 05, od H2 kil. for. 7.O8-T.I0.-lečnmn 5'H0 - 8 25. proso 5 40-S 75 ri nova «-80«.20
Ponudbe srednje, manje Tpraianja. Prodaja 15000 met. at. malo ceneje. Vreme: jako lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor r. 13.62 m ja* nuvar 13 70., ca maj 14.35 rastoče zopet.
Pruga. Centrifuga! mm, postavljen, t Trii in carino vred ndpoiiljafnv proooj f. 31 50 , Con cassd 32.95 39-50 Oetvorni 83 25 »i.'O V glavah
(nudili) 33.---33 50 jnko stnlno
Havre. Kav* Santo* goud »v.irag ■ dccomber 89.50 tm april 83.50.
Hamburg. Santo« ttood avenijo *K docember 73.25 mare 69.25 inaj 67 50 cena mirne. DuiiMjataa borm 11. daaVmbr• 1SBO
Državni dolg * papirju . , „ „ v srebru . . Avstrijska renta v zlatu
„ „ v kronali .
Kreditne akcijo.......„,»..„
London 10 Lat........12180
Napoleoni ......... 9.66'/.
10 mark .......11.90
100 iuy. Ur	. .	46__
včsraj
100.46 100 45 121.66 98 75 871.75
dana* 100.40 100.30 121.70 98 76 873.25 121 60 9*66 11.79 45.—
ffic
Javna, zalivala.
Podpisani odbor mhvaljujo se iskreno vtem ki ho kakor koli ai bodi pripomogli svojim sodelovanjem, da »e jo vržil „Miklavžev voćer* * čast druSivu. Podobna zalivala bmM izrecna »lavnemu „Slovanskemu pevskemu druStvu" in bratom tamburašem na njih požrtvovalnem, bratskem sodelovanju in po slav. slovenskemu občinstvu v obče, da je a svojim mnogobrojnim obiskom „Miklavževega večera" nilo sijaj intoga. Iskrenu hvala vsem! ~ Trstu, dno 9. decembra 1895.
Odbor telovadnega društva „Trž.iiki Sokol"
povzdigni
4
i
Nftjlepie darilo
za
godovne in svečane prilike
Oljnati portret 85X75 cm. <jjj Antonu Martina Slomseka,
C^	najliiieje po najboljšem izvirniku izve-
Jtj	de«, na platno napet, v zlatih ko-
JR	vinsko barok, anti-barok ter črnili
*	zlato okrašenih okvirih po 10, 19, *yj 16 in 18 gld., dobiva se v trgovini
| D. Hribarja t Celji.
jrtj K s j je Anton Martin SlomSek Slovencem,	2T
J® bilo bi prevež govoriti. Njemu ao imamo	Ir
vjj zahvaliti /a družbo sv, Moliora; njemu se	4b
rti zahvaliti za nnjbolje in najlepSe podugogiSko	JT
^ spine in domovinsko ljubezen vnumajočo	lr
cjJi pesni. On bil je najodličnejfti buditulj na-	'{*»
roda, in najbolj vnet zagovornik pravic Slo-	JC
vencev. Nobena slovenska hiSu noj bi ne	«r <|H bila brez alike tega slavnog,i moža, ki je in
^ o»tano redni ponos in dika Slovencev,	«
n
IT) I
1 I i
Richterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic.
so slfj ko prej nedoseženo ter so iiajpi-iljubiilio božično darilo otiokom. ki hj čkz tri leta ^tari. Tudi cenej A e nego vsako drugo durilo, kajti ono trpijo mnogo l<>t iu jih jo mo&i c«!6 po duijnein i sit p». polniti in povekStiti Printne
sidro-omarice s kamenčki reprezentujejo jedino igro, ki jo v vseh dežilahi.la nepristransko pohvalo in katero vnuk ki jo pozna, i/ p»"pričanja dalje priporoča. Kdor go 4o ni seznani1 s tem Bredstvom. da so otrok Igrajo pr j ino zabava kute i ij»ri skoro ni najti pi itn-re, nnj so naroči čim hitreje od podpisane llnuo novo bogato iliiHtrovuni cenik in naj čita v njem natioijenu mnenju, ki so Uredno lnnkava, Pri kupovanji blagovoli naj sj l/rečno r.uh'ovut!: .Uielitorjevo sidro-om iriee s kamenčki za Krndnjo bi&ie' (Iticlitoi's A,ik>'Mteiulntul<as!oii) in iuj se od-ločno odkloni vsaka omarica lire* tovarnišk i zu imko nidva*, kdor to ne »tori, dobi lahko posnetek, ki ju nianj vr-d m Z ilo j« v*, ti lo slovuee pravo omarico, ki se dobe zh ceno "ft. 70, 80 kr. do 5 gld. iu viA* in s • v zalogi v vseli najfinejših trgovinah z igračami. NOVO! Rlobtorjo>n »trpljivostne igro: Jajce Kolimbovo, strelovod, tužitelj v jozi, preganjalec muh uli trm. Ceno igri JJ5 kr. Pristno samo h sidrom!
i.r; »t.'u umu .m 11 m. v.....i igri oo Kr, i-ristno samo s »Hrom;
[fl F. Ađ. RK IITKU & Cie., I. avslro-ogerska c. In k. pri*, tovarna sidro-omaric s kamsnčki za grajenje hišic.
[Jt Ditituj, I Nibt'luugengasso 4. Tovarim: XIII, I (Hitzing.) Rndolfstad (l liUr.), Olten, _Hntevdnm, London K. C., New-York, 17 Warren-8t
Lastnik politično društvo „Edinosti1. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.