PRiaHTELDEV \ PREHDPENE hH .^ossa-ci * TRtlOtSOUCl '* ^ ^ KltIUH 1 y^t sr\ & 1 'tiaiifid&l ^ Ul 43 ■in?i',ö^) WE&M &!3 ££:■&' gig?#* 'LC& UVODNIK Stezice Dragi Vsi pod našo skupno streho! Pa smo ga - spravili pod streho še eno šolsko leto. No, kakšna obveznost vas gotovo še čaka, nekam pod preprogo pometena mogoče sredi zime. Pa je res ni treba, kajne? Zdaj, ko nam baterije že utripajo, vidimo samo še napajalnik. Vsak svojega, drugačnega. In iz takšnega razmišljanja tudi vsako leto znova snujemo Stezice; veliko nas je, pa vsak drugače izraža svoje misli in čustva. Zato smo učence in učenke iz razredne stopnje tokrat veliko spraševali, od »predmetnih« pa pričakovali samostojne (ustvarjalne) izdelke. In jih tudi dobili. Bralci pa boste sami presodili, kaj vam je všeč ali kot je rekel Prešeren: »Vsak drigači moje pesmi sodi...« Rubrike so razvrščene po razredih, začeli smo s prvim in končali z devetim. Vmes pa smo se »zasekirali« zaradi onesnaževanja, se ustrašili vsega, kar je lahko strašno in kar bi lahko bilo strašljivo, obiskali smo tržiški Radio Gorenc in zapisali kratko reportažo, žal brez fotografij, ker so urednici Stezic na njeno veliko žalost ukradli telefon (in fotografije v njem). Radi pesnite in tudi prezirate, napisali ste čudovite basni in eseje. S spomini in zabavnimi stranmi pa smo zaključili časopis in vam privoščimo, da bi bili takšni tudi vaši spomini na to šolsko leto. Pa lepe počitnice! Andreja Kosec IZDAJA: Osnovna šola Bistrica Begunjska cesta 2, 4290 TRŽIČ Tel.: 04 597 17 60 Fax.: 04 597 17 70 E-mail: stezice@guest.arnes.si http://www.os-bistrica.si GLAVNA UREDNICA: Andreja Kosec LEKTORIRANJE: Andreja Kosec NASLOVNICA: Luka Hudobivnik, 9.b Dina Pintarič FOTOGRAFIJE: Domen Jančič, 9. b Luka Hudobivnik, 9. b OBLIKOVANJE: Dina Pintarič TISK: Art Pro d.o.o., Ljubljana NAKLADA: 300 izvodov Spoznala sem nove prijatelje. Rada imam likovno, ker ustvarjamo in všeč so mi naloge. Ema Kogoj, 1. b Meni je všeč matematika. Spoznali smo veliko črk in tudi veliko pesmic. Jaka Hrnčič Primožič, 1. b V prvem razredu se učimo. Šola mi je všeč, ker delamo zanimive naloge. Naja Meglič, 1. b Všeč so mi likovni izdelki. V razredu imamo tudi lepe igrače. Rada imam učiteljici. Hanna Grgič, 1. b S svojimi prijatelji v petkih delim svoje igrače. Naloge v šoli so mi všeč. Pri nalogah rad pomagam prijateljem. Blaž Tavčar, 1. b Rad se s prijatelji igram. Rad delam naloge. V šoli mi je všeč. Žan Benedik, 1. b V šoli so mi všeč naloge. Všeč mi je, ko se igramo. Všeč mi je, ko gremo v telovadnico. Luka Toporiš, 1. b Všeč mi je, ko računamo. Rad imam odmore, ker se takrat lahko igramo. Žak Boncelj, 1. b Pri računanju so mi všeč znaki: +, -. =. Rada pišem številke in črke. Segmedina Velagič, 1. b Všeč mi je, ko pišemo številke in črke. V šoli se rada med odmorom tudi igram. Ela Dubravčić, 1. b Ko delamo naloge, mi je zelo dobro. Všeč mi je, da se veliko naučim. Blaž Bučič, 1. b Rada imam likovno, ker barvamo s temperami. Rada grem v telovadnico. Eva Ahačič, 1. b V prvem razredu delamo veliko novih stvari. Učimo se pisati črke in številke. Vesna Srečnik, 1. b Rad delam naloge. Všeč mi je, da ustvarjamo. Med odmorom se rad igram s kockami. Anže Čadež, 1. b V prvem razredu rad delam naloge. Rad ima likovno. Povedal sem tudi 10 knjig za bralno značko. Matevž Dovžan, 1. b Všeč mije, da se med odmorom tiho igramo. Ko pišemo naloge, mi je všeč, da je tiho. Timon Valjavec, 1. b Zelo rad imam naloge. Okusna mi je šolska hrana. Všeč mi je telovadba. Marko Zečević, 1. b Všeč mi je, ko se igramo. Rad sestavljam sestavljanke. Všeč mi je, ko se učimo. Gašper Murgelj, 1. b Rada imam likovno vzgojo. Všeč mi je, ko se učimo črke. Rada rešujem učne liste. Ajda Amon, 1. b Zelo rad sem v šoli, ker veliko počnemo. Veliko rišemo, pišemo, računamo in se tudi še malo igramo. Dobro se razumem s sošolci in imamo se radi. Blaž Jemec, 1. b Prvošolčki se v hramu učenosti počutite prijetno. To je krasna novica. Da bi le vedno bilo tako. Sprejem prvošolcev, OŠ Bistrica, 1. september 2014 ... razen ... Tudi na podružnici nam je lepo ... MIHA RUTAR: Ko gremo ven in igramo nogomet. URH ŽOS: Ko gremo na travnik. MANCA PETERNELJ: Ko je odmor, ko gremo na travnik, učenje matematike. LARA VALJAVEC: Ko delamo naloge. TEVŽ PREMRL: Računanje, igra zunaj. LUCIJA VALJAVEC: Ko smo sadili rožice, ko ustvarjamo. MAJ ZUPAN: Všeč mi je matematika. LAURA GORENC: Ustvarjanje, pisanje številk in črk. SABINA TIŠLER: Ko delamo naloge in ko dobim domačo nalogo. JAKOB JAN PERNUŠ: Igra s sošolci, sestavljanje s kockami, ko delam naloge. JAKOB GABOR: Branje, igranje na inštrumente, da jemo malico in kosilo. BENJAMIN JEKOVEC: Odmor, malica, naloge, branje, prepisi, nareki. MATEJA RUTAR: Igra s sošolkami in sošolci, ko gremo na telovadbo v Bistrico, računanje. EVA HAFNER: Ko se zunaj lovimo. NIKA POGAČNIK: Učenje številk in črk, telovadba v Bistrici. NEŽA ROŽIČ: Branje, računanje, likovni pouk, šport, odmor, lovljenje zunaj. JERNEJA ŠLIBAR: Glasba, ko se igramo. Sprejem prvošolcev, PŠ Kovor, 1. september 2014 MIHA RUTAR: Nimam rad pisanja, narekov, prepisov, računanja. URH ŽOS: Če ne gremo ven. MANCA PETERNELJ: Če delam napake pri ocenjevanjih, ko me fantje kregajo. LARA VALJAVEC: Pisanje narekov. TEVŽ PREMRL: Domače naloge. LUCIJA VALJAVEC: Ocenjevanja, črke, številke. MAJ ZUPAN: Domače naloge. LAURA GORENC: Ker grem v podaljšanem bivanju prehitro domov. SABINA TIŠLER: Če se tepemo. JAKOB JAN PERNUŠ: Če se kregamo, tepemo, razgrajamo in nagajamo učiteljicam. JAKOB GABOR: Če se tepemo, kregamo, če si česa ne delimo. BENJAMIN JEKOVEC: Če se tepemo, če si česa ne delimo. MATEJA RUTAR: Ni mi všeč, če pride v razred učiteljica in nismo na svojih mestih. EVA HAFNER: Če kdo od sošolcev moti pouk. NIKA POGAČNIK: Če se tepemo. NEŽA ROŽIČ: Če me sošolci ne sprejmejo v igro. JERNEJA ŠLIBAR: Prepisi. Sprejem prvošolcev, PŠ Kovor, 1. september 2014 UČENCI 1. A RADI BEREMO Vid Roblek Sposodim si lahko grozne in negrozne knjige. Všeč sta mi bili pravljici o mravljici in žirafi ter o medvedu in Maši. Andrej Eržen Najbolj mi je bilo všeč, ko doma berem knjige. Mami mi tudi malo pomaga. Všeč mi je tudi, ko si knjige lahko sposodim. Enej Košir Všeč mi je, ko si izposodim knjige. Všeč mi je tudi, ko jih berem. Berem jih skupaj z mami. Dobro mi je bilo, ko je žirafa popila zdravilo za povečanje in mravljica za pomanjšanje. Živa Knific Všeč mije bilo, koje žirafa klicala mravljico, ker je ni videla, saj seje mravljica zelo pomanjšala. Pri medvedu in pri Maši mi je bilo zanimivo, ko je Maša klicala medvedu, iz koša: »Vidim te.« Všeč mi je, ko z mamico skupaj bereva knjige. Rada imam knjige o dinozavrih in o Egiptu. Vid Iskra Meni je v knjižnici najboljše, ko si lahko izposodimo knjige. Všeč mi je, ko nam knjižničarka pripoveduje pravljice. Najbolj všeč mi je bila o medvedu in Maši - ko je medved prinesel kolačke v košu. Loti Mušinovič V knjižnici mi je všeč, ker si izposojamo knjige. Starši nam lahko te knjige preberejo. Meni jih bere ati. Rada imam knjige o konjih, saj rada jaham. Najbolj mije bila všeč pravljica o žirafi in mravlji, ko je žirafa popila zdravilo za povečanje, mravlja pa za pomanjšanje. Urh Veternik V knjižnici mi je všeč, da imajo veliko knjig. Rad si jih izposojam. Všeč mi je, ko nam knjižničarka pripoveduje pravljice. Všeč mi je bila tista, ko je bila mravljica večja od žirafe. Eva Jerman Meni je všeč, ko nam knjižničarka pokaže, kje so v knjižnici pospravljene knjige na policah. Knjige so mi všeč. Fletne so mi zgodbice v knjigah. Všeč mi je tudi, da knjige lahko podaljšamo in da jih beremo za bralno značko. Doma mi knjige bereta ati in mami. Ko je prišla na obisk sestrična Manca, sem ji knjigo prebrala sama. V njej so bile tudi težke besede. Nina Švab Meni je bila všeč pravljica o čarobnem drevesu, ko je želvica šla k levu po čarobno besedo in si jo je zapomnila. V knjižnici so mi všeč knjige. Doma jih lahko berem, da se lahko naučim brati. Berem jih skupaj z bratcem, z mami, očijem in teto Ireno. Rada berem knjige z velikimi tiskanimi črkami. Juš Ažman Všeč mi je, ko nam knjižničarka pripoveduje zgodbice. Rad pripovedujem zgodbice za bralno značko in rad jih tudi poslušam. Všeč mi je, ko si sami izberemo knjige v knjižnici. Rad izberem take, ki se odpirajo na različne načine. Peter Katona Všeč mi je, ko nam knjižničarka prebere kakšno pravljico. Dobra mi je bila pravljica o čarobnem drevesu. Rad hodim v knjižnico, da si izposodim knjige. Leon Blaževič Všeč mi je, ko gledam knjige. So mi zelo dobre. Rad imam strašne knjige in knjige o avtih. Doma mi knjige bere mami. NASI PRVOŠOLČKI Karin Marolt Knjige bereva doma skupaj z očijem. Berem knjige, ki sijih izposodim iz šolske knjižnice. Všeč mi je, ko smo v knjižnici, ker si lahko sami izberemo knjige. Jaka Praprotnik Všeč mi je knjižnica, ker ima notri veliko knjig. Najboljša mi je bralna značka, ker pripovedujem pravljice sošolcem. Fajn občutek mi je, ko pripovedujem. Rad poslušam knjižničarko, ko pripoveduje pravljice. Nik Purgar Všeč so mi pravljice, ki nam jih pove knjižničarka. Vse pravljice so mi bile všeč. Rad hodim v knjižnico in rad berem knjige. Knjige mi bere ati Marko in babica Nežka. Knjige si rad izposojam in jih tudi podaljšam. Všeč mi je kuharska knjiga, zato ker ima zelo veliko strani in ker lahko skuhaš, kar je notri v knjigi napisanega. Barbara Ribič Meni je knjižnica všeč zato, ker si lahko izberemo knjige za bralno značko. Všeč so mi slike. Kakšne knjige so tudi poučne, da se lahko kaj naučimo. Knjige berem že sama. Berem knjige z velikimi in malimi tiskanimi črkami. Eva Boldin Všeč mi je, ko si izposodim pravljice. In ko nam knjižničarka prebere kakšno pravljico. Te pravljice so mi bile zelo všeč. Knjige si lahko izposojam za bralno značko. Prebrala sem jih že veliko. Prebere mi jih mami, sestrica ali pa tudi sama Leon Cvek Všeč mi je, ko si izposojamo knjige. Rad si izposojam poiicne Knjige in knjige, ki so dolge. Rad poslušacrTbrav-Ijice, ki nam jih pripoveduje knjižničarka. Všeč m| ja bila tistfc o Maši in medvedu, ko sta psa lajala na medv Erlizem Kuželj Najbolj mi je všeč, ko si izpos Vleč mi je, ko vidim lahko ze 1 jih doma prebereta. Dom 3vem sošolcem. Rad bančno pripoveduje zgoc io šli prvič na obisk v šolsko ojamo knjige v šolski knjiži lo veliko slikanic. Mami ir a beremo knjige, v šoli'pd imam, ko nam knjižničc be. Najbolj mi je bilo všeč, J knjižnico. PLAVALNI TEČAJ Na plavalni tečaj smo hodili osem dni. Začeli smo v ponedeljek. Prvi dan smo se razdelili v skupine. Bila sem v četrti skupini. Najprej, preden smo šli v vodo, smo telovadili. Nato smo plavali. Šli smo tudi v globoko vodo. Plavali smo žabico, hrbtno in kravl. Plavali smo tudi »mrtvaka«. Preplavali smo celo dolžino z »mrtvakom«. Skakali smo na glavo, bombico in na noge. Najbolj všeč mi je bilo skakanje na glavo. Skakali smo tudi s štartnega kamna. Na koncu plavalne ure smo dobili blazine. Ko je učiteljica odnesla blazine, smo se posušili in preoblekli. S seboj nismo smeli imeti sladkarij, lahko pa smo imeli jabolko ali kakšno drugo sadje. Lahko smo imeli tudi pijačo. Potem smo šli na avtobus. Na avtobusu smo si pripovedovali vice. Pot do šole je hitro minila. V šoli nas je že čakalo kosilo. Potem se je začelo varstvo. Šli smo v razred in če smo imeli nalogo, smo najprej naredili nalogo. Potem, ko smo naredili nalogo, smo se igrali. Rada imam plavanje. 'tl & Špela Naglič, 2. K Na plavalni tečaj smo hodilkz. Radovljico kar osem dni. Ko smo prišli v šolo, srrpjmeli^no uro piouka. Potem smo šli na malico. Ko smo potedf malico, smo šli na avtobusno postajo. Tam smo počajkali avtobusi Potem smo se odpeljali v Radovljico. Prvi dan''3m©-naLpreizkusili, kako dobro plavamo in nas razdelili v skupine. Druge dneve smo skakali, plavali in se igrali. Najbolj mi je bild'^š^cTko smo skakali. Na koncu smo morali preplavati celo dolžino bazena in na sredini bazena smo morali pokazati »mrtvaka«. Zadnji dan smo tudi tekmovali. Jaz sem bila druga. Klara Šlibar, 2. K Na plavalni tečaj smo hodili osem dni. Ko sem prišel v šolo, smo imeli eno uro pouka, nato smo šli jest in na avtobus. Ko smo prišli v Radovljico, smo se preoblekli. Prvi dan smo se razdelili v skupine. Vesel sem bil, koje učiteljica rekla, da bomo šli plavat in skakat. Enkrat sem skočil na bombico. Enkrat me je učitelj Mitja poškropil. Ko smo tekmovali, sem dosegel tretje mesto. Jakob Golmajer Šmid, 2. K Na plavalni tečaj smo hodili osem dni. Pojedli smo malico in šli na avtobus. Ko smo prišli prvič na plavalni tečaj, smo pokazali, kako plavamo. Nato smo skakali v vodo. Zadnji dan smo tekmovali. Jaz sem bila četrta. Alja Štular, 2. K Na plavalnem tečaju smo bili v Radovljici. Najprej smo šli v garderobo in se preoblekli. Na plavalnem tečaju smo bili osem dni. Plavali smo, skakali, se igrali in se potapljali. Najraje sem skakal. Zadnji dan smo tekmovali. Žan Mladenovski, 2. K Na plavalni tečaj smo se vozili osem dni. V Radovljico smo hodili skupaj z 2. a in 2. b. Najprej smo se preoblekli v kopalke. Potem smo šli plavat. Učili smo se žabico. Jaz sem bil v prvi skupini. Učila me je učiteljica Marija Bohinjec. Najraje sem imel prosti čas. Nik Plevanč, 2. K Plavalni tečaj smo imeli v Radovljici. Najbolj mi je bil všeč prosti čas, ker nas je učitelj Mitja škropil s pištolico. Manca Špendal, 3. a Tretješolci smo se odpravili na svoj prvi tabor - v Kočevje. Dogodivščin polne dneve smo strnili v kratke dnevniške zapiske. Naravoslovni tabor v domu jurček v Kočevju Zjutraj smo se zbrali pred šolo in odšli na avtobus. V avtobusu sem sedel z Dinom. Skupaj sva se pogovarjala in pogledala risanko, ki jo je predvajal voznik. Pripeljali smo se v dom Jurček. Zbrali smo se pred domom in počakali, da nam je učiteljica Marin razložila, kje se preobujemo in v katero sobo naj zložimo kovčke in nahrbtnike. Potem smo zunaj pojedli malico in v sobah razpakirali kovčke in postlali postelje. Potem smo šli na kosilo. Po kosilu smo se zbrali v učilnici in se razdelili v skupine: medvede,volkove in rise. Jaz sem bil pri risih. Po sestanku sem se pripravil za v kraško jamo. Učitelj Jure nam je pokazal, kako jama nastane. V njej smo videli kapnike, jamsko zaveso in jamsko mleko. Ko smo prišli iz jame, nam je učitelj Jure rekel, naj vzamemo kozarček in lovimo žuželke okoli jame. Nekaj časa smo jih lovili, nato smo jih pokazali vsej skupini. Spomnim se, da je Dino ujel zelenega deževnika in Gašper železno kočico, jaz pa nisem ujel ničesar. Vrnili smo se v dom Jurček in šli po sobah. Ko so se vse skupine vrnile, smo šli na večerjo in po njej na kviz. Na kvizu nas je učitelj Jure razdelil v šest ekip. Jaz sem bil kapetan naše ekipe, ekipe A. V prvem kvizu smo dosegli deset točk, v drugem pet, skupaj petnajst in smo bili tretji. Po kvizu smo si umili zobe in šli spat. Zjutraj smo se zbudili pred sedmo uro. Ko nas je učitelj Tilen prišel iskat, smo šli na zajtrk. Po zajtrku smo se zbrali v učilnici in učitelj Tilen nam je povedal, da gremo na čolnarjenje, ena skupina delat veternice, ena pa k igranju. Mi, risi, smo ostali v učilnici, kjer nas je učitelj Robert najprej naučil, kako veter nastane in šele potem smo izdelovali veternice. Potem smo sestavljali lego kocke. Nazadnje smo šli peš do reke Rinže, kjer sta bila dva kanuja. Jaz sem šel v rdeči čoln, to je paradižnik ali ferari.Odpeljali smo se. Najprej smo vodili mi, ko smo obrnili, so nas rumeni prehiteli, a vseeno smo jih premagali. Ko so vse skupine končale z delom, smo šli na kosilo. Po kosilu sem se pripravil za ogled mesta Kočevja. Ko smo bili vsi risi zbrani, smo vzeli banane in odšli na pot. Ustavili smo se pred tiso in spoznali, da je najbolj strupeno drevo v Evropi, ki so jo včasih imenovali konjska smrt. Ustavili smo se tudi pred golobnjakom, kjer smo videli golobe pri treningu. Spoznali smo, da imajo golobi zelo dobro orientacijo. Prišli smo do Rudniškega jezera in učitelj Robert nam je povedal, kako je nastal in katere živali živijo v njem. Potem smo odšli do tretje najvišje cerkve v Sloveniji, ki je tudi največja kamnita stavba v Sloveniji. Ko smo končali z ogledom Kočevja, smo se vrnili v Dom Jurček in povečerjali. Tretji dan smo šli na zajtrk in in po njem na lokostrelstvo. Učitelj Tilen nam je pokazal, kako streljati z lokom.Nato smo imeli tekmovanje v lokostrelstvu. Potem smo šli na igiršče igrat nogomet. Po kosilu smo spakirali kovčke. Na koncu smo se zbrali pred domom in se slikali. V avtobusu smo gledali film. Vmes smo se ustavili pred ogrado z medvedi, kozami, kozlom in ponijem, gosmi, kokošmi, prašiči in puranom. Ob 16.00 smo prišli do OŠ Bistrica. Erik Koder, 3. b Zbrali smo se v sredo ob 8.15 uri. Odpeljali smo se z avtobusom. Sedela sem s Katarino. Prvi dan smo se risi odpravili v kraško jamo. Učitelj Jure nam je povedal, da je to Medvedja jama. Na začetku sem se zelo bala. Potem pa sem videla, da ni strašna. Splezala sem tja, kamor ni mogel nihče, razen majhna dekleta, taka, kot sem jaz. Nobena si ni upala, jaz pa sem šla. Notri sem videla tri netopirje in pet vešč. Najbolj všeč mi je bila zgodba o jami: pred 1000 leti je deževalo. Medved se je shotel skriti v to jamo. A kaj se mu je zgodilo? Spodrsnilo mu je in se je ujel za skalo, kjer se še danes pozna njegov odtis. Drugi dan smo se odpravili v mesto Kočevje. Videli smo drevo - tiso, iz katere izdelujejo loke, jagode pa so strupene. Včasih so jo imenovali konjska smrt, ker je bila tako strupena, da je konj poginil, če je pojedel samo 5 iglic. Danes je seveda še vedno strupena. Če človek poje eno jagodo ali 3 iglice, lahko umre. Spoznali smo vilo Sajovic. Erik je uganil, koliko je stara. Stara pa je 104 leta. Peljali smo se s kanuji. Tretji dan smo po zajtrku spakirali. Potem smo imeli lokostrelstvo. Zadela sem rumeno, to je sredino. Potem smo se odpravili domov. Ko smo prišli v Bistrico, so nas starši pričakali pred šolo. Doma je bilo zabavno. Vsi smo se smejali. Nika Buček, 3. b Vesolje - velika skrivnost. Tančico so odgrnili tretješolci in se tudi kaj novega naučili. V planetariju mi je bilo najbolj všeč, ko sem videla, da se črte povezujejo z zvezdami in predstavljajo ljudi in živali. Ana Najbolje mi je bilo, ko nam je učitelj povedal, da v sonce ne smemo gledati s prostim očesom in da je na Marsu voda. Kirn Planet Zemlja je najlepši planet, na Marsu je voda, od planetov mi je najbolj všeč Saturn. Nika V palnetariju sem izvedel veliko stvari o vesolju: v Jupiter se lahko stlači 1300 Zemelj in ima 67 lun; največje sonce v naši okolici je tako veliko, da če ga želimo obkrožiti z letalom, ki vozi s hitrostjo 900 km/h rabi 1100 let. Erik, Katarina Všeč mi je bilo, ko so pravi astronavti hodili po Luni. Tea Zapomnil sem si, da Sonce ni največja zvezda v vesolju, zapomnil sem si tudi pegaza. Dino Všeč mi je bilo, ko smo bili v šotoru in smo gledali film o astronavtu, ki je bil na Luni. Timon Zemlja je najlepši planet. Peter Všeč mi je bilo ozvezdje pegaza, da je rdeča zvezda največja, kakšno je sonce pozimi in poleti. Benjamin Zvezde. Martin Planeti in gorovja na Zemlji. Hana Imela sem občutek, da sem v vesolju. Maša Sonce je manjše od nekaterih drugih zvezd. Matic Všeč mi je bilo, da sem na učiteljeva vprašanja odgovorila pravilno in sem mu šla pomagat. Tija Všeč mi je bilo, ko smo skozi vesolje potovali do planetov. Tomaž Zapomnil sem si, da je Jupiter največji planet, Triglav naša najvišja gora in da Sonce ni naječje. Jakob Najlepše mi je bilo, ko smo si ogledali največjo zvezdo. Brina Najbolj sem si zapomnil, da je na Marsu voda. Lars Všeč mi je bil ogled filmov. Katarina Učenci 3. b razreda MALA IN VELIKA LUNA LUNA: Hej, Zemlja. Se greš igrat z mano ? ZEMLJA: Ne vem, paziti moram na Mars,da ne pade in se udari. LUNA: Saj se gre Mars tudi lahko igrat. MARS: Hej, Luna, se gremo igrat? LUNA: Seveda. Se gre lahko tudi tvoja mama igrat? ZEMLJA: No, prav. Pojdimo se igrat. LUNA: Ima kdo kakšno idejo? MARS: Lahko se gremo štet planete? ZEMLJA: Ne, jezni bodo. LUNA: Potem pa se pojdimo igrat kaj drugega, recimo metati krogle. ZEMLJA: To je že bolje. Že dolgo ni grmelo. MARS: Kdo začne? LUNA: Ti, ker si najmlajši. MARS: Prav. Jaz začnem. Nfl terlLlh dom^lšljlje PRAVLJIČNA BITJA V POPRAVLJALNICI IGRAČ Nekoč je živel dedek, ki je popravljal igrače. Nekega dne se je v njegovem paviljonu znašlo polno igrač. Dedek je mislil, da ne bo mogel popraviti vseh igrač, zato je poklical Špelo, Luka, Gaja, Ivano in Dašo. Vsi so pridno delali, dedek pa jim je pomagal. Kmalu so končali, dedek se jim je zahvalil in dovolil, da se igrajo s popravljenimi igračami. Kmalu so prišli lastniki igrač. Vsak je vzel svojo igračo in šel domov. Dedek ni pozabil na svoje pomočnike in je vsakemu dal eno igračo. Zahvalili so se mu in odšli domov. Živeli so srečno do konca svojih dni. Klara Aljančič, 3.a V majhnem mestu je bila majhna hiška, kjer je dedek popravljal igrače. Kdor je prišel s pokvarjeno igračo, je dobil rumen listek s številko, da se igrače niso zamešale. Nekega dne pa je v pravljicah nastala zmeda. Pravljična bitja so se med sabo pomešala in niso več vedela, v katero pravljico spadajo. Sneguljčica, volk, obuti maček, Rdeča kapica in druga pravljična bitja so odšla po pomoč v popravljalnico. Tam jih niso popravili, ampak so jim pomagali, da se je vsak od njih vrnil v svojo pravljico. Starši nam lahko zato pripovedujejo pravljice. Petja Florjanič, 3. a ČUDEŽNO SEME Pred letom dni sem na podstrešju našel škatlico s semeni. Semena so bila zelo majhna in pisana. Ko sem jih posadil, je iz njih zraslo nenavadno, visoko drevo, polno hrane. Zelo sem bil začuden. Ampak najbolj nenevadno je bilo to, da je na vrhu drevesa stala zlata vaza, ki je bila zelo majhna. Kmalu je iz nje po zraku k meni priplaval majhen duhec in rekel, da je to drevo čarobno in da ti vsak košček prinese en dan popolne sreče, ampak, da je treba pojesti samo tri koščke na sedem dni ali pa dobiš naslednijih pet tednov čisto smolo. Nisem ga poslušal. Samo tisti del o sreči sem slišal, potem pa sem stekel stran. Enkrat sem v enem tednu pojedel več kot tri koščke hrane z drevesa, zato sem imel pet tednov smolo. V teh petih tednih pa nisem smel pojesti niti koščka hrane z drevesa. Po petih tednih se je žal posušilo in ker sem za to drevo porabil vsa semen, ga nisem mogel več posaditi. Erik Koder, 3. b Pred davnimi časi je živel pastirček. Ime mu je bilo Ambrož. Bil je zelo prijazen in rad je imel živali. Nekega dne je našel nenavadno seme. Posadil ga je v prst in ga zalil. Vsak dan je zalival seme. Potem je nekega dne videl lepo rožo. Poimenoval jo je Sončnica, ker je gledala proti Soncu. Vsi sojo občudovali. Vsak, ki je bil bolan in so ga peljali k tej čudežni roži, je ozdravel. To je ugotovil Ambrož, ko je bil bolan. Imel je bolezen raka in nihče ga ni mogel pozdraviti. Ko pa so ga peljali k roži, se je v trenutku pozdravil. Sončnica pa je zmeraj gledala v Sonce, ki ji je dal to moč ozdravljenja. Peter Srečnik, 3. b Nekoč sem na podstrešju našel škatlo. V njej je bilo eno samo seme. Bilo je čudne oblike in barve. To seme sem posadil. Spraševal sem se, kaj bo zraslo. Seme sem zalival in skrbel zanj. In nekega dne je iz njegli onesnažena in razkačena. ti as äl|tefnienje in taka .vsako leto preži\|Sitani mladičev, številčnost vrste začne zmanjševati. ve||ob®onÄciztee vpiyftudi na mnoge druge živali, ot so ahg|gäflBK%d|ve, ksü odpravijo v napačno smer, nočni metup, ki brenčijo okoli cestnih svetilk. Zakaj to 'Očn^o|n»M^fe pp verjetno, da svetilko zamenjajo za und, %;kat|jfc,,^rog^Kajo pri orientaciji. Tudi astronomi ajö'bpazoVdJit'S'tupale postavljene v puščavah, kjer je tne svetfioe čim njonj oziroma je sploh ni. so vlSloveniji Jfsffljpmske opazovgjBe kupole? SOID PONO ! Sij Neko^gdzdih še,^p oonoči je temno,® Živali so mirno spale n se niso ničesar bale. Zdaj v gozdu je svetlo n ni več tako, kot je bilo. Rivali več ne spijo, ; svetlobo umetno Primož Lah, ,6, b in Klara Žos, 7. b Ji^Hvali so se odselile, se umirile, '/' naselile se nekje drugje. !' S ' Že dolga leta se mati narava ® bojuje proti nam ljudem. ° Žal pa narava ne bo nikoli ^ več taka, kot jebil^ Med čtove^lm in naravo ■ je večen boj, ki ga še noben ne zmaguje. b Narcj/a bo zmagala fchuaimi naravnimi katastrofami, kar velika škoda bi bila. I Človek vsak dan odvrže preveč smeti v naravo, kar ji^zelo škodi. , Nai4va in čfovek bi morala biti dojbra prijatelja. In rezultat bi bil odličen. Gašper Kukavica, 7. a EKOLOGIJA Črno nebo nad sivo zemljo. Osamljeno drevo brez listja tam stoji, v megli sivi počasi žejen umira. Brez petja ptic v svojem naročju, brez modre luči z rumenim nasmehom Žalosten tiho le sebi govori: človek - kaj storil si mi? Se spomniš poljubov od sonca poslanih, zjutraj, ko odpiral si oči, in tiste modre mokre ceste, po kateri skakal si? Se spomniš glasov, ko skrit v travi si čakal na njih in lučk tam gori, ki zvečer sijih štel? Prosim te, človek, poglej v srce, stopinje nove gredo za teboj, tudi tistih, ki rad jih boš imel. Za sebe in za njih ne dovoli, prosim te, da s teboj vse to umre. PODRTJE DREVES Hrsssk buummm! pade drevo. In še eno in še eno, pade gozd. Ljudje podirajo drevesa, da jih ne zebe. Ampak mi rabimo drevesa za zrak, da bomo lahko dihali in živeli! Pridejo prijazni ljudje in rečejo, naj prenehajo, ker drevesa potrebujemo, ker to so živa bitja. Julija Kerec, 7. a Nina Kapel, 7. b SMETI Vsak papirček, ki vržeš ga stran, rajši pomisli in vrzi ga drugam. Tam ne tleh bo vsaj 100 let, še enkrat pomisli, saj spremenil se bo ta svet. Če vsak bi vrgel papirček ng tla, zmeda bi velika bila. r \ a ■ — Če vsi to bi upoštevali, planet bi bil kot rožica, ki ne pozna umazanega sveta. “7 -J? h Nika Krištof, 7. a Je res čista narava? Je na mizi res bio zelenjava? Vsi skrbimo za čisto okolje! A vedno znova ugotovimo, da se tega ne držimo! Onesnažena narava, to ni nobena zabava! Umazanija prava je le grda predstava! Narava je sama po sebi bogastvo, kar nam dokazuje z mnogimi darovi. Eden izmed mnogih je tudi voda. Klara Žos je napisala zanimivosti o malo drugačni vodi, ki izvira v Murski Soboti - in se v njej prav radi namakamo. Moravske Toplice so kraj blizu Murske Sobote in so znane po zdravilni vodi. Anekdota o njihovem nastanku: Ko so tam vrtali za nafto, je izpod zemlje privrela črna termalna voda. Ljudje, ki so delali na poljih, so ugotovili, da se jim rane in žulji hitreje celijo, če se namakajo v vodi. Novice so se hitro širile in nazadnje so zemljišče ogradili. Najprej so zgradili en bazen, nato pa postopoma več hotelov in kopališč. Črna termomineralna voda izvira v globini med 1175 in 1467 metrov okoli 72 stopinj Celzija. Je motna, slana in rahlo diši po nafti. Je edinstvena tudi v svetovnem merilu, saj le redke tovrstne termalne vode pri izviru dosegajo tako visoke temperature. Pomaga zdraviti kožne bolezni, vendar pa kopanje v tej vodi otrokom do 12 let ni priporočljivo, saj vsebuje mikroorganizme in je ne prečistijo. ALI VEŠ ... da lahko v plastične mase vgradijo škrob, ki ga napadejo bakterije, s čimer se plastične mase lakho biološko razgrajujejo? Največ kartonske embalaže reciklirajo v Nemčiji in Belgiji, in sicer med 65 in 70% ... da bo 4 leta po izumrtju čebel izumrl tudi človek (Einstein) ... da je aspirin narejen iz drevesne skorje? ... da je znanstvenikom uspelo vzgojiti rastlino in semena , starega 10.000 let? To je bilo seme volčjega zoba. ... da v Evropi danes pojemo 20- krat več sladkorja kot pred 200 leti? ... da naprave v stanju pripravljenosti letno porabijo kar 25% energije? Nekateri potresni valovi se širijo kar dvajsetkrat hitreje kot zvok? New york se od Londona vsako leto odmakne za 2,5 cm? ... da afriški puščavski legvan inmenično dviguje noge, da bi mu ostalo hladno? ... da je leta 1879 tornado v Kansasu odtrgal od tal železan most in do suhega posesal vodo pod njimi? Alina Crnkič, 5. b Najbolješ stvari so običajno prepovedane ali pa vsaj škodljive. Enako je na žalost s sladkorjem. Zaužijemo ga preveč in zato zbolevamo za različnimi boleznimi. Preberite, na kaj vse vpliva in razmislite, kaj lahko storite za svoje bolj zdravo telo. Ljudje praviloma zavračajo misel, da so odvisni od sladkorja, toda s preprostim poskusom lahko dokažemo nasprotno. Dajte majhno količino sladkorja na jezik in začutili boste sladek okus, toda če to ponovite trikrat, štirikrat, sladkega okusa ne boste več čutili. Za enak občutek sladkosti bi morali količino sladkorja povečevati. Z vsakdanjim uživanjem živil, ki vsebujejo beli sladkor, izgubljamo občutek za sladko in povečujemo količino sladkorja, ki jo zaužijemo. Svetovna zdravstvena organizacija že dalj časa pošilja alarmantna sporočila o grožnji svetovne epidemije sladkorne bolezni kot posledice našega življenjskega sloga, zlasti prehrane in deleža sladkorja v njej. Kljub temu poraba sladkorja na prebivalca močno narašča in vse več je izdelkov, ki kot glavno ali pomožno sestavino vsebujejo sladkor. Po statističnih podatkih povprečen Zemljan v enem letu zaužije 20 kg sladkorja v različnih oblikah (slaščice, sokovi, razni dodatki - kečapi...)! V neki raziskovalni oddaji so naredili poskus o škodljivosti sladkorja. Imeli so dve podgani. Eno so hranili z veliko sladkorja, drugo pa ne. Nato so vsako dali v posodo z vodo, ki je imela na sredi kopen predel. Podgana, ki ni zaužila sladkorja, je hitro našla rešitev. Podgana, ki pa je zaužila veliko količino sladkorja, je potrebovala mnogo več časa. Iz tega lahko sklepamo, da je sladkor v prevelikih količinah lahko škodljiv za delovanje možganov. Angleški jezik bo v četrtem razredu zdaj zdaj postal eden od izbirnih predmetov, veliko učencev pa se ga že uči. V 4. razredu se začne poučevati angleščina, zato smo preverili njihovo znanje in to, kar so se že učili. Učiteljica nam je povedala, da so v 4. a razredu trije učenci, ki jim gre angleščina zelo dobro od rok in da imajo že veliko predznanja. Pri predmetu angleščina so vzeli že 7 poglavij. To so pozdravi, števila, živali, igrače, božič, družina in hiša (prostori, pohištvo). Večini učencev je angleščina všeč. Najbolj so jim všeč živali, hiša in družina. Najslabši pa so jim pozdravi in nekaterim tudi področje hiša. 8 od 9 učencev pravi, da se angleški jezik uporablja tudi drugje, ne le v Veliki Britaniji in ZDA. Nekateri učenci bi radi spoznali skupino Big time rush, eden pa osebo Jaden Smith. Največ od vprašanih učencev je povedalo, da jim je najbolj všeč beseda DOG, nekaterim pa tudi CAT in ESKIMO. ABANDONED GALAXY Welcome to one of the oldest galaxies in the universe. We call it an abandoned galaxy. I'm your guide. This galaxy was inhabited by some humans. But one day, a monster attacked the galaxy. The monster is now living in the galaxy and is frozen as one planet. Do you see the planet with a big hole? This is the destroyed planet. It was destroyed by a monster. There's a main planet in this galaxy. The main planet has a house. There's a planet with a red glowing plus. It's called Me d c planet (it's pronounced Medici planet). It's like a hospital. There's a fruit planet, too. It has a lot of fruit farms and it looks like a giant apple. And that cracked planet? That's the planet in which a monster is frozen. By Mihael Dudešin MY DREAM HOUSE My dream house is on a beach. It's very big. In the house there are about 50 rooms. I have two butlers. I offen go for a walk near the sea. I offen go for a swim too. My house is very fall so I can skydive down to the ground. Near the house is a big car park. In the house there are some enter-tainment rooms these are: - video room - bowling room - hockey room - bike room - waterslide room and other extreme fun rooms. It has got a big room for parties. I would like to live there. By: Krištof Zavrl, 6. b MY HAPPY GALAXY Hello, and welcome to MY HAPPY GALAXY. Today I will be your guide. Let’s get started. In this galaxy there're 8 plan-ets. The first planet is the owner's planet. He lives there. You can visit him, but first you have to teil, that you will come. Planet number 2 is the Security planet. There is a security house from where we control everything. Now we come to the ZOO planet. There's a ZOO. We call it an OPEN ZOO, because animals just walk around. There are no cages. On our left is the Tourist planet. Tourists stay there in the hotel. There's a Dog planet next to the Tourist planet. There are only dogs on it. There's a Cat planet, too. And now we finally come to the last planet. This is the ... HAPPY PLANET! Have fun! r 5 n Nepismenih ljudi danes v razvitem svetu res ni več veliko. Odlično pismenih, ki znajo svoje misli izraziti tako, da jih vsi razumemo in začutimo, pa tudi ni prav veliko. V tej rubriki objavljamo vaša besedila, ki ste jih mojstrsko zapisali. ŽIVLJENJE POD SKUPNO STREHO Imam mlajšega bratca Vida, s katerim se dobro razumem. Imam ga rada in mislim, da me ima tudi on. Z bratcem se že od začetka njegovega rojstva dobro razumem. Resje, da sva imela trenutke, ko sva bila rahlo skregana ali jezna drug na drugega, ampak vse prepire sva uspešno rešila. Večkrat sem nanj ljubosumna, ker mu pri hiši ni treba delati kot meni, vendar to se od otroka pet let mlajšega že razume. Ko se je Vid rodil, sem ga bila zelo vesela. Velikokrat sva se skupaj igrala, učila sem ga kakšnih besed ali zlogov in še danes je tako. Pri Vidu nikoli ne veš, kaj bo ušpičil. Ko smo bili še v Bistrici, nam je pokvaril računalnik. Takrat sem bila zelo jezna nanj. S pomočjo mamice in očka sva tudi ta problem rešila. Večkrat sem se z njim igrala nenavadne stvari: zaprla sem ga v škatlo, ker smo se šli z mami in očijem skrivalnice, pomagala sem mu shoditi ob kablu za sesalec, ki je bil priključen v elektriko, zaprla sem ga v kovček in ga vozila po hiši. To so bili za naju lepi trenutki. Večkrat se z Vidom tudi obrneva proti mamici in očiju, nekajkrat sva se uprla tudi obema skupaj. Veliko stvari počneva skupaj: se igrava družabne igre, pozimi delava snežake in igluje, skupaj igrava igrice na računalniku, gledava televizijo, celo kuhava skupaj. Velikokrat se naredi, da kaj razbijeva ali uničiva. Takrat sta mami in oči zelo jezna, vendar ko poveva, da nama je žal, je spet vse v redu. Ko si z Vidom kaj močno želiva, izraziva željo in jo toliko časa ponavljava, dokler se ta želja ne uresniči. Upam, da bova z Vidom doživela še veliko časa skupaj, saj vem, da bova že danes kaj novega doživela. Vida imam rada in sem zelo vesela, da je moj brat. Eva Iskra, 6. a ŽIVLJENJE POD ISTO STREHO Moje ime je Maks. Imam sestro Nino in bratca Jakoba. Mojima staršema je ime Boštjan in Metka. S sestro Nino se razumem zelo dobro. Včasih mi pomaga pri kakšni domači nalogi. Z Jakobom se dobro razumeva, a ne tako kot z Nino. Čeprav sva močno povezana, se včasih skregava, a sva kmalu spet prijatelja. Moja mami je pozitivna oseba in mi velikokrat pomaga. Skoraj vsak dan me pelje na trening ali tekmo v Kranj. Atiju se dostikrat nasmejim. Če imava čas, se kakšen večer v vikend uleževa na kavč in pogledava kakšno nogometno ali košarkarsko tekmo. Starša veliko svojega časa namenita nam, otrokom, da bi se bolje počutili, tako da ga za njiju ostane manj. Velikokrat gremo na kakšna daljša potovanja kot so: Rim, Sarajevo, Praga, Budimpešta, Toskana... Za potovanja pakiramo skupaj, čeprav je bolje na samem potovanju. Z Nino se včasih skregava, kdo bo pomil hodnik ali posesal stanovanje. Imam malo prostega časa, ker imam veliko vsakdanjih obveznosti. Sestra je zelo prijazna, zato želim iti po njenih stopinjah. V avtu zelo rad sedim spredaj. Enkrat se je celo zgodilo, da se je mami usedla zadaj, da sem jaz sedel na sopotnikovem sedežu. Takrat mi je bila Nina malce nevoščljiva. Ko smo šli za atijev rojstni dan na malo motorno letalo, sem bil zelo vesel, ker sem lahko sedel spredaj, čeprav je vožnja trajala samo petnajst minut. Ampak tudi to je nekaj. Naša družina se kljub kakšnim prepirom dobro razume in to mi je všeč. Maks Žumer, 6. a POLŽ IN VEVERICA Nekje na travniku je to bilo, za devetimi gorami, ko živalim je bilo lepo. Vsak dan so se igrale, te veverice male. Polž pristopil je do njih, in vprašal »Ali se lahko grem z vami lovit?« ' »Si zmešan?« vpraša veverica. »ti prepočasen si za nas!« Polž si hitro izmisli »Pa tekmujva; Če te premagam, se grem z vami igrat.« »Prav, a če te jaz premagam, se nikoli več ne prikažeš« Že takoj prevzame vodstvo veverica, a za drugim drevesom se uleže in zaspi. Takrat jo polž veselo prehiti in z vevericami se igrat hiti. Ta basen pa nas uči, ne sodi na pogled ljudi. Lahko so boljši, kot se zdi. KAKO JE LISICA PRELISČILA VOLKA Enkrat je živela zvita Lisica. Tako lisičja je bila, da je lahko prelisičila vse lisice v gozdu. En lep dan se je sprehajala po gozdu. Iskala je kaj za pod zob. Pa naenkrat naleti na Volka: »Hoj, botra, kaj pa delate ob tej uri zunaj?« Mu Lisica odvrne; »Želod iščem, želod. Ampak so ga brž ko prej svinje vsega požrle!« »Kaj ti bo želod! Saj dosti zajcev naokrog skače.«Pa se Lisica začudi: »A, tako da je to. Pokažite mi vendar, ljubi boter, kod zajci skačejo.« Volk res Lisici pove, da zajci so doma za tistim gričem. Pa Volk reče lisici: »Čuj, tam sem jih lovil, doma na kupe jih imam!« Si Lisica misli: »Ha! Butec ti neumni, ni ravno pametno lisici povedati, kje tvoj plen se skriva.« Pa mu reče: »Hm, daleč je do tja, daleč, kaj ko bi vi šli zame zajce tja iskat, ko imate hitrejše noge kot jaz!« Odvrne Volk: »Jah, če vztrajate, pa že lahko.« Se Volk odpravi za hrib zajce iskat za Lisico, ona pa tačas hitro v njegov brlog, mu vse zajce sune in se odpravi domov. Volk se vrne, prinese Lisici zajcev, kolikor jih je hotela. Pa mu reče: »Hvala, dobri boter.« »Ni za kaj!« odvrne Volk in oba odideta svojo pot. Lisica je imela ozimnice za dve leti, Volk pa brez je ostal, ker pamet si je pozabil graditi. Včasih bolj kot za hrano, pomembno za pamet je skrbeti. Vid Zaman, 7. a VRANI, LISICA IN LOVEC Nekoč v temnem gozdu sta živeli dve vrani. Bili sta najboljši prijateljici. Prva je vedno vstala zgodaj, bila je že pridna in je vedno rada pomagala. Druga je bila čisto nasprotje. Rada je dolgo spala, ni bila ravno pridna in vsako delo ji je bilo odveč. K njima je prihitela njuna prijateljica lisica. Lovec jo je lovil. Pridna vrana je takoj odletela k njej, druga pa je še malo ostala v postelji. Pridna vrana je lisici pomagala najti primerno skrivališče, medtem, ko je druga še spala. Ko je vstala, se je napotila k njima. A srečala je lovca. Ta jo je ujel in odpeljal domov. Po tem je niso več videli. Vedno moraš pomagati prijatelju v stiski, ne glede na primer. VRANA Gaja Koštič-Papov, 7. a V je res: prijatelji več vreden kot bogastvo je, saj če jih nimaš, ti neugodno bo. Na stari hiši je živela vrana z imenom Bana, poleg nje pa je bila prijateljica Pana. Bana je bila nora na zlato. Pana pa ravno tako. Nekega dne sta se sprli zaradi prekletega zlata. Pana se napadalno naprej postavi, ampak Bana jo kar zadavi. Bana je dobila to zlato, ampak od sedaj naprej srečna več ne bo. "Zakaj? Zakaj sem to naredila? Brez nje življenje enako več ne bo." Luka Peternel, 7. a stezice iz besed ŽELVAK MIHA IN SOČNI SADEŽ S tczict Neko toplo popoldne je v savani zebra Jure opravljal svoj trening teka. Zagledal je sočni sadež na drevesu Anarkando. To drevo obrodi svoj sadež samo vsakih deset let in njegov sadež je najbolj sladek, sočen in sploh najboljši v vsej savani. Zebra Jure je takoj stekel povedat to super novico ostalim živalim pri napajališču. Kojim je povedal za ta sočni sadež, so bili vsi zelo veseli. Toda želvak Miha jih je opomnil, da morajo sočni sadež odtrgati pred naslednjim sončnim zahodom, sicer se bo sedež raztreščil na milijon majhnih koščkov. Ostale živali so menile, da imajo še dovolj časa in da ga bodo odtrgale naslednji dan. Tako so vse legle in trdno zaspale. Ko so se naslednji dan zbudile, je bilo sonce že visoko na nebu. Bilo je poldne. Takoj so oddirjale k drevesu Anarkando, da bi odtrgale sadež. Vsi razen želvaka Miha, saj želve niso pretirano hitre. Ostale živali so bile že pri drevesu. Vsaka je hotela sadež samo zase, toda nobena ga ni mogla dosečlsaj je bil sadež zelo visoko na drevesu. Takrat pa je prišel in jih opomnil, da imajo samo še pol ure, preden sadež pade na tla in se razleti na milijon koščkov. Predlagal je naj naredijo živalski stolp tako, da stopijo drug drugemu na hrbet. To so tudi storile, toda žirafa Sara, ki je bila na vrhu živalskega stolpa, še vedno ni mogla doseči sadeža. Želvak Miha je spoznal, da mora v akcijo. Imel je le še petnajst minut, dokler sadež ne pade na tla in se raztrešči na milijon koščkov. Zato je Miha splezal na vrh živalskega stolpa, se pravi na žirafino glavo in uspelo mu je odtrgati sadež tik pred sončnim zahodom. Previdno se je spustil nazaj dol po živalskem stolpu. Na trdnih tleh pa so si vsi pravično razdelili sočni sadež. Bil je zelo okusen. Ta zgodba nas uči, da več ko je ljudi ali živali, več lahko storimo. Gašper Stritih, 7. a DEŽ Od kod se ta dež ves pojavi? Jaz vem. Takrat, ko angeli jokajo, se dež pojavi. Če pa pozimi dež zapade, pa na nebu prav žalosten je Božiček. Naši vremenoslovci, znanstveniki pojma nimajo, od kod se dež pojavi. Že pred tisočletji ljudje so vedeli, da ko pada dež, bogovi jokajo. Ne poslušajte znanstvenikov in vremenoslovcev, saj oni pojma nimajo, od kod se dež pojavi. Luka Peternel, 7. a Jerca Oman, 8. b EKSPERIMENTI Nekoč pred davnimi časi pred velikim pokom je živel nori zdravnik, kije delal poizkuse na rastlinah in živalih. Imel je toliko različnih napojev, da bi lahko sam naredil veliki pok. Po dolgem času je zdravnik naredil neznano snov, ki jo je poimenoval Ispirimenionit. To je bil plin, ki je neznosno smrdel in delal kemijske spremembe na vseh živih organizmih, ki se jih je dotaknil. Kakšen mesec po tem je zdravnik nenalašč prevrnil Ispirimenionit na svojega najboljšega prijatelja kenguruja Filipa. Tako je Filip postal mutantski stvor, podoben žirafi s kratkim vratom ali slonu brez rilca. Znal pa je tudi govoriti. Začaral je zdravnika in mu povedal, da bo umrl v treh dneh, če ne bo popil utekočinjen Ispirimenionit. A zdravnik je bil odločen in mu zabrusi nazaj jezni NE! Tako mu je Filip rekel, da ga bo sam razčetveril. Zdravnik se je strinjal, to pa je Filipa zelo zmedlo, ampak ga je vseeno pokončal. Čez kak teden pozneje pa Filip ves objokan žaluje za zdravnikom. Tako se je jokal, da je nastal veliki pok. Nauk te zgodbe je, da ni težko, če umreš, težko je drugim. Enako je tudi, če si neumen. Matija Meglič, 7. a POHOD Nekega poletnega dne sva bila s prijateljem Alešem zunaj. Nisva vedela, kaj bi počela, zato sva se spomnila da bi šla v hribe. Domov sva odšla pripravit nahrbtnike in se spet dobila, da bi odšla. Začela sva hoditi. Po pol ure hoje sva bila oba že pošteno utrujena. Rekla sva si, da bova imela počitek. Ko sva popila, sem iz nahrbtnika potegnil čokolado. Aleš me je prosil, če mu dam košček. In rekel sem mu, da mu ga ne dam. Skregala sva se in Aleš je odšel po svoje naprej, jaz pa po svoje. Sam sem taval po gozdu nato pa zaslišim klice na pomoč. Pomislil sem, da bi lahko bil Aleš. Stekel sem za glasom, bližal sem se in bližal, nakar zagledam Aleša, ki je sedel za drevesom. Zaskrbelo me je, da je padel, ali pa ga je ugriznil medved. Ko sem prispel do njega mi je povedal, da se počuti dobro in da mu ni nič. Dih mi je stekel naprej. Povedal mi je, da je hotel izvedeti, ali sva še prijatelja. Z Alešem sva odšla do vrha gore in nazaj. Zapomnil sem si da četudi si z nekom sprt, mu moraš priskočiti na pomoč če te potrebuje. SRCE Ml JE PADLO V HLAČE malo. Vse je šelestelo, premikala so se drevesa, živali so se oglašale, veter je pihal, slišalo se je morje. Že takrat me je bilo groza. Naenkrat pa vse utihne. Drevesa so pri miru, nič ne šelesti, živali so tiho. Veter preneha pihati. Obstanem. Ne upam se obrniti. Zamižim. Strah me je kot še nikoli. Naenkrat pa Živa zakriči, naj pridem nazaj k njej, saj se v grobnici premika nekaj belega. Takrat postanem panična. Zakričim na ves glas. Začnem brezglavo teči. Ko se končno ustavim, se Živa reži na ves glas. Takrat mi je postalo jasno, da nikoli ni bilo nobene sence. Živa sije vse skupaj izmislila. Tako sem bila jezna nanjo, da sem jo naslednji dan porinila v fontano ob hotelu. Strah je nekaj, kar se da premagati. Strah nas je, ker ne vemo, kaj bo prišlo. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Zato se včasih tudi po nepotrebnem razburjamo. Maruša Lučič Bolka, 7. b David Bohinc, 7. b Lani sem odšla s svojim bratcem, mami in sestrično na morje. Pričakovali smo mirne počitnice. Za mojo sestrično Živo in zame pa so bile vse prej kot mirne. Kmalu za tem, ko smo se vpisali v recepciji hotela in odložili kovčke, sva se z Živo odpravili na plažo, ki je bil približno deset minut oddaljena od hotela. Prišli sva šele do četrtine poti, ko sva si zaželeli sladoleda. Kupili sva si ga, namesto da sva šli na plažo, sva šli raziskovat okolico. Odkrili sva potko, ki je vodila v gozd. Po poti sva stopali pet minut in prišli do starega zapuščenega pokopališča. Vstopili sva. Na nagrobnikih niso bili več vidni napisi, saj so bili preraščeni z bršljanom ali pa so bili okrušeni. Na sredi je bila velika grobnica, ki je dajala vtis, da se bo vsak čas porušila. Malo me je postalo strah in rekla sem Živi, da je bolje, da odideva nazaj. In odšli sva nazaj. Ko sva hodili, je Živa rekla, da si ponoči ne upam do tiste grobnice. Uprla sem se ji in odvrnila, da si seveda upam. Bližala se je noč in bila sem vse bolj nestrpna. Ko se je naredila noč, sva se izmuznili iz hotela. Pri pokopališču mi je Živa rekla, da moram iti sama naprej. Počasi sem hodila do grobnice. Videla sem bolj stezlc-e Iz besed M^P^SE^ ^ . Včasih pesem res težko je napisati, posebej če govorimo o svoji dnevni zagati. ___J S' SVsezgodaj zjutraj, ko se zbudimo batnega spanca si želimo, 'iute, sekunde že nas morijo. V k^BTaj oblečem za v šolo se fino? V šoliJp ura počasi mineva, že obliKuj%£lel našega dneva. Krivice, veselje in žalost vseeno ocene oblikujejo našo letno turnejo. Ko ura korile pouka končno zazvoni že hitime, iz šole vsi. Spet n©ii?e cunje nase navlečem, pripravim se in na avtobusno stečem. tJlfrbi z malo zamude prihiti, že na Pokljuko prispeli smo mi. Tečemo in vmes kakšno rečemo, tren#bmo m kondicijo za nove zmage nabiramo. S -težke M mam Zbiratelji so taki ljudje, da stvari zbrati se jim gre. Ko pa nekaj zberejo, od veselja skoraj počijo. F ' m- nalašč pisma pišejo in z njih še znamke poberejo! Tisti znamkarji znamke zbirajo, ^ato proti domu se odpravimo, oči nam že skupaj vleče, aJtajik0 še šolska naloga me vabi vjMate zakopljem se kot ponavadi. Tisti numizmatiki res pretiravajo, banke ropajo, da star denar dobijo! Tisti ljudje, ki nalepke zbirajo, vse pokupijo, da lahko album napolnjujejo! Tisti značkarji značke zbirajo, gredo po deželi podolgem in počez, pa še kup značk poberejo vmes! Tisti kamnarji kamne zbirajo, plažo kar izpraznijo pa nikogar nič ne vprašajo! To so tile zbiratelji, vse vse zberejo, na koncu pa vse skupaj v koš vržejo! Sara Bešter, 7. b Kakšen ra^un dela mi težavo, pmostalnik tisto ne sklanja se samo, g, ki je takšna, kdo ve? zavihtim se, to mi kar gre. Tako Ic^ko zaspim, mirne sanje si želim in že $gm v svojem svetu rim. PESMI O POMLADI Spomladi ptički prepevajo, rožice cvetijo in metuljčki letijo. Spomladi je dan za ljubezen. Mar ni to lepo? Mark Rozman, 3. a NežćTPferko, 7. b * ♦ ♦v PESMICA Nekoč je živela čarovnica, z veliko kuhovnico. Kuhala je kosila zase in za s' šmarno. ________ * *Q£)e Šlib Zbiram jaz, zbira zbiramo ml Zbrali bomo znamk in obuli japank^ Zbiram nalepke da jih nalepim na mažuretke. Zbrala sem vse. "O, ne !" Izgubile so se. * ¥ MO m :e M ZBIRA; . " 3 kosila zase ii * PESEM O POMLADI PREBESEDIMO Spomladi rastejo rožice lepe kakor mavrice, so tudi zajčki z jajčki. Pomlad je vsa zelena in rumena, to lep je letni čas. Hitra je kakor čas. Želim vam lepe počitnice, pa kupite si velike kosilnice. Bert Perkman, 3. a Zakaj je tako veliko besed? Zakaj jih ne bi prebesedili? Prebesedimo na primer šolo, iz nje naredimo veliko učolo. Namesto ravnatelja ji dajmo kregatelja, namesto učiteljev ji dajmo omejitelje. ZBIRANJE SMEH Zbiram vse na svetu, ker veliko stvari je. Zbiram samo znamke in jem napolitanke. Zvečer pa zbiram sanje, da verjamem vanje. Nika Livk 6. b Smeh ni greh, a jeza ni radost, jeza je žalost. Smeh je pol zdravja, kjer jeza razsaja, se ne nazdravlja. Jerneja Malovrh, 4. k PREBESEDIMO Na svetu je veliko veliko vozil in veliko veliko letalskih vozil. Zvonec postane naj konzolec, telovadnica pa razgibalnica. ZASPANOST Končno zazvonil je zvonec. Sem Ajda, deklica Šole je za danes KONEC! polna energije za ples in vse druge traparija. Primož Lah, 6. b Ko pa ati reče: »Ajda, jabolka bo treba pobrat.«, bi šla pa najraje spat. PREBESEDIMO Ajda Šlibar, 4. k Zakaj se otroci bojijo pošasti? Ni čudno, saj so dolgo pokonci, In gledajo grozljivke. Zakaj se jih pa odrasli ne? Delajo se važne pred otroki. Kajti imena vozil so stare in dolgočasne kot stare besede. Da ne bomo poslušali stara imena vozil, si izmislimo nova imena vozil. Helikopter prebesedimo v ropokopter! Čoln prebesedimo v vodoplov! Letalo prebesedimo v zrakolet! Kaj če bi pošasti naredili smešne? ODA SLADOLEDU Volkodlak-dlakavolk Zombi-možganombi Sladoleda se mi vedno Duh-beluh zahoče, Okostnjak-palčkostnjak ko je zunaj strašno vroče. Sedaj se otroci ne bojijo več, v kornetu ali kupi, pošasti so zdaj smešne. so edini moji upi. Sedaj, ko smo besede prebesedili, ^'9a ^tucin' 6- b Vanilija in čokolada, so zanimivejše in smešne. tucl'5 P'to iem 9a rada. Enej Valjavec, 6. b Maša Meglič, 6. b stezice iz besed S težke spi'' FRENDI 7. B Mi smo Frendi 7. b, vse nam gre, nič ne de, vsak neki velja, itaq da tut kj nouga proba, ampak to sploh ni tora, js predstavu bom kva gdo zna, pa kva??? Vedin, on rapa, to mu gre tko zlepa, zj'kj zima, veš, zuni pada sneg, k se na tleh nabira, po ga pa Igor kida, sj toj’ njegova vrlina. K voda teče, nas Žoska izvleče, s svojim umom, Jakgup se s trudom, prebija skos mto in slo: No, k smo že lih' pr tem, js res ne vem, kvaj kle problem, za Mateja, k računa, množi, pa deli, vsakodnevno u tem se uri. Tadl basket nabija, srce mu razbija, na igrišču ga pušča, tko k Skoča(Aleš), čez Parkerja strela, in reče "buuuum, zadela". K za fruštk je Poli, Boha (David B.) znori, al pa popen, kokr boš sam reku tel sc K mamo Šlibarji^ de učiti Ddpu Janu, gjpmo naprej, 3j še kj, fpomislm, njbi Heraklej?? Nee! Poj pa tuki Novak, u ne-gjjjjiu prvak, al pc kokrl Klara Polajnar, ona stvarno riše, Ema pa lepo piše, js pa tale Rap skp pacam, ampak najraj use pobrišem. Rok Seiko, 7. b jv hobi, : mopec Negou prjatuf miško po miz | tkrt k igrce geeka! Ježeli trobi. 3eka,(geeka). tist kdrplffuša zaigra, na vijolino zaškripa, pa pika! Nina, konja jaha, j ni ga junaka, ki na smučeh bi bojši bil kot Neža, Manca Stušek za fanti opreza, Ksenja Saro dreza, nej ji pove, kvaj to direza, reče "Vukota bo vedla”, obrn se k njej in ji povej svoje probleme, medtem ko Umekova pleše, in se razred trese. NEPOZABLJIVA URA Zgoden prihod. Ura že tiktaka. Čas kar teče. Kriki se slišijo v učilnicah. Kriki, kriki, grozni kriki. Močna negativna energija. Prihod smrti v učilnico. Škripanje vrat. Grob glas se sliši. Kriki, kriki, kriki. Tišina, mir, molk. NIČ OPRAVIČEVANJA! MOLČI IN PRIDI GOR! Žalost, solze. Konec veselja. Kriki, kriki. Zvonec glasno zazvoni. Obrnjena peščena ura. Vili Grdič, 9. a stezu&e te zrelemu. Kakovostna literatura nas lahko veliko nauči. Včasih se zamislimo tudi nad svojimi ravnanji - kako vplivajo na ljudi okrog nas? Iz literarnih del pri pouku smo se pogovarjali o zmerljivkah, razočaranjih, krivici in še čem. Nastali so eseji. MELISA Ko prebereš naslov, pomisliš na zelišče ali na trgovino, vendar ne. Melisa je tudi ime, ja, ime. V vrtcu sem se družila samo s tistimi, ki so bili iz našega kraja, ostale, ki jih nisem poznala, pa sem naskrivaj opravljala s prijateljčki. Ena izmed zasmehovanih tarč je bila Melisa. Vse punce smo jo zbadale, se ji smejale, jo opravljale, ker nam ni bila všeč. Tistega lepega dne po zajtrku v vrtcu smo se s Klaro in Isabelo spet spravile nanjo: » Melisa, zakaj ješ smrklje?« smo ji rekle. Ona pa se je skoraj zjokala in stekla drugam. To se je dogajalo še dolgo in dolgo, do konca vrtca, vse smo jo zbadale, jo žalile, obrekovale. Melisa mi ni všeč na pogled, ampak sem začutila, kako je, če te nekdo zbada in žali, saj so tudi mene, ko sem prišla v šolo, zmerjali z »bajso«. Melisi se nisem nikoli opravičila, in si nisem upala niti zadnjič, ko sem jo videla na naši šoli, vendar vse močno obžalujem. Mogoče pa bo kdaj prilika in seji opravičim. Sara Zupan, 7. a PRED MOČNIMI SLABIČ JE ZMEROM KRIV Pred močnimi slabič je zmerom kriv pomeni, da če si slabič, boš ne glede na okoliščine vedno kriv za dejanja, ki jih nisi naredil. In če te imajo za slabiča, ne moreš narediti nič. Ta izkušnja je doletela tudi mene. Vsakič, ko sem imel nalogo, da pospravim stanovanje, mi je moja mlajša sestrica Laura nagajala. Vedno je razmetavala stvari, ki sem jih moral nato jaz pospraviti. Odločil sem se, da temu naredim konec. Ko sem nekega dne zopet pospravljal stanovanje, Laura pa mi je nagajala, sem odšel do mamice, ki je ravno takrat urejala vrt in ji povedal, da mi Laura nagaja. Mami mije naročila, naj jo umirim in pošljem v sobo. Ko sem prišel v stanovanje, je bila na tleh polno koščkov razbite mamine vaze. Vprašal sem Lauro, kaj seje zgodilo, vendar mi ni odgovorila nič, samo odhitela je povedat, kaj se je zgodilo. Ko je mami prišla k meni, me je okregala. Skušal sem ji dopovedati, da nisem bil jaz, vendar mi ni verjela. Rekla mije, da naj ne obtožujem razičkušLjakuu. Laure ter mi dala kazen. Ko sem odslužil kazen, sem moral še do konca pospraviti stanovanje. Laura pa se mi je pohlevno smejala. Od tistega dne ji nisem več zaupal in sem se naslednjič raje umaknil. Mislim, da s tem dejanjem nisem slabič. Matej Pogačnik, 7. b Kot piše v basni Volk in jagnje, nas zgodovina uči, da je slabič zmerom kriv. To se v vsakdanjem življenju kaže v mnogih življenjskih situacijah. N primer, če pride do prepira z nekom, ki ima v družbi večjo moč, duhovniki, učitelji, politiki, starši in tako naprej. Nekoč je mojega očeta ustavil policist. Bilo je zimskega jutra, ko se je peljal v službo. Glavo si je podpiral z roko, katero je imel naslonjeno na vrata. Na avtomobilu se je izpisala napis "Stop, policija, peljite za mano." Za policistom je zapeljal na rob ceste. Policist je stopil, in zahteval vozniško in prometno dovoljenje ter ga vprašal: "Zakaj mislite, da sem vas ustavil?" Oče ni vedel odgovora, Policist mu je dejal, da zato, ker je telefoniral.. Ni telefoniral, ampak ne glede na to, ali je bil res kriv ali ne. Na dom je prijel položnico in jo v osmih dneh pridno plačal. To je le eden od primerov, kako se v resničnem življenju kaže, da ima močnejši vedno moč nad šibkejšim. Ema Kokalj, 7. b RAZOČARANJE Razočaranje je del življenja, ki pusti v srcu sledi, ki se jih ne da izbrisati. V mladosti nam razočaranje povzroči bolečina, razočarajo in prizadenejo nas osebe, ki jih imamo najraje, zlomijo nam srce in mi ga zlomimo drugim. Življenje nam zada ogromno ovir, vendar nam pokaže mnogo poti. Vredno si je zapomniti, da je življenje zapleteno brez razlogov, polno očitkov brez rešitve, z veliko strahu, je pogumno ter odločno, vendar ranljivo. Življenje je lepo, krhko, a nikoli šibko, je močno, pa vendar ne brezčutno.Peter je svoje razočaranje doživel dokaj kmalu. To je bilo eno najhujših razočaranj, saj mu je vzelo sanj. Boli me srce, saj se vse to dogaja še danes, v tem času tehnološkega napredka. Peter se je počutil manj vrednega, saj je bil reven, razočarala pa ga je oseba, za katero je mislil, da je njegov prijatelj. Vse njegove izkušnje so ga zaznamovale za zmeraj, vendar ga je vse to naredilo boljšega človeka. Žalosti me, da obstaja revščina, lakota, vojne in bolezni. Pozabili smo, od kod prihajamo, ubijamo drug drugega še, ko smo si bratje, nekateri imajo več, medtem, ko drugi nimajo nič. Tudi sama sem občutila razočaranje, krivico .Razočarala meje oseba za katero sem mislila, da je iskrena prijateljica. Zabodla mi je nož v hrbet, ko sem jo najbolj potrebovala. Ne vem, zakaj danes štejejo veliko plastične operacije, zakaj nam družba nalaga stereotipe o lepoti. Zelo je žalostno, da se pustimo zapeljati fizičnemu izgledu, pozabljamo pa na tisto najpomembnejše. Zakaj ni krem, tablet in masaž, da bi bili boljši ljudje, da bi se naučili ponižnosti? Zakaj ni liposukcije, ki bi odvzela jezo, ponos in bolečino, ki jo čuti ves svet. Zakaj ni zarodkov zavesti, sočutja in odpuščanja? Včasih, ko smo žalostni, naše sanje padejo na tla kot koščki zvezd, naše srce pa tiho joče, da ne bi povzročilo hrupa. Srce vidi več kot nam dovolijo oči. Ko solze padejo , se srce obda z ledom, da ne bi več jokalo, vendar, kako se moti! Na koncu bo vedno nekdo, ki bo prižgal luč v tebi, stopil led bolečine. In če se ozreš nebo, ugotoviš, da je tam še vedno na milijone zvezd in vsaka zvezda so sanje, ki se morajo uresničiti. Čeprav nekatere ugasnejo, ostane mnogo tistih, ki so šele začele svetiti. Sam se odloči, v kaj boš verjel, vendar ne izpusti svojih sanj in ljubezni, ki so tvoja edina pot prihodnosti. Laura Pogačnik, 9. a ki ozdravi vsako žalostno srce. A Ivan Cankar, veliki pisatelj mederne, ni mogel kar vedno, ko je bil razočaran, pojesti velike Milke. Bilje namreč reven umetnik in sreče z denarjem ni imel že od otroštva naprej, zato sem žalostna zanj, da se ni mogel pogosto potolažiti s sladkorjem, saj lahko trdim, da je bil v življenju kar nekajkrat razočaran. Vsa ta njegova nesreča odseva v njegovih pisarija. Tako na primer v nekaterih črticah piše svoji žalostni usodi v prvi osebi, v nekaterih pa v tretji, skozi oči opazovalca. Tako je napisana tudi črtica o Petru, revnem fantiču in otroku beračev, kije imel bogatega prijatelja. Njegova družina je hrepenela že po kruhu, kaj šele po slastnejših živilih, kot so bobi. Ob žegnanju so vsi pričakovali, da bo Peter od prijatelja Mihčeta prinesel bobe, a to se je konec koncev izkazalo za malo manj samoumevno, kot so vsi sprva mislili. Peter je za bob dobesedno prosjačil in Mihče mu ga je vrgel z gnusom. Revež je bil globoko v sebi razočaran zaradi vse nesreče, ki se mu je v depresivnem življenju tako pogosto zgodila, in zaradi sramote, ki si jo je povzročil. A on se je zavedal, da razočaranju ne bo mogel nikoli ubežati. Tako mu je bilo namenjeno. Kljub temu pa menim, da bi na celotno stvar lahko gledal veliko bolj optimistično. Ne glede na to, da mu v življenju res ni bilo z rožicami postlano, bi se z razočaranj moral spopadati na bolj vesel način in v vsem iskati nekaj dobrega. S pesimizmom se življenje namreč ne živi tako polno, kot se lahko, če mo srečni. RAZOČARANJE Kadar imamo prevelike upe, ki niso uresničeni, smo potrti in žalostni. Pravimo, da smo razočarani. In razočaranje je grozno občutje, ki pa je na žalost v številnih primerih na vsakodnevne redu. Vsi smo pogosto razočarani, na primer ko dobimo oceno, ki je slabša od željene, ko nas razočarajo ljudje, ki nas obdajajo, ali ko razočaramo sami sebe. Slednje se mi zdi najbolj grozno. Ko me namreč užalosti nekdo od bližnjih, sem lahko nanj jezna in se odmaknem iz njegov bližine, a sčasoma na vso žalost pozabim. V primeru, da razočaram samo sebe, ko ne dam vsega od sebe, se neprimerno vem ali še kaj drugega, pa od sebe ne morem zbežati stran. Tičim nekje v kotu in se smilim sama sebi, hkrati pa e jezim nase. Ko sem razočarana, ponavadi vzamem v roke čokolado in celo pojem, saj sem prepričana, da ima nekakšno čarobno moč. Nina Žumer, 9. b stezice do 'prijateljev Ali veš, kdo je tvoj prijatelj? Najbolj enostaven test: samo za hip se zamisli in brez dolgega premišljevanja povej, koga bi najraje objel. Tisti, ki ti največkrat pride na misel, je tvoj prijatelj (ne velja, če si v osebo zaljubljen/-ai). INTERVJU Z GOSPO PETRO SMOLEJ Novinarji: KAJ POMISLITE, KO SUŠITE BESEDO PRIJATELSTVO? Ga. Smolej: Delati dobro drug drugemu. Novinarji: KAJ S PRIJATELJI POČNETE DANES? Ga. Smolej: Gremo skupaj na kavico, izlet ali športne aktivnosti. Novinarji: KAKŠEN SPOMIN IMATE NA PRIJATELJE? Ga. Smolej: Lepe, ker smo se dobro razumeli med seboj. Novinarji: VI STE UČITELJICA LIKOVNE. VAS JE KDO OD PRIJATELJEV SPODBUDIL K TEM? Ga. Smolej: Ne. Odločila sem se popolnoma sama in tam sem spoznala nove prijatelje. Novinarji: ALI STE IMELI VEČ PRIJATELJEV V OSNOVNI ALI SREDNJI ŠOLI? Ga. Smolej: V srednji, ker sem se bolj zavedala kaj je to prijateljstvo. Novinarji: ALI IMATE NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA? Ga. Smolej: Imam. Novinarji: KAJ Z NJIM POČNETE? Ga. Smolej: Z najboljšo prijateljico se velikokrat druživa ob kavici. Lahko ji zaupam probleme oz. stvari, ki me težijo o tem se pogovarjava, mi tudi kaj svetuje. Novinarji: KAKŠEN JE VAŠ PRIJATELJ? Ga. Smolej: Moja najboljša prijateljica je srednje postave ima daljše skodrane lase in je rjavolaska. Je zelo prijazna, zabavna, poštena, odkrita in zanesljiva. Novinarji: ALI JE KDO OD VAŠIH PRIJATELJEV ŽE POTREBOVAL POMOČ? Ga. Smolej: Da. Me je prosil, da mu kaj narišem, nekoga sem zapeljala do določenega kraja. Velikokrat sem pomagala prijateljem, ki so potrebovali pomoč tako, da sem se z njim pogovorila. Novinarji: KJE STE SPOZNALI SVOJEGA NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA? Ga. Smolej: Mojo najboljšo prijateljico sem spoznala, ko sem šla z bivšim fantom pogledat novorojenčka, ki ga je rodila moja bodoča prijateljica. Novinarji: SE SPOMNITE KAKŠNE DOGODIVŠČINE? Ga. Smolej: Ko sem šla k najboljši prijateljici na obisk, sem se vzpenjala po stopnicah in se na eni stopnici spotaknila ter se s celim telesom priletela na vrh stopnic. Prijateljica je to videla in se začela nepretrgoma smejati do solz. Med pogovorom sva se vsakokrat, ko sva se spomnili na ta dogodek, začeli na glas smejati. Skratka, ta obisk je bil poln smeha. PRAVIH PRIJATELJEV JE MALO, NAJBOLJŠI PA SAMO EDEN Maja Kostič, Sara Biščevič Vsak med nami ima gotovo prijatelja ali prijateljico, nekateri so bolj zbližani in nekateri manj. Pravi prijatelj je prijatelj, ki ga najdeš na svoji poti in ti stoji ob strani ob dobrem in slabem. Tudi sama imam dobre prijateljice, ki so vedno z mano, kadar sem dobre volje in sem vesela in tudi kadar sem žalostna, ko imam sle dneve, vedno me podpirajo, mi svetujejo in tolažijo. Poznam pa tudi osebe, za katere sem včasih mislila kako jim lahko zaupam a so me preprosto izdale. Zato je vsak lahko vesel, da ima prijatelja, ki mu lahko zaupa, ker verjamem da ni lahko biti sam na svetu, brez da bi komu kaj zaupal. PRVI PRIJATELJ Klara Slatnar, 8. b Mislila sem, da pravi prijatelj si, živela sem v laži. Nisi mi povedal, da se bo to zgodilo. Mislil si samo nase, na svoje skrbi. A jaz odšla sem naprej poskusila sem pozabiti. A ostal si v mojem srcu. Zdaj odločena sem, da šla bom naprej. Si našla nove prijatelje. In spoznala sem, da na svetu je še velito boljših prijateljev! Zdaj sem z njimi, a pozabila te ne bom, obljubim. Mo prvi prijatelj si bil. £ ' % & rt $ ->y § 3 sjjk te?*? *4 Taja Hafner, 8. b rouu<^ ogoJIMO Nejko VDC Tržič 3tezL-c-e do prijateljev S tczicc FRENDI IN FRENDICE Življenje brez prijateljev je nemogoče, prazno osamljeno. Prijatelje spoznaš v mnogih situacijah kakor ti je usojeno. Jaz pravim, da šport povezuje ljudi. Tam sem spoznal največ prijateljev. Bilo je poletje prvi dan po šoli v Umagu, ko sem nekega dečka svoje višine po angleško vprašal za igro košarke. Bil je dober ampak vseeno sem zmagal. V naslednjih dneh sva se vsak dan srečala na igrišču se pogovarjala o puncah, košarki, nogometu, dogodivščinah. Bilje iz Rusije in imel je 14 let. Upam, da se bova naslednje leto spet srečala. Imeti dobrega prijatelja, ki je pravi, je res odlična stvar. Prijateljica, ki sem jo spoznal pred dvemi leti ali več in sem jo čisto pozabil, se me je to leto spomnila. Dolgo sem rabil, da sem jo spoznal. MOJA TOVARIŠIJA Ivan kaštrun, 8. b Bila sem na morju, na plaži. Tam je bila tudi vsa moja tovarišija, to so moja sestra Maša, Jan, Eva 1, Simon in Eva 2. Nekega popoldneva, ko sem ravno brala knjigo Bogomir Magajna Ananas, so se odločili, da bi igrali odbojko. Naj omenim, da je knjiga zelo zanimiva. Govori o dveh prijateljih, ki sta si kljub veliki revščini stala ob strani tudi, ko je bilo najbolj hudo. Janov oče nam je pripravil mrežo in posodil žogo. Vsi navdušeni smo pričeli z igro. Ker nismo ravno dobri igralci, nam je žoga letela na vse strani, le čez mrežo ni hotela iti. Ko je Jan zopet naredil tisto zelo dolgo podajo, je žoga poletela daleč proč v mulj. To je tisti del morja ob obali, kjer je voda bolj stoječa in je v njej polno alg in sluzastega peska. Brrr, tuj, tja res ni želel noben iti po žogo. Pa se je Simon vseeno odločil in jo šel iskat. Hodil je in hodil po tisti algasti vodi, koje nenadoma samo potonil in nismo ga več videli. Vse nas je zaskrbelo in smo že mislili iti za njim, ko se je prikazal ves algast in z širokim nasmehom na ustnicah. Groza, bil je kot povodni mož. Smejal se je na vsa usta in mi z njim, saj je bil res smešen. Tako smo se smejali, da smo zopet pozabili na žogo. Vsi smo iskali, kje neki je, vendar smo jo uzrli šele, ko je bila že daleč na odprtem morju. Zagrabila nas je panika, kaj bo na to rekel oče. Skušali smo plavati za njo, a se nam je spretno izmikala. Ker je bila voda že pregloboka in smo se že pošteno utrudili, smo obrnili ter odšli iz vode. Nikakor se nismo morali opogumiti, kdo od nas bo šel do Janovega očeta in mu vse skupaj pojasnil. Pa se je zopet opogumil Simon in mu situacijo po najboljših močeh poskušal razložiti. Ko mu je zmanjkalo besed, smo mu še ostali priskočili na pomoč. S skupnimi močmi nam je uspelo, saj je bil Janov oče vesel, ker smo mu vse povedali po resnici. Vsakomur se kdaj pa kdaj kaj pripeti. Takrat na pomoč priskočijo prijatelji in nam pomagajo. Pomembno je, da znamo skupaj poiskati rešitev. Zato pa so prijatelji, kajne ? Ula Černilec, 6. b To je zgodba o prijateljih, s katerimi sem se sprehajala po novoletno okrašeni Ljubljani. Za obisk Ljubljane smo se odločili ob večernih urah, takrat je namreč vse videti še veliko lepše. Ko smo hodili, smo tu in tam opazili kakšnega reveža.Odločili smo se, da se v Ljubljano peljemo z vlakom. Naš cilj je bil ogled starega mestnega jedra ob Ljubljanici, kjer je zelo lepo. Tam so lučke še lepše, ker se odsevajo z reke. S prijatelji smo na trgih opazili revne ljudi. Ker so se nam zasmilili, smo jim vrgli petdeset centov. Nazadnje smo se vračali iz mesta, seveda s polnimi vrečkami sladkarij in slaščic, ki smo jih nakupili na stojnicah. Že smo hoteli nazaj, ko se je nekje blizu Tromostovja slišala zanimiva glasba. Ko smo prišli blizu, se je okoli starega lajnarja zbirala gruča ljudi in težko smo se prebili skozi. Glasba ki je prihajala iz lajne, je bila poskočna in vesela in na naših obrazih so žareli nasmehi. Takrat sem zagledala fanta, revno oblečenega, žalostnega in izgubljenega. Gledal je lajnarja, kako igra na lajno in ljudi, ki mu mečejo denar. Zasmilil se nam je. Jaz pa sem se zamislila, kaj če je sam in brez staršev. Na srečo sem imela pri sebi novo jopico, ki so mi jo dale prijateljice, ampak mi je bila premajhna. Odločila sem se, da mu jo podarim in povrhu še en bombon. Ko sem mu jo dala, je od sreče zlezel vanjo in na hitro pojedel bombon, kar se mu je mogoče zgodilo prvič in zadnjič. Čas pa hitro beži, zato smo pohiteli na železniško postajo, tam pa nas je že čakala moja mami. Če pomislim na zgodbo Ananas in jo primerjam s tem dogodkom, ugotovim podobnost in lahko zaključim z mislijo, kako malo je treba, da nekoga osrečiš, pa čeprav z malo pozornosti. Vsega tega ne more nikdar nadomestiti na tisoče lučk in lepih melodij. Iz te zgodbe se naučimo, da je lepo deliti z drugimi, posebno takrat ko nekoga osrečiš. Maša Hvasti, 6. b •Rari^stee stezice_________________ £~C Tudi v tem šolskem letu smo novinarji obiskali radijsko postajo Goren'c in se poskusili v tem poklicu. Marsikomu je to zabava in sprostitev, ne pa prava služba. Vseeno pa zahteva kar nekaj odgovornosti in premišljenega dela -predvsem govorjenja in pisanja. Povprašali smo jih, kaj morajo znati pri svojem delu, na koncu pa smo se kot tonski mojstri oz. radijski voditelji preizkusili tudi sami. Za spomin smo dobili zgoščenke s svojimi posnetki. Bilo je zabavno in poučno, za kar se zahvaljujemo celotni radijski ekipi. Ob prihodu nas je sprejela prijazna odgovorna urednica ga. Blanka Grašič. Popeljala nas je po prostorih radia Goren'c in predstavila moderatorjem in tehnikom. Del skupinice je voditeljica Tanja Feišer povabila kar v studio, od koder smo se v živo oglasili vsem poslušalcem. Nika Dobrin je bila vidno najbolj navdušena in zdi se nam, da se je že odločila za poklic, ki ga bo opravljala, ko »bo velika«. Naslednje leto bo tudi brala šolska obvestila, saj ji jezik gladko teče. Delo radijskega voditelja je lahko enostavno ali zapleteno, nam je povedala živahna voditeljica Tanja. Na manjših radijskih postajah, kot je Radio Goren'c, radijski voditelj sam poišče novice na svetovnem spletu in jih priredi. Nato jih mora še vključiti v oddajo in jih povedati v eter. Na večjih radijskih postajah, kot sta npr. Val 202 in Radio 1, pa voditelj dobi prispevek, ga vstavi v oddajo in le napove oz. prebere. Kajti na takih radijskih postajah moderatorji oz. voditelji le povezujejo program. Seveda pa je pri delu moderatorja najpomembnejše razumevanje s sodelavci in vsakodnevni nasmešek. Drugi del naše skupine pa je okupiral tonska mojstra, ki sta bila tistega 6. marca na radiu prisotna - Andrej Perko-Rožca in Dušan Dolinar, ki sta nam zelo nazorno predstavila svoje delo. Rožca je povedal, da to delo zahteva veliko znanja in potrpežljivosti. Pri delu se lahko tudi zabava, ko dodaja efekte, odmeve, podlago. Imeti mora tudi dobre ideje. Glasbo izbira sam, če pa je predolga, jo lahko krajša ali obdeluje. Tonski mojster krajša tudi pogovore, saj iz 15 minutnega pogovora lahko naredi dobro izjavo dolgo le 2 minuti. Lahko tudi združuje (zmiksa) glasbo, da je bolj zanimiva. Skladb na programski shemi je 50 % slovenskih in 50 % tujih, od tega 10 % dalmatinskih. Med poslušalci je najbolj priljubljena narodnozabavna slovenska in dalmatinska glasba. V snemalnem studiu smo tudi snemali z urednikom Francijem Kaplarjem in prijatelji Janom, Primožom in Klaro, medtem pa nam je Andrej pokazal, kako lahko z mešalno mizo spreminja glasove, podlago. Eden drugemu pa tudi vsak sebi smo se pošteno nasmejali. UČENCI 4. K IZDALI SVOJO KNJIGO V šolskem letu 2013/2014 je štirinajst učencev, četrtošolcev kovorske šole napisalo pravljico za tekmovanje. Priprave so potekale tako, da je vsak učenec moral najprej razmišljati o čem bo pisal, potem je napisal spis oz. pravljico in upoštevati zgradbo ter lastnosti pravljice. To je učiteljica pregledala, popravila kakšno napako in postavila kakšno vprašanje, nato pa je vsak učenec še enkrat napisal dopolnjeno pravljico. Te pravljice smo poslali na razpis Z domišljijo na potep. Na razpis je prispelo več kot 400 pravljic in so objavljene na spletu. Nekatere pravljice, ki so prišle na razpis so bile izbrane za nagrado. Letos nobeni naši ni uspelo dobiti glevne nagrade. So pa zbrali vseh naših 14 pravljic in jih natisnili v knjigi. Vsi smo zelo ponosni nanjo. Izposodite si jo lahko tudi v šolski knjižnici OŠ Bistrica. Knjigo boi priporočala prebrati zato, ker so učenci pisali smešne stvari npr. Zobna proteza, Debeloriti palčki... Na knjigo smo ponosni vsi učenci, ker je to naša prva knjiga in ker si jo lahko tudi drugi izposodijo ali celo kupijo. Nika Klančar, 4. k Strah je eno od čustev, ki nas v življenju najbolj zaustavlja. In prav vsi ga poznamo. Zaradi strahu marsičesa ne naredimo in obratno - lahko storimo kakšno neumnost. Izmišljeni in resnični strahovi - vsi so enako nezaželeni. Kaj pa pravi o strahovih ljudska modrost? Ne bojimo se višine, ampak, da bi padli z nje. Ne bojimo se teme, ampak da bo kaj ven prišlo. Globlje poglej, pa boš videl, česa se bojiš. GROZNO SMEŠNO Nenadoma je glasno potrkalo na vrata. Bil sem ravno sam doma, zato sem bil presenečen. Mami in oči sta šla na zabavo in naj bi se vrnila šele okrog 23. ure, ura pa je komaj 21:00. Pogledal sem skozi okno, ki gleda na glavni vhod. A pri vratih ni bilo nikogar. Sklepal sem, da je to samo šala. Čez dve minuti je potrkalo še glasneje, zato sem šel odpret. Mami in oči sta mi vedno govorila, naj ne odpiram tujcem, a radovednost me je premagala. Roko sem že imel na kljuki, kljuko potisnil navzdol in zagledal ogromno osebo v črnem ogrinjalu s kapuco. Seveda je bila smrt, ki reče: »Daj mi roko, da te odpeljem!« Jaz pa rečem: »Ne! Če ti dam roko, bom umrl. Tudi če bi se te samo dotaknil, bi umrl!« Smrt pa reče: »Bravo! Edini si spregledal mojo zvijačo! Dej petko!« Na žalost sem ji dal petko. Žiga Štucin, 6. b POMOTA Nenadoma je glasno potrkalo na vrata ... Šel sem pogledat in odpret vhodna vrata. Zagledal sem visoko postavo. Vprašal sem jo, kaj želi. Nenadoma pa je izza hrbta potegnila nož. Stekel sem po stopnicah, še prej pa glasno zaloputnil z vrati. Zaprl sem se v sobo in gledal skozi okno. Neznanec je še vedno čakal pri vratih in trkal. Ko pa je potegnil kapuco z glave, sem videl, da je le sosed, ki si je prejšnji dan sposodil naš nož. Krištof Zavrl, 6. b HIŠA, KI STRAŠI To poletje sem preživel pri atu in mami, kot vedno, a te počitnice so bile najboljše od vseh. Navadno ni bilo nič za delati, zato sem poklical vse prijatelje. Tudi njim je bilo dolgčas, zato smo se dobili. Po nekaj časa pa prijatelj dobi idejo in reče:«Hej, kaj pa če bi šli pogledat tisto hišo, za katero vsi pravijo, da straši?« Vsi smo bili za in počasi smo odkorakali proti hiši. Po nekaj časa opazovanja smo že mislili oditi, ker se ni nič dogajalo. Takrat pa skozi okno prileti skodelica, ki ni nikoli padla na tla. Vse nas je strah vstopiti, a ker nas zanima, kaj je notri, se vseeno opogumimo. Vsem se od strahu tresejo kosti, a iz hiše ne moremo več. Eden od prijateljev vpraša:« Kaj bomo pa sedaj?« Po dolgem času razmišljanja se odločimo nadaljevati. V vsakem nadstropju je vzdušje bolj napeto. Čisto v zgornjem pa vrata zaškripajo in vsi se ustrašimo, a potem vidimo, da je bila samo majhna miška. Ko vidimo, da v hiši ni nič, le majhne živali, sklenemo oditi, a pri izhodnih vratih opazimo še ene stopnice, ki pa vodijo v klet. Nihče si ni upal iti po njih in vsi smo govorili: »Daj, kaj pa, če bi raje odšli?« Vsi smo za in imamo namen oditi, a nenadoma se vrata za v klet zaprejo. Vsa tovarišija je prestrašena, kot da bi srečali velikega medveda, po domače povedano, smo se od strahu pokakali v hlače. Prestrašeni nadaljujemo pot navzdol po stopnicah. Ko pa pridemo v klet, zagledamo grozno senco, a pot moramo nadaljevati. Izhoda ni nikjer. Po nekaj metrih le zagledamo luč, stopnice in odprta vrata. Vsi smo veseli, a ko prispemo do tja vidimo, da je to samo prilepljena nalepka na zidu in luč na stropu. Žalostni odidemo nazaj, da bi našli izhod iz te hiše, ki zares straši. Kar naenkrat pa se zgodi čudež in se vrata odprejo. Ko pridemo ven, nas na vrtu čaka gospod, ki nam je vse to zakuhal samo zato, da bi nas izučil, da ne smemo vstopati v tuje hiše, ker nikoli ne veš, kaj te čaka notri. Tevž Ribič, 6. b STARODAVNI STRAH Nekoč pred davnimi časi se je govorilo, da v jami pod drevesom čudes živi Starodavni strah. Bil je večji od medveda, imel bolj ostre kremplje kot lev in bil hitrejši od geparda. Imel je meč, ki je bil bolj nevaren, kot vse grozote. Nekega dne pridejo do drevesa trije bratje. Starodavni strah pride iz jame stražiti drevo. Pride najstarejši brat in hoče odtrgati zlato jabolko. Starodavni strah mu ne pusti. Reče mu, naj mu prinese vampirjev zob. Najstarejši brat gre v mesto, kjer se govori, da v gradu živi vampir. Vstopi v grad, pa se mu vampir prikrade od zadaj. Ta ga prestraši in najstarejši brat omedli. Vampir ga vrže kozi vrata. Najstarejši brat se odloči, da naredi glineni zob. Prinese ga Starodavnemu strahu. Ta misli, da je resničen. Starodavni strah naroči srednjemu bratu naj prinese kristal Krvave krastače. Srednji brat gre dojame krastač. Tam opazi Krvavo krastačo tigrove velikosti, ki je imela v kroni kristal Krvave krastače. Hoče jo prelisičiti naj mu da kristal. Reče ji, naj mu da kristal, ker je čarovnik. Če mu ga ne da, jo bo spremenil v krastačo. Ona pa mu reče, da je že krastača in da je neumen. Z jezikom boksne srednjega brata ven iz jame. Srednji brat naredi kristal iz stekla. Prinese ga Starodavnemu strahu. Ta misli, da je resničen. Najmlajšemu bratu naroči naj prinese »super prah čarovnic«. Najmlajši brat gre do hiše čarovnic. Hoče jim ukrasti super prah, zato se prikrade do kleti. Tam super prahu ne najde, ker ugotovi, da ima super prah Kraljica čarovnic. Najde pa »prah spreminjanja«. Tam ga opazi čarovnica. Najmlajši brat steče do drevesa čudes. Spomni se, da nima super prahu, zato gre do plaže nabrati pesek. Prinese ga Starodavnemu strahu. Ta misli, da je resničen. Ko Starodavni strah zvari super napoj, ugotovi, da te stvari niso resnične. Tri brate spremeni v pujse. Najmlajši brat se spomni, da ima prah spreminjanja. Spremeni se v zmaja in požre Starodavnega straha. Potem se spremeni v človeka. Iz drevesa čudes pade zlato jabolko. Iz njega zraste deklica. Najmlajši brat se z njo poroči. Svoja brata pa ima za hišna ljubljenčka. Vsi so živeli lepo do konca svojih dni. Andraž Sitar, 5. K Zanimalo nas je, česa se otroci bojite. Zelo različno ste odgovarjali otroci iz vrtca. Pa vi, veliki otroci - česa vas je strah v resnici strah? Jaz se bojim kače, ker me lahko ugrizne. Ryan Bojim se krokodila, ker ima velike špičaste zobe. Jernej Meni se zdijo strašni volki in različne kače, ki so strupene. Rebeka Lisice so mi grozljive, ker smo jo našli na naši kmetiji in je pobila ovčke. Eva Bojim se medveda in volka, ker mi je sestra povedala, da jih je videla v jami. Katarina Bojim se morskih zveri kot sta kit in hobotnica, ker ima hobotnica črnilo kit pa te lahko ugrizne. Zoja. Strašni so mi beli morski psi, saj sem ga videl v reviji. Aljaž Bojim se dinozavrov, so mesojedci. Miha. Bojim se strašnih strupenih kač in grozljivih volkov. Ema Strašni se mi zdita kača in duhec, ker ga ne vidiš.Lucija. Ničesar se ne bojim razem malce kita. Anže. Jaz se bojim pajka, ker je lahko nevaren. Jan. Strašen mi je mož iz snega narejen SNEŽAK, ker je ogromen za mojo velikost. Riana Jaz se bojim pajka, ker ima 8 nog. Aljaž Bojim se veliko stvari: morskega psa, duhov, pajkov, ker so nevarni. Tilen Strašen mi je volk, saj ima ostre zobe. Mateja Nevaren se mi zdi tiger, saj ima grozen rjoveč glas. Manca Snežakje meni zelo strašen, saj ima velike krogle, ki se lahko poderejo. Matic Bilo je nekega deževnega večera. Zunaj je bilo zelo turobno in temno. Nenadoma je nekaj švisnilo mimo koče. Ljudje so od strahu trepetali. Zakričali so, kaj se dogaja. Nato se nekdo oglasi in reče: »Morda je strah.« Oh, nič se ne bojte, saj strahu sploh ni. Strah je okoli votel, notri pa ga ni nič. Zato se strahu nič ne bojte in se tudi ne skrivajte. Jurij Papier, 4. b «strflšiA/e stezice_____________________ VEŠČAR - RESNIČEN ALI PLOD DOMIŠLJIJE? Veščarje so videli v Ruski federaciji, v ZDA in v Združenem kraljestvu, legende o podobnih bitjih pa krožijo po vseh deželah sveta. Veščarji pa so znani tudi po imenu moth-man. Prikazni so redke, vendar grozljive. Kaže, da so velike, popolnoma sive, s telesi, podobnimi človeškemu. Obraze imajo nerazločne, oči pa se jim rdeče svetijo. Očividci pravijo, da širijo pravijo, da širijo okoli sebe občutek nepopisne pošastne groze-potem pa nenadoma razprejo velikanska usnjata krila in se dvignejo navpično navzgor. Prav mogoče je, da gre včasih za katero od velikih ptic-čaplje, orle, sove z velikim razponom kril in neslišnim letom-ki so jih očividci v mraku ali mesečini zamenjali za nekaj pošastnega. Ampak kaj so bili ostali? Žiga Štucin, 6. b Prehojene stezioe Spet se s šole poslavlja generacija, letos 1999. Povprašali smo jih po spominih, spletenih vezeh, prijateljstvu. Najbolj so mi bile blizu Nina Žumer, Nika Horvat, Laura Pogačnik, Martina Gričar, Sara Z. Puhar, Anže Hafner in Nina Bohinjec. Od njih sem se naučila, kaj pomeni prijateljsto, sodelovanje in timskega delo. Hvaležna sem jim, ker sem zaradi njih lažje naredila osnovno šolo. V spomin mi bodo ostalii vsi dogodki, ker jih je bilo veliko. Če izpostavim kakšnega, bi omenila bivšega učitelja za slovenščino, Tomaža Zupančiča, ki nam je med poukom govoril šale. Bil je zelo dober, saj nas je vedno nasmejal, čeprav so bile njegove šale brez pomena. Spomnila se bom tudi vseh taborov, saj smo se veliko prepirali, nekateri spletli ljubezenske vezi in vedno jim bom hvaležna za te življenske izkušnje. S tczice Tea Trenik, 9. a Najbližje osebe so mi bile Vili Grgič, Matej Jagodic, Alen Bešič in Dominik T.S. Naučil sem se, da se je v življenju vedno potrebno učiti, ker so mi pomagali pri učenju in domačih nalogah. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko je Tomaž Zupančič vsako uro na koncu govoril šale. Anže Hafner, 9. a Najbližje osebe so mi bile Anže Hafner, Lan Medved, Alen Bešič, Urban Zupan Mežnar, Marta Frantar ter Dominik Tišler Sušnik. Od njih sem se naučil, da se je treba učiti, da bi uspeli, in od gospe Marte Frantar, ki se zmeraj dere na nas a nas ima vseeno rada. Izjava leta: koje Urban pri uri geografije rekel, daje bil Zevs pribit na križ. Matej Jagodic, 9. a Najbližje so mi bili Vili, Matej, Anže, Urban. Naučil sem že, da biti v sobi zaprt ni najbolje, ampak je treba tudi malo pohajkovati. Hvležen sem zato, ker sem našel nove stvari, ki jih drugače ne bi sam. Najbolj mi je ostala v spominu zabava po prvem ocenjevalnem obdobju, ko smo z Matejem in ostalimi prijatelji naredili svojo zabavo, ker nam šolska ni bila všeč. Lan Medved, 9. a Žiga Plajbes - ne vem, kaj sem se od njega naučila, ampak hvaležna sem mu, da me je zadnja leta v skupinah vsako uro zabaval, me nasmejal, sodeloval z mano, mi posojal plonkce, flomastre in da je zadnji dve leti lepo skrbel za moj svinčnik, ki si ga je »sposodil« oz. ga posvojil za dve leti. V spominu mi bodo gotovo ostale vse ure, ki smg jih preživeli skupaj s sošolkami in sošolci, še posebej na taborih, ekskurzijah in različnih kulturnih, naravoslovnih in športnih dnevih. Najbolj pa se bom verjetno spominjala valete in »afterja« po njej. j v H Lea Parazin, 9. b Najbližje so mi Nina Bohinjc, Nika Horvat, Martina Gričar, Laura Pogačnik, Sara Završnik Puhar, Marica'Golmajer, Tea Ternik, Manica Kostevec. Hvaležan sem-jim zafo, ker so bile vsa ta leta moje najboljše prijateljice, ker so.mi velikokrat stale ob strani. Najbolj se spomnim dogodka, ko se je naš razred imel lepo in smo držali skupaj. Špela Grah, 9. a A ^ Najbližje so mi bile Tea Ternik, Laura Pogačnik, Maja Šepetave, Sara Z. Puhar, Martina Gričar. Naučile so me pomena prijateljstva, sodelovanja in timskega dela. Hvaležna sem jim, da so z mano delile te šolske izkušnje. V spominu mi bodo ostali tabori, kjer smo se imeli odlični' In učitelj Tomaž Zupančič, ki'nam je med poukom pripovedoval šale. - ‘ ,j® Kmalu se bomo poslovili morda celo za vedno, ali pa le za kratek čas. Skozi čas, ki smo ga preživeli skupaj, skozi vzpone in padce, prepire in dobra prijateljstva pa mi je vedno ob strani stala Tjaša. Skupaj sva preživeli veliko lepih trenutkov, prav pa tudi manj lepih, kar je naredilo najino prijateljstvo še močnejše. Od nje sem se naučila, da je vedno treba poskrbeti zase in za svoje dobro, vendar ne smeš pozabiti na druge. Upam, da bova večno prijateljici, saj je moje življenje zanimivejše od kar jo poznam. Nikoli ne bom pozabila ekskurzije v Nemčijo - Francijo, ko sv s Tjašo brezglavo tekali po Evropa parku,saj sva izgubili svojo skupino. Prav gotovo se mi je pulz dvignil na 200. Uglavnem pa se v razredu dobro počutim, z vsakim izmed sošolcev se razumem. Nasploh pa jih imam zelo rada. jHoHf Nika Toporiš 9.a Še malo pa bo konec, konec osnovne šole na katero imam veliko starih in še svežih spominov. Najbližje so mi bili moje sošolke: Martina Gričar, Laura Pogačnik, Nika Horvat, Sara Z. Puhar in Tea Ternik, ker so mi bile zelo dobre prijateljice. Od njih sem se naučila veljko o pravem prijateljstvu in zaupanju. Hvaležna sem vsem za vse dogodke, ki smo jih preživeli. Najbolj mi bo v spominu ostal dogodek ko smo v 8.r dobili nadomestnega učitelja Tomaža Zupančiča, ki nam je vsako uro poposKi s šalami, pripovedkami o svojem študentskem življenju irimaš zabaval s svojim ljutomerskim naglasom. Teh 9 let šolanja mije pomagalo pri odraščanju in upam, da jih nikoli ne bom pozabila. Nina Bohinjc 9.a Nika Horvat, 9. a Najbližji učenec.; iz paralelke mi je bil Vili Grdič, saj je moj najboljši prijatelj. Od njega sem se naučil, da je bolje, da se učiš in dobivaš dobre ocene, kot pa da si frajer in dobivaš slabe ocene. Hvaležen sem mu, saj mi veliko pomaga pri domačih nalogah in ker mi posoja stvari, ko jih potrebujem. V 9 letih šolanja si bom najbolj zapomnil dogodek, ko je Urban rekel, d aje bil Zevs pribit na križ namesto Jezusa. Nato je ves razred bruhnil v smeh. Aleš Pehare, 9. a Iz paralelke smo si najbližje jaz ( Vitan ), Žiga in Andrej. Skupaj smo se naučili veliko stvari, več ali manj smo se samo zafrkavali in delali lumparije. NAJBOLJ SMO Sl ZAPOMNILI: Vitan: » Ko sem v 3 razredu vrgel jogurt v steno in ko sem v 5 razredu ponesreči pokvaril uro na hodniku. Spominjal se bom tudi, ko sem v 8 razredu polomil koš, tistega, ki se ga lahko spusti na nižjo višino.« Žiga: » Najbolj se še sam spominjam gospe Marte Frantar in njenih učnih ur.« Andrej: » Najbolj se bom spominjal izleta v Europark.« Žiga Plajbes, Vitan Zavrl, Andrej Lovro Peternel Soklič 9.a Sttzict A 1 IMF IN PRIIMFK R&7RFD Luka Hudobivnik, 9.b TFKMOVAN.JF PIT - TekmovanjeDigitalna fotografa ZLATO PRIZNANJE -1. mesto MENTOR Dina Pintarič Domen Jančič, 9.b PIT - Tekmovanje Digitalna fotografija ZLATO PRIZNANJE - 2. mesto Dina Pintarič Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Vili Grdič, 9. a Tekmovanje iz znanja o sladkorni ZLATO PRIZNANJE Ana Mrgole Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Tekmovanje v znanju angleščine Srebrno priznanje Melita Učakar Nina Žumer, 9.b Tekmovanje v znanju geografije ZLATO PRIZNANJE Irma Kovač Tekmovanje iz znanja o sladkorni Srebrno priznanje Ana Mrgole Področno v znanju matematike Srebrno Vegovo priznanje Tatjana Lah Vesela šola Srebrno priznan e Tatjana Lah Tekmovanje v znanju angleščine Srebrno priznan e Melita Učakar Mladi raziskovalci - raziskovalna naloga Srebrno priznan e Irma Kovač Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Cankarjevo priznanje Bronasto in srebrno priznanje Andreja Kosec Ana Kogoj, 7. b Področno v znanju matematike Srebrno Vegovo priznanje Tatjana Lah Benjamin Štangar, 9. b Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Gaja Kostič Papov, 7. b Področno v znanju matematike Srebrno Vegovo priznanje Tatjana Lah Ga|a Pazlar, 9. b Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Jerneja Košir, 8.b Vesela šola Srebrno priznanje Tatjana Lah Katarina Miklavčič, 9. b Področno v znanju matematike Srebrno Vegovo priznanje Tatjana Lah Področno v znanju fizike Srebrno Stefanovo priznanje Tatjana Lah Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Katja Pagon, 9. b Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Laura Pogačnik, 9. a Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Maja Šepetave, 9. b Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Mladi raziskovalci - raziskovalna naloga Srebrno priznanje Irma Kovač Maruša Bešter, 9. b Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Metod Langus, 8. b Področno v znanju matematike Srebrno Vegovo priznanje Mihael Zaletel Področno v znanju fizike Srebrno Stefanovo priznanje Mihael Zaletel Monika Stržinar, 9. b Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Nika Horvat, 9. a Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Nika Klančar, 4. k Vesela šola Srebrno priznanje Marija Bohinjec Nika Meglič, 9. b Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Nika Toporiš, 9. a Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Nina Bohinjc, 9. a Tekmovanje iz znanja o sladkorni Srebrno priznanje Ana Mrgole Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc Primož Lah, 6.b Vesela šola Srebrno priznanje Tatjana Lah Sara Završnik Puhar, 9. a Bralna značka iz slovenščine Spominsko priznanje za zvestobo knjigi in Bralni znački Marija Pogačnik Dolenc tia Jagodic, 4.a Vesela šola Srebrno priznanje Tatjana Lah Žiga Roblek, 5.a Vesela šola Srebrno priznanie Tatiana Lah NAJBOLJŠA ŠPORTNIKA ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 STA: TEA TERMIK iz 9. a ŽIGA PLAJBES iz 9. a Mšk sasa e Vi*» v Saša VDC Tržič UGANKE UČENCEV 4. K 1. Enkrat, dvakrat obrne se, ko gre od doma in ko vrne se. Kdo je to? 2. Na »ponku« sedi, za avte skrbi. Kdo je to? 3. V kuhinji peči palačinke, slastne in dišeče. Česar loti se, dobro v trebušček gre. Kdo je to? 4. Prinaša pisma in revije, ko pride k hiši, pes zavpije. Kdo je to? 5. Zdravi živali. Kdo je to? 6. Belo haljo nosi, vendar kuhar ni, ob pogledu nanj boječnež zadrhti v ustih zob pa v hipu več ne boli. Kdo je to? 7. V beli halji prijazna gospa, živalim pomaga in reši jih kar se jih le da. Kdo je to? 8. Šiva, šiva en, dva, tri. Nace hlače že drži. Kdo je to? 9. Kdo/kaj na štoru čaka miš, se okoli smuka in se liže kakor tuš? 10. Ko popravlja ti zobe, vedno vse narobe gre. Ko vidiš svoje zobe, presenečenje ujame te. Kdo je to? 11. Oblečen je v rdečo in nosi čelado. Kjer ogen gori, tam najdeš ga ti. Kdo je to? 12. Ko ga vidiš se primeš za gumb. Kdo je to? 13. Cel dan v črno oblečen stoji, čistit »raufenk« k tebi prihiti. Primemo se za gumb, če mimo tebe drvi, srečo kmalu prinese ti. Kdo je to? NAVPIČNO 1. In stru m e nt z lu ko j tcami 2. Kos pohištva 3. Sesalec z okloma in brki 4. Samica severnega jelena 5. Okras 6. Zemeljsko šče ne VODORAVNO 1. Vlak 2. Naš planet 3. Žival z dolgim vratom Nina Žumer in Maja Šepetave, 9. b 14. So belo-modre barve, med njimi je tudi ena punca z blond lasmi. Kdo so to?