LRADAE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 14. februarja 1985	St.: 4
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUP SČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
VSEBINA
38.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Gornja 43. Radgona za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985
39.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 44 1985
40.	Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1985	45.
41.	Smernice za družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta
1986 do leta 1990	46.
42.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja, v občini M. Sobota	47.
Odredba o pristojbinah za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe v občini Murska Sobota
Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskav v letu 1985 na območju občine Gornje Radgone in Ljutomer
Odlok o dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini G. Radgona
Sklep o izvolitvi predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota
Popravek skjepa o uvedbi samoprispevka za vas Hotiza
STRAN 15 VESTNIK, 14. FEBRUARJA 1985
38
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona, Uradne objave 41781 je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. januarja 1985 sprejela
RESOLUCIJO O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1985
1.	Osnovni cilj družbenega in gospodarskega razvoja občine Gornja Radgona v letu 1985
Osnovne usmeritve in cilji družbenega in gospodarskega razvoja občine izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Gornja Radgona ter iz osnovnih usmeritev družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1985.
V občini Gornja Radgona bomo v letu 1985 uresničevali naslednje cilje in naloge:
—	povečali izvoz blaga predvsem na konvertibilno tržišče
—	dosegli večji obseg proizvodnje z boljšim izkoriščanjem sredstev, povečano produktivnostjo in večjim koriščenjem naravnih danosti in širšim povezovanjem v reprodukcijskih verigah. Izboljšali bomo kakovost proizvodnje. Poudarek dajemo proizvodnji hrane, zlasti primarni kmetij,-ski proizvodnji in višji stopnji predelave kmetijskih proizvodov
—	z racionalnim koriščenjem delovnih sredstev, večjim uveljavljanjem lastnega znanja in ustvarjalnosti ter hitrejšim prilagajanjem tržnim razmeram, moramo doseči večjo povezanost in delitev dela med gospodarskimi organizacijami združenega dela in drobnim gospodarstvom
—	vzpodbujali bomo razvojno raziskovalno delo in opredelili tehnološko in razvojno intenzivne programe s katerimi bomo postopoma prestrukturirali gospodarstvo
—	prilagajali vse oblike porabe razpoložljivemu dohodku
—	izboljšali rezultate gospodarjenja ter s produktivnim zaposlovanjem, z boljšo organizacijo dela, boljšim gospodarjenjem z denarjem, spodbujanjem k zmanjšanju porabe surovin in energije ustvarili pogoje za hitrejšo rast dohodka in s tem povečali materialne osnove združenega dela
—	večja bo odgovornost delavcev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Delavci, delovni ljudje in občani bomo z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in s krepitvijo sampupravnih odnosov izvajali ukrepe gospodarske stabilizacije
—	nosilci planiranja bodo pripravili in sprejeli srednjeročne in dolgoročne plane na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti.
2.	Materialni okviri razvoja v letu 1985
Z uresničevanjem in izvajanjem temeljnih ciljev ekonomske politike, ki jih zastavljamo ž resolucijo in doslednim izvajanjem nalog dolgoročne programe gospodarske stabilizacije, bo možno povečati družbeni proizvod za 3 %.
Z optimalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti ob normalni preskrbi s produkcijskim materialom in smotrno rabo tega, bo možno povečati industrijsko proizvodnjo za 3 %.
Rast industrijske proizvodnje bo temeljila predvsem na večji proizvodnji polprofesionalne in profesionalne elektronike in proizvodnje tunerjev v DO Gorenje Elrad, v Tovarni polnilne opreme v Radencih v proizvodnji pralnih strojev nosilk ter osvojitvijo proizvodnje polnilcev, v DO Avto-radgona na proizvodnji nadgradenj in traktorskih kabin in v DO Mura TOZD Moda na proizvodnji ženskih plaščev.
Kmetijska proizvodnja se bo povečala za 5 %.
V družbenem sektorju bo predvidoma dosežena proizvodnja 2.250 ton pšenice, 9.750 ton sladkorne pese, 5.000 ton koruze v zrnu, 9.200 ton silaž-ne koruze in 3.820 ton grozdja.
Zasebni kmetijski proizvajalci, organizirani v zadružnih organizacijah bodo v poljedelski proizvodnji proizvedli 1.560 ton tržnih viškov pšenice, 11.580 ton sladkorne pese, 850 ton koruze v zrnu.
V živinorejski proizvodnji bo v družbenem sektorju spitanega 800 ton žive teže mladega goveda za zakol in 3.000 ton prašičev in proizvedeno 706.800 ''litrov mleka. Zasebni kmetovalci pa bodo proizvedli za trg 6.580.000 litrov mleka, 2.000 ton žive teže mladega pitanega goveda in 650 ton žive teže pitanih prašičev.
Kmetijsko zemljiška skupnost občine in skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini se bosta z ustrezno skrbjo za pravilno rabo kmetijskih zemljišč in z interventnimi ukrepi na področju proizvodnje hrane neposredno vključevali v prizadevanje za doseganje planirane kmetijske proizvodnje.
V letu 1985 morajo vse organizacije združenega dela v občini težiti za povečanjem izvoza proizvodov visoke stopnje predelave, predvsem na konvertibilni trg. Hitreje se bodo prilagajale zahtevam tujega kupca v pogledu kakovosti in vrste proizvodov.
Porast izvoza v posameznih organizacijah združenega dela bo različen zaradi različnega dosedanjega vključevanja v mednarodno delitev dela.
Dinamika gibanja ekonomskih odnosov s tujino za leto 1985 bo natančneje opredeljena v planih organizacij združenega dela, vsklajenimi v splošnih združenjih in SISECT-u.
'Ocenjujemo, da se bo izvoz v letu 1985 realno povečal za 16 %. V letu 1985 bodo izvoz močno povečale DO Gorenje Elrad Gornja Radgona, DO Radenska TOZD TPO, Mura TOZD Moda Gornja Radgona in DO Avtoradgona Gornja Radgona.
Uvoz bo možen le za nabavo reprodukcijskega materiala za potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje ter opreme, kjer bodo imele prioriteto organizacije združenega dela, ki bodo modernizirale proizvodnjo za izvoz.
' Ob predvideni gospodarski rasti v letu 1985 ter zahtevi za povečanje produktivnosti dela na vseh področjih bo zaposlenost predvidoma porast-la za 1,5 % in to predvsem v gospodarskih dejavnostih. V družbenih dejavnostih se praviloma ne bo na novo zaposlovalo.
Pri nadomeščanju delavcev na izpraznjenih delih in nalogah in pri novem zaposlovanju bodo imeli prednost mladi iskalci zaposlitve z ustrezno izobrazbo. Zaradi nizke stopnje rasti zaposlovanja v združenem delu bo potrebno v letu 1985 več pozornosti posvetiti prenosu maloserijske in druge proizvodnje iz industrijskih organizacij v dejavnost drobnega gospodarstva in s tem povečati možnost zaposlovanja v tej dejavnosti.
Z uveljavljanjem vseh kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, boljšo organizacijo, racionalizacijo gospodarjenja, intenzivnejšim izkoriščanjem delovnega časa, boljšim odnosom do dela ter doslednejšim nagrajevanjem -po delu in rezultatih dela bo produktivnost dela porastla za 1,8 %.
Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posameznih organizacijah bo odvisna od rezultatov gospodarjenja in rasti sredstev za akumulacijo. V organizacijah združenega dela bodo delavci oblikovali sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od dosežene proizvodnje, gospodarnosti in drugih kakovostnih dejavnikov. Bolje bomo vrednotili ustvarjalno delo in inovatorstvo. S takšnim oblikovanjem sredstev za osebne dohodke se bomo približali načelu, da doseganje boljših delovnih in poslovnih rezultatov zagotavlja tudi višje osebne dohodke.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v negospodarstvu bodo odvisna od splošne rasti produktivnosti dela, rasti dohodka in od izvajanja dogovorjenih nalog.
Nominalna rast sredstev za osebne dohodke, skupno in Splošno porabo bo v letu 1985 zaostajala za rastjo dohodka za 10 %, ob tem pa se naj povečuje delež akumulacije v dohodku oziroma morajo sredstva za akumulacijo ohraniti delež na nivoju leta 1984. Upadanje realnih osebnih dohodkov in sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb bo možno zaustaviti le ob večjem povečanju družbenega proizvoda, višji rasti proizvodnje in znižanju deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku.
Politika cen bo v večji meri slonela na ekonomskih in tržnih zakonitostih, organizacijam združenega dela pa bo dano več samostojnosti pri oblikovanju cen. Organizacije združenega dela in skupnosti morajo povečevanje stroškov poslovanja pokriti. z uveljavljanjem kvalitetnih kazalcev gospodarjenja in varčevanja na vseh področjih in le v manjši meri s povečevanjem cen.
3.	Materialne naložbe
V letu 1985 bomo usmerjali investicije v boljše izkoriščanje in povečanje proizvodnih zmogljivosti s ciljem povečanjem produktivnosti. Prednost bodo imela vlaganja, ki bodo že v začetku srednjeročnega obdobja dajala ugodne dohodkovne učinke, že začete investicije in naložbe v posodobitev opreme in nadomestitev dotrajane opreme.
V občini Gornja Radgona načrtujemo v letu 1985 naslednje investicije: DO Radenska: investicije v projekt plastike, v tehnološko opremo, v gostinstvo za izboljšanje in popestritev ponudbe, za zamenjavo in modernizacijo polnilnih linij, v razširitev čistilnih naprav in energetiko.
DO Lina Apače: v opremo za potrebe proizvodnje
DO Gorenje Elrad: v opremo za posodobitev proizvodnje kablov in elektronike, nabavo merilnih instrumentov za razvoj.
Elektro Gornja Radgona: v obnovo 20 kV daljnovodov transformatorskih postaj, nizkonapetostnega omrežja in II. faza izgradnje delovnih prostorov.
DO Element: investicije v racionalizacijo porabe energije.
DO Avtoradgona: v Obnovo transportnih sredstev in tehnološke opreme.
DO Mura TOZD Moda: obnova opreme in priprava za širitev proizvodnih prostorov.
Kmetijski kombinat G. Radgona: rekonstrukcija hlevov Žihlava, nakup zemljišč, nabava kmetijske mehanizacije, izgradnja silosov za reprodukcijski material, izgradnjo II. faze čistilne napravi* pri farmi Podgrad z gnojilno-namakalnega sistema na 450 ha, rekonstrukcija razsekovalnice in razširitev obrata za mesne izdelke, nabava.polnilnega stroja in nabava opreme za gozdarstvo.
Kmetijska zadruga Gornja Radgona: izgradnja skladišča repromate-riala za kmetijstvo.
Vinogradniško gospodarstvo Kapela: obnova vinogradov.
Vodno gospodarstvo bo dokončalo regulacijo reke Ščavnice s pritoki na odseku Žihlava—Biserjane ter pričelo z regulacijo odseka od Biserjan do ceste Kapela—Videm in izdelalo projekte za regulacijska dela do mostu na'cesti Radgona—Ivanjci.
Zaključena bodo dela na projektu melioracije in komasacije Selišči v izmeri 185 ha, pričeta bodo dela na projektu melioracije — komasacije Žihlava—Biserjane v izmeri cca 300 ha.
Prav tako bo izveden projekt melioracij na 300 ha zemljišč v Apaški dolini.
Za zagotovitev novih virov energije se bodo nadaljevale aktivnosti za izgradnjo plinovoda od Ljutomera do Radenc in Gornje Radgone. ■
Nadaljevale se bodo priprave na izgradnjo hidrocentral na Muri.
V letu 1985 bo pričeta gradnja stanovanjskega bloka Kare-5 na Tratah v Gornji Radgoni z 20 stanovanji in izvršena bo prenova 4 stanovanj v Kerenčičevi ulici. Pričete bodo aktivnosti za nadaljevanje družbeno organizirane gradnje v Radencih.
Na področju družbenih dejavnosti je predvidena razširitev osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici in nadaljevanje izgradnje regijske bolnišnice.
Za varstvo okolja se bo poleg razširitve čistilne naprave v Radencih m izgradnje II. faze čistilne naprave pri farmi v Podgradu uredilo odlagališče komunalnih odpadkov.
4.	Naloge in ukrepi za uresničevanje resolucije
Naloge iz resolucije bodo organizacije združenega dela konkretizirale v svojih planih, pri tem pa sprejele ukrepe za zmanjšanje materialnih stroškov, predvsem na področju varčevanja z energijo, povečala produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
Kmetijska proizvodnja bo dosegla predvideno rast z izboljšanjem poljedelske proizvodnje, povečanjem staleža živine in uporabe vseh agrotehničnih meril in ukrepov.
Na področju turizma bomo nadalje razvijali zdraviliški turizem ter si prizadevali izboljšati in razširiti turistično ponudbo.
V trgovini bo dan poudarek oskrbljenosti, zlasti z osnovnimi živili. Prizadevali si bomo, da bo preskrbljenost ostala najmanj na ravni leta 1984. V okviru materialnih možnosti pa bomo nadaljevali s posodabljanjem prodajaln.
Za razvoj drobnega gospodarstva bomo poglobili povezovanje kooperantskih odnosov med zasebnimi obrtniki in OZD, predvsem v smislu racionalizacije proizvodnje. Vzpodbujali bomo razvoj deficitarnih obrtnih dejavnosti z uvajanjem selektivnih olajšav pri pridobitvi poslovnih prostorov, kreditnimi pogoji in v skladu z določili republiških predpisov poenostavili postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja.
V vseh sredinah bomo dali večji poudarek razvojno raziskovalnemu delu ter vzpodbujali inovatorstvo in drugo ustvarjalno delo.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo nadaljevala z opremljanjem in usposabljanjem gasilskega kadra.
Na področju družbenih dejavnosti bomo v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu zagotavljali izvajanje osnovnega programa. Oddelki podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu.
V zdravstvenem varstvu bomo krepili osnovno zdravstveno dejavnost, širili preventivno dejavnost ter zdravljenje in nego bolnikov na domu. Posebno skrb bomo posvetili izboljšanju življenjskega in delovnega okolja.
V socialnem skrbstvu bo dana večja skrb izvenzavodski obliki skrbi za starejše občane (rejništvo za ostarele in sosedska pomoč).
Na področju socialnega varstva bomo skušali dosledno izvajati sporazum o socialno varstvenih pomočeh in uvesti enotno evidenco prejemkov socialnovarstvenih pomoči.
Na področju kulture bomo v omejenih materialnih možnostih iskali nove možnosti kulturnega udejstvovanja v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela predvsem preko amaterskih dejavnosti kulturnih društev.
V telesni kulturi bomo nadaljevali z rekreativno dejavnostjo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ob povečanih oblikah amaterskega strokovnega dela.
V skrbi za varstvo okolja bomo preprečevali širjenje in nastajanje novih žarišč onesnaževanja okolja ter usklajevali medsebojne interese vseh porabnikov prostora v občini in regiji.
S politiko urejanja prostora bomo v občini zagotovili izdelavo strokovnih podlag in izvedbenih načrtov za srednjeročne in dolgoročne planske akte.
Nadaljevali bomo s krepitvijo samozaščite ter varstvene in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov.
5.	Ostali dokumenti
Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
1.	Usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1985
2.	Usklajeni plani OZD v samoupravnih interesnih skupnostih SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
3.	Akcijski setveni plan
4.	Bilanca zaposlovanja za leto 1985
5.	Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985
6.	Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji
7.	Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin
8.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1985.
Številka: 30-6/84-11
Datum: 28. 1. 1985
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože Kolbl
.	39
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Ur. 1. SRS, št. 40/84) in na osnovi 206. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št. 41/81) sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela na skupnem zasedanju, dne 28. 1. 1985 sprejela
ODLOK O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA OBČINSKE BLAGOVNE RE-
ZERVE V LETU 1985
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985, in sicer po stopnji 0,15 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega Člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv namenjenih
—	za osnovno preskrbo občanov v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo ,in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini G. Radgona. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skladiščnih prostorov.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen ea zadovoljevanje.delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.'
Prispevek iz 1, člena odloka se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 33/80)
STRAN 17 VESTNIK, 14. FEBRUARJA 1985
določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od. 1. 1. 1985 dalje.
Številka: 43-2/83-IS
Datum: 28. 1. 1985
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
40
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79), 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine M. Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31.1.1985 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985
1.	člen
S proračunom občine Murska Sobota za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Murska Sobota v letu 1985.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 419.619.000.— ali 37 % več kot v letu 1984 in se razporedijo:
— za splošno porabo v občini	389.934.000.—
— odstopljeni prihodki	29.685.000.—
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, kije sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen %
Od prihodkov iz 1. alineje 1. odstavka prejšnjega člena se 1 % izloči vsredstva rezerve občine Murska Sobota in znaša 3.899.34A — din. Poleg tega se v rezervni sklad izločijo tudi sredstva v višin. 1.943.660.— dinarjev za leto 1984.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomemo med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Murska Sobota, ali njenega Izvršnega sveta oz. v pogodbi med Skupščino občine Murska Sobota in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	'člen
Uporabniki občinskega proračuna šo dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, kije sestavni del odloka.
6.	člen
Za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih se v letu 1985 zagotavljajo: — sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom 'pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti;
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	sredstva za materialne stroške;
—	sredstva opreme in amortizacije;
—	sredstva za posebne namene.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu za leto 1985.
8.	člen
Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za opremo in
amortizacijo terza posebne namene bodo organom v letu 1985 dodeljena samo na podlagi utemeljenih pismenih predlogov, ki jih odobrava Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
9.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
10.	člen	•
Organi in drugi uporabriiki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrena. Ti ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva.
IL člen
Izvršni svet Skupščine občine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet skupščine občine obvestiti zbore občinske skupščine in predlagati ukrepe ali spremembe v občinskem proračunu.
12.	člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
13,	člen'
Prihodke, kijih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi:
,	— Uprava za družbene prihodke, prihodke od storitev za zbiranje sredstev SIS;
—	Geodetska uprava, prihodke od zaračunanih storitev za geodetska dela;
—	Sekretariat za notranje zadeve, prihodke od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljnih prispevkov pri porokah;
—	Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, prihodke od storitev za opravljehe tehnične prevzeme;
—	Občinski sodnik za prekrške in Temeljno sodišče, prihodke iz naslova povprečnin ter stroškov postopka.
14.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
15.	člen
Organi — uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti sekretariatu za občo upravo finančne načrte za leto 1986 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1984 pa najpozneje do konca februarja 1985. Organi iz 13. člena tega odloka pa so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, kijih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
16.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da-odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov;
2.	o uporabi sredstev rezerve občinskega proračuna do višine 500.000,— din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz i. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78);
3.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna;
4.	O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna;
Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine;
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
17.	člen
Sekretariat za občo upravo je pooblaščen, da opravlja nadzor:
— nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe.
•Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
41
Nosilec sredstev v razdelilniku bilance za financiranje:
—	skupščinske dejavnosti, je predsedstvo skupščine občine;
—	dejavnosti izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetna dejavnost, socialnega varstva, komunalne dejavnosti, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve, je izvršni svet;
—	dejavnosti organizacij in društev je OK SZDL;
—	dejavnosti mladine, je OK ZSMS;
—	dejavnosti ljudske obrambe je Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	geodetska dela po srednjeročnem programu je geodetska uprava:
—	za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih pa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Murska Sobota za I. tromesečje 1985.	J
20.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, občin Pomurja, uporablja pa se od L januarja 1985.
Številka: 400-6/84-2
M. Sobota, 7/2-1985
Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT 1. r.
Na podlagi 136. člena zakona o sistemu družbenega plana in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in 160. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave občin Pomurja, Št. 12/80) in 2. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota (Ur. objave občin Pomurja, št. 21/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1985 sprejela
SMERNICE
za družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1990
S smernicami ža družbeni plan občine Murska Sobota se ob upoštevanju smernic za pripravo dolgoročnega plana občine, smernic za družbeni plan in dolgoročni plan SR Slovenije, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter analiz razvojnih možnosti za obdobje 1986—1990 opredeljujejo skupni cilji, usmeritve in okviri politike družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990.
Smernice so za nosilce planiranja v občini okvirna usmeritev in izhodišče pri oblikovanju in sprejemanju njihovih srednjeročnih planskih dokumentov.
I.	TEMELJNI CILJI IN NALOGE
Upoštevajoč stopnjo materialne razvitosti, naravne danosti, geografski položaj občine, stopnjo razvitosti družbenoekonomskih odnosov, racionalnejše izkoriščenje razpoložljivih proizvodnih in ostalih zmogljivosti, hitrejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti in kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja ter na tej osnovi ustvarjanje večjega dohodka in možnosti rasti življenske ravni, morajo vsi nosilci planiranja v občini pri oblikovanju svojih srednjeročnih planskih dokumentov upoštevati naslednje skupne cilje, usmeritve in razvojne naloge:
1.1.	Nadaljnje utrjevanje, razvijanje in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ter političnega sistema socialističnega samoupravljanja v vseh sredinah in na vseh nivojih. Delovni ljudje in občani morajo skrbeti za celoviti gospodarski socialni in prostorski razvoj občine in usklajevati potrebe z ustvarjenimi materialnimi možnostmi. Posebno pozornost je treba nameniti združevanju dela in sredstev na podlagi katerega se bo krepila materialna osnova in samoupravni položaj delavca v celotnem procesu družbene reprodukcije in njegov vpliv na ustvarjanje in delitev dohodka.	.
1.2.	Stabilen in dinamičen gospodarski in socialni razvoj občine na osnovi kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja z večjo izrabo vseh obstoječih zmogljivosti, s spreminjanjem gospodarske strukture, z izboljšanjem kakovosti dela in nadaljnjim vključevanjem v izvoz in mednarodno delitev dela.
1.3.	Gospodarski razvoj občine mora temeljiti na večji, kvalitetnejši ter smotrnejši izrabi primerjalnih prednosti, z večjo stopnjo predelave surovin in kmetijskih pridelkov. V večji meri bomo izkoriščali naravne danosti kot so kvalitetne kmetijske površine, surovine, termalne vode, potencialni viri energije in razpoložljivo delovno-silo.
1.4.	Povečati proizvodnjo in storitve, ki bodo prispevale k ustvarjanju višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva. Razvijati proizvodnjo in storitve z uvajanjem sodobne tehnologije, z večjim vključevanjem strokovnih kadrov in znanja. V kmetijstvu je treba zagotoviti večjo proizvodnjo poljščin, pridelavo lastne krme za živinorejo ter tržno proizvodnjo krušnih žit in sladkorne pese.
1.5.	V prihodnjem srednjeročnem obdobju mora biti gospodarska rast občine hitrejša od povprečne slovenske zaradi nadaljnjega zmanjševanja razlik v razvitosti občine v primerjavi z razvitimi območji v Sloveniji. Glede na ocenjene možnosti in pogoje bo v občini v letih 1986—1990 možno doseči povprečno letno rast družbenega proizvoda 3,5 — 4 %, industrijske proizvodnje 3,5 — 4 %, kmetijske proizvodnje 4"%, izvoza 8 %, rast zaposlovanja 2 %, produktivnosti 1,5 — 2 %.
1.6.	Investicijska vlaganja v gospodarstvu občine morajo biti usmerjena v dejavnosti preko katerih se bo hitreje povečevala proizvodnja in ustvarjal višji dohodek na zaposlenega in vložena sredstva ter ustrezno spreminjala gospodarska struktura. Pri tem je treba v proizvodnjo hitreje uvajati sodobno tehnologijo in metode dela, skrbeti za posodobitev proizvodne opreme in delovnih priprav, večje uvajanje kvalificiranega dela in znanja elektronike in računalništva.
Za realizacijo večjih investicij, pomembnih za razvoj občine in hitrejše zaposlovanje ter spreminjanje gospodarske strukture bodo združevala sredstva OZD v občini.
V financiranje razvojnih programov se morajo ustrezno vključiti banke in sredstva raziskovalne skupnosti. Članice banke se morajo v organih samoupravljanja v banki dogovoriti o sofinanciranju investicij in razvojnih programov.
OZD morajo vložiti maksimalne napore za optimalni razvoj svoje dejavnosti in poiskati možnosti za uvajanje novih donosnih proizvodnih programov in dejavnosti.
1.7.	Na področju ekonomskih odnosov s tujino nadaljevati s povečanjem izvoza in ustvarjati materialne in druge pogoje za celovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Nadaljevati in poglabljati razvoj maloobmejnega blagovnega prometa z Madžarsko in razširiti obseg sejmskih sporazumov z Avstrijo.
1.8	Nadaljevali bomo s procesi združevanja dela in sredstev, proizvodnega in poslovnega povezovanja in hitrejšega uveljavljanja
STRAN 18 VESTNIK, 14. FEBRUARJA 1985
dohodkovnih odnosov. Skrbeli	bomo za smotrno in racionalno
poslovanje in hitrejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti.
1.9.	Poskrbeti za dosledno izvajanje usmeritev dolgoročnega programu gospodarske stabilizacije in krepitev reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva ter njegove materialne osnove.
1.10.	V naslednjem petletnem obdobju je treba nadaljevati s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote zlasti obmejnih in manj razvitih krajevnih skupnosti. Za zmanjševanje razlik v razvitosti in odpravljanja vzrokov, ki povzročajo zaostajanje življenjskih in delovnih pogojev občanov v manj razvitih krajevnih skupnostih je treba nadaljevati s solidarnostnim združenjem sredstev za sofinanciranje razvoja teh krajevnih skupnosti.
1.11.	V organizacijah združenega dela je treba hitreje uvajati in uveljavljati razvojno in inventivno delo ter oblikovati razvojne oddelke in v okviru teh kvalitetno reševati tehnološka proizvodna, organizacijska, prodajna, razvojna in ostala vprašanja.
1.12.	Razvoj družbenih dejavnosti bo usklajen in v odvisnosti od razpoložljivega dohodka.
Skupna in splošna poraba se bosta gibali v odvisnosti in okviru ustvarjenega dohodka in materialnih možnosti gospodarstva. V večji meri bodo namenjena sredstva za izvajanje kvalitete programov in izboljšanje položaja delavcev v družbenih dejavnostih in upravi.
1.13.	Načrtovano rast zaposlenosti bomo uresničevali s produktivnim zaposlovanjem, ob tem pa dosledno izvajali določila dogovora o zaposlovanju, s katerim opredeljujemo prednostne kriterije pri sprejemanju novih delavcev.
Gibanje osebne porabe bo temeljilo na stimulativnejšem sistemu delitve osebnih dohodkov z večjim nagrajevanjem po rezultatih dela, pri čemer bo osebni dohodek delavcev v večji odvisnosti od storilnosti dela in uspešnosti kvalitete poslovanja organizacije združenega dela. Vse oblike porabe bodo lahko rasle skladno z rastjo dohodka.
1.14.	Rast življenjskega standarda bo odvisna od doseženega dohodka, izboljšanja kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, zlasti od rasti produktivnosti dela.
1.15.	Posebno pozornost bomo namenili ohranitvi in varovanju dobrin splošnega pomena in z družbenim planom občine podrobno opredelili funkcijo zemljišč s posebnim poudarkom na izboljšanju in intenziviranju kmetijske rabe zemljišč v občini.
1.16.	Z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo povečali učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambe in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov kar je ena od temeljnih skupnih nalog za nemoten razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.
1.17.	V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo razvoj družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture financirali tudi s sredstvi samoprispevkov občanov.
II.	GOSPODARSTVO
Ob upoštevanju temeljnih ciljev so usmeritve družbenoekonomskega razvoja na posameznih področjih naslednje:
2.1.	1. Na področju industrije je treba izboljšati kvaliteto in intenziteto gospodarjenja, posodabljati proizvodne procese z uvajanjem sodobno tehnologije in elektronike. Spreminjati in uvajati proizvodne programe z večjo udeležbo znanja in inovacij. Stalno skrbeti za izboljšanje produktivnosti in organizacijo dela, optimalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet in produktivno zaposlovanje.
Smotrno izkoriščati razpoložljive surovine in energijo z večjo usmeritvijo proizvodnje v izvoz, pospešiti izvoz kvalitetnih izdelkov in zmanjšati uvozno odvisnost. Skrbeti za čim višjo stopnjo predelave surovin in finalizacijo izdelkov ter razvijati proizvodnjo na osnovi biotehnologije.
2.1.	2. Večji poudarek je treba dati razvoju kovinsko-predelovalne industrije v smeri avtomatizacije proizvodnih procesov in uvajanjem dohodkovno ugodnih proizvodnih programov.
2.1.	3. Tekstilno-konfekcijska industrija bo zadržala in sledila nivoju kvalitete izdelkov razvitih dežel s sprotnim uvajanjem sodobne tehnologije in uporabo računalnikov. Nadaljevali bodo z izvoznimi prizadevanji in se vključevali tudi z izvozom tehnologije in znanja.
2.1.	4. V lesno-predelovalni industriji je treba uvajati nove proizvodne programe iz masivnega lesa z uporabo domače surovine, povečati izvoz finalnih izdelkov modernizirati opremo, bolje izrabljati obstoječe kapacitete ter izkoriščati lesne odpadke kot energetski vir. Pri realizaciji teh nalog je potrebno aktivirati vse možne vire sredstev, predvsem v višjih oblikah združevanja in uporabi tujega kapitala.
2.1.	5 V grafični industriji nadaljevati z uvajanjem sodobne tehnologije in opreme. Poskrbeti za uvajanje novih programov. Razširjati obseg kooperacijskega poslovanja z inozemskimi partnerji.
2.2.	Kmetijstvo in živilstvo bo tudi v naslednjem petletnem obdobju eno od temeljnih področjih nadaljnjega razvoja občine. Pri oblikovanju planskih dokumentov na tem področju je treba opredeliti zlasti naslednje: povečati obseg kmetijskih pridelkov in proizvodnjo hrane, intenzificirati obdelavo in racionalizirati izrabo kmetijskih zemljišč, spreminjati družbenoekonomske odnose, uvajati v proizvodnjo sodobno tehnologijo in znanje, ohranjati in pridobivati nova in kvalitetna kmetijska zemljišča, nadaljevati s podrSžbljanjem kmetijske proizvodnje in v večji meri vključevati zasebni sektor v kmetijsko proizvodnjo,
Posebno pozornost je treba nameniti pridelovanju krmnih rastlin za potrebe živinoreje, tržni proizvodnji žit in sladkorne pese, pridelovanju sadja, grozdja,- vrtnin in semen. Nadalje razvijati živinorejsko proiz
vodnjo v skladu z danimi pogoji in potrebami tržišča. Povečati proizvodnjo goved, prašičev in perutnine, prirejo mleka ter telet na doma pridelani in proizvedeni krmi.
. Razvijali bomo tudi proizvodnje vrtnin v rastlinjakih z izkoriščanjem geotermalne energije.
Poskrbeti je treba za varovanje kmetijske zemlje, vključevanje neobdelane zemlje v obdelano, pospešiti združevanje in podružbljanje kmetijskih zemljišč in zaustaviti nadaljnje drobljenje zemljišč. Manjše kmetije usmerjati v proizvodnjo dohodkovno intenzivnejših kultur, zlasti v povrtninarstvo in sadjarstvo. Ustrezno reševati socialni položaj ostarelega kmečkega prebivalstva.
Pri vlaganjih v kmetijstvo bo dana prednost naložbam v melioracije, komasacije, namakanje in posodabljanje tehnologije. Tudi v tem srednjeročnem obdobju bomo v občini združevali sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje ter izvedbo melioracij in komasacij zemljišč.
Za izenačevanje pogojev gospodarjenja in ekonomskega položaja posameznih organizacij bomo nadaljevali in krepili povezovanje med primarno pridelavo, živilsko predelovalno proizvodnjo in trgovino.
Na področju živilsko-predelovalne industrije je treba izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi primarna proizvodnja in razširiti zmogljivosti proizvodnje za predelavo. V živilsko predelovalni industriji čim višje predelati in ovrednotiti pridelke primarne proizvodnje.
2.3.	V gozdarstvu je treba nadaljevati s prisotnimi oblikami proizvodnje in poskrbeti za smotrno izkoriščanje gozda ter ohranjati splošne koristi in funkcijo gozda. V večji meri izkoristiti gozdno bogatstvo v smeri višje stopnje predelave in višjega vrednotenja lesnih proizvodov.
2.4.	Na področju . gradbeništva je treba nadaljevati z uvajanjem ■sodobnih elementov za gradnjo in tehnologije, s specializacijo in delitvijo dela, z dohodkovnim povezovanjem izvajalcev gradbenih in obrtniških del, zaradi manjšega obsega investicij vlagati maksimalne napore za pridobivanje in vključevanje v gradbena dela po vsej državi in inozemstvu.
2.5.	Trgovske organizacije morajo širiti in izboljšati asortiman blaga ter zagotoviti nemoteno in kvalitetno preskrbo prebivalstva na območju cele občine. Nadaljevati je treba s prizadevanji specializacije trgovin , posodabljanja prodajaln, zlasti na podeželju. Izboljšati je treba tudi oskrbo OZD s surovinami in fepromaterialom. Dislocirane trgovske poslovne enote morajo dohodek, ki ga ustvarijo na območju občine v večji meri vlagali v posodobitev proizvodnega prostora in razvoj trgovine.
2.6.	Pospešiti razvoj turizma in gostinstva z večjim izkoriščanjem naravnih danosti zlasti termalnih voda in hitrejšim razvojem termalno-zdraviliškega turizma. Nadaljevati s procesi povezovanju in sodelovanja za nudenje celovite in kvalitetne turistine ponudbe. Organizirati in poživiti dejavnost Pomurske turistične zveze.
2.7.	Na področju prometa in transporta je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajati hitrejši in bolj racionalni pretok blaga in surovin v smislu integralnega transporta, razvijati pretovorne, transportne in špedicijske dejavnosti ter Kosovni transport preusmerjati na železnico. Glede na naraščajoče potrebe je treba izboljšati avtobusni potniški promet na območju cele občine zlasti okrepiti obmčstni avtobusni potniški promet.
2.8.	Vložiti vse napore za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva kot dopolnilne dejavnosti industrije z odpiranjem novih enot drobnega gospodarstva v družbenem sektorju gospodarstva. Pospešiti povezovanje drobnega gospodarstva z industrijo in hitreje prenašati manj zahtevne programe na enote drobnega gospodarstva. Z uzstrezno stimulativno davčno politiko vzpodbujati interes organizacij in občanov za vlaganja v širitev in odpiranje novih enot drobnega gospodarstva.
111.	GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
3.1.	V naslednjem petletnem obdobju je treba zaradi zaostajanja pospešiti razvoj infrastrukture, zlasti izboljšati vzdrževanje obstoječih cestišč in jih usposobiti za normalni promet ter nadaljevati z nekaterimi rekonstrukcijami in .modernizacijami cestišč v občini ter izboljšati cestno povezavo s širšim slovenskim prostorom. Pri izgradnji infrastrukture bodo tudi v bodoče sodelovale MDB. Nadaljevati z modernizacijo železniške proge in s prizadevanji za izgradnjo železniške povezave z Madžarsko.
3.2.	Na področju stanovanjske izgradnje pripraviti realni program izgradnje stanovanj glede na finančne in druge materialne možnosti ter potrebe. Pri individualni stanovanjski gradnji nadalje uveljavljati zadružno stanovanjsko gradnjo. Pri gradnji stanovanj bo posebna pozornost namenjena toplotni izolaciji zgradb. Pravočasno pridobiti in komunalno opremiti zemljišča za stanovanjsko izgradnjo. Uvedene bodo ekonomske stanarine in zagotovljena sredstva za reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada.
3.3.	Nadaljevalo se bo z modernizacijo in širitvijo PTT omrežja in poštnih storitev. Povečane in razširjene bodo telefonske kapacitete za krajevne in medkrajevne povezave.
3.4.	V vodnem gospodarstvu se bodo izvajala vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah in skrbelo za ohranitev obstoječega vodnega režima ter z regulacijami vodotokov in nadaljnjo gradnjo zadrževalnikov poskrbelo za izboljšanje vodnega režima. Poskrbeti bo treba za večnamensko izkoriščanje vodnih površin. Pristopila se bo uvajanju in uporabi namakalnih sistemov.
3.5.	Na področju elektrogospodarstva bomo nadaljevali z gradnjo in posodabljanjem električnega omrežja in poskrbeli za kvaliteten tok električne energije za območje cele občine. Vključili se'bomo v priprave ih gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. Pospešila se bo izgradnja plinovoda za potrebe industrije.
.IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Na področju družbenih dejavnosti kot sestavnega dela celotne družbene reprodukcije bo treba vložiti vse napore za ohranjevanje dosežene ravni oz. za nadaljnji kvalitetni razvoj na višjem nivoju v skladu in odvisnosti id razvoja gospodarstva. Izboljšati bo treba smotrnost in učinkovitost organiziranja teh dejavnosti. Prednost bo dana tistim programom, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva in ustvarjalni moči družbe. Krepiti bo treba neposredno svobodno menjavo med porabniki in izvajalci. Prioriteto v razvoju bo imelo izobraževanje, zdravstvo in raziskovalna dejavnost.
4.1.	Pri otroškem varstvu bo potrebno v okviru materialnih možnosti nadaljevati z vključevanjem otrok v družbeno organizirano varstvo in izvajanjem vzgojnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v VVZ. Zagotavljati socialno varnost mladim družinam.
4.2.	V naslednjem srednjeročnem obdobju bo treba v osnovnem šolstvu zagotavljati osnovne pogoje za delovnje osnovnih šol, vključevati nove programe življenja in dela šole ter šele nato pristopiti k’razvijanju celodnevnih osnovnih šol.
Z obveznim programom omogočiti povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela predvsem z interesnimi dejavnostmi in tehnično vzgojo. Več pozornosti nameniti jzobraževanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov.
Pri izobraževanju v srednjih šolah bo nujno v večji meri upoštevati potrebe združenega dela in v te namene preveriti ustreznost sedanjih usmeritev.
4.3.	Razvoj zdravstvene dejavnosti v občini bo usmerjen zlasti na krepitev osnovnega zdravstvenega varstva z razvijanjem dispanzerskih metod dela, mladinskega zobozdravstva ter zdravljenja in nege bolnikov na domu. Več pozornosti bo treba nameniti zaposlovanju zdravnikov in zdravstveni vzgoji prebivalstva. Zdravstvene organizacije bodo skupaj z organizacijami združenega dela poskrbele za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb na delu in izven dela.
4.4	Na področju socialnega skrbstva bo treba zagotovoti socialno varnost občanom in družinam, ki si te iz objektivnih razlogov sami s svojim delom ne morejo zagotoviti. Ostarelim ljudem, ki živijo na svojih domovih pa treba organizirati različne pomoči, nego in svetovanje na domu.
4.5.	Kulturno dejavnost bo treba v večji meri približati delovnemu človeku in občanu. Poglobiti in razširiti amaterske kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih, šolah in združenem delu.
4.6.	V telesno-kulturni dejavnosti bomo nadaljevali z razvijanjem množičnosti, ter različnih oblik rekreativnega udejstvovanja.
Na osnovi večje množičnosti izboljšati kvaliteto določenih športnih panog, ki so opredeljene kot prioritetne.
4.7	Raziskovalna dejavnost se bo vključevala v pripravo razvojnih projektov in izdelavo študij, ki bodo pripomogle k hitrejši gospodarski rasti in razvoju občine, ter spodbujala raziskovalno in inventivno dejavnost v vseh sredinah oz. okoljih. Pristopili bomo k organiziranju pomurske razvojne ustanove.
V.	DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA IN JAVNO OBVEŠČANJE
Družbeni sistem informiranja mora postati najpomembnejši dejavnik oz. temeljni pogoj hitrejšega razvoja proizvajalnih sil, zmanjševanja družbene režije ter sprejemanja ustreznih družbenih odločitev. Njegov hitrejši, učinkovitejši in racionalno organiziran razvoj bomo zagotovili s širšim uvajanjem sodobne tehnologije, predvsem računalniške, ter razvojem javnega in telekomunikacijskega sistema za prenos podatkov.
Na področju javnega obveščanja se bomo zavzemali za dobro obveščenost delovnih ljudi in občanov. Osnova za to je zagotavljanje pogojev za nadaljnji razvoj lokalnih sredstev javnega obveščanja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti obveščanju pripadnikov madžars'ke narodnosti v materinem jeziku.
Zavzemali se bomo za ustrezno zastopanost občine v republiških sredstvih javnega obveščanja.
VI.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE
Občina se bo še nadalje vključevala v medobčinsko sodelovanje in usklajevala skupne interese družbenoekonomskega razvoja regije. Skupno bomo načrtovali in usklajevali zlasti razvoj industrije, kmetijstva in agroživilstva, turizma in gostinstva, bančništva, gospodarske infrastrukture, varstva okolja, usmerjenega izobraževanja, zdravstva, časopisne in radijske dejavnosti, delovanja regijskih ustanov in splošnega ljudskega odpora.
VII.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
7. i. V skladu z določili Zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred .spreminjanjem namembnosti bo potrebno natančno določiti namensko rabo prostora ter opredeliti zemljišča za kmetijsko proizvodnjo in za vse ostale urbanistične posege. Strategija rabe zemljišč bo usmerjena v racionalno uporabo zemljišč v že obstoječih naseljih in sicer z ustrezno izrabo še razpoložljivih nepozidanih zemljišč znotraj naselij in v usmerjanju novogradenj na zemljišča, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj primerna.
Družbeno usmerjena gradnja bo prevladujoča oblika gradenj v razvojno pometnbnejših naseljih.
7.2.	Večjo skrb bo potrebno nameniti varstvu človekovega okolja s tem, da se sanirajo vsi onesnaževalci okolja, poskrbi za primerne lokacije za odlagališče odpadnih" snovi in odpadkov ter zagotovi kvaliteto pitne vode. Z zavarovanjem določenih območij in objektov bo treba poskrbeti za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Štev: 30-10/85-3
V M. Soboti, dne 5/2-1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT
. 42
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 219. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 5. 2. 1985 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Murska Sobota
'	1. člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 49. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki Ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/76) in 25., 27. in 39. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plača naslednja pristojbina: .
1.	Za kamionske in vagonske pošiljke	744,00 din
2.	Za pošiljke v kombiju	350,00 din
3.	Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslega goveda od komada	210,00 din
—	telet od komada	84,00 din
—	prašičev in drobnice od komada	84,00 din
—	žive perutnine od vsakih začetnih 50 kom.	84,00 din
—	za ribo, rake in polže od kg	3,00 din
—	za meso kopitarjev, parklarjev, perutnine in
mesne izdelke od kg	3,00 din
—	za vsako čebeljo družino	20,00 din
Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamionsko, oz. vagonsko pošiljko.
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob dogovorjenem času na kraj nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora stranka, ki je pregled naročila, plačati še zamudnino o višini režijske ure določene z »veljavnim cenikom za veterinarske storitve.
3.	člen
1.	Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih surovin, živalskih proizvodov in odpadkov v proizvodnji OZD Mesna industrija, Agromerkur in Tovarna mlečnega prahu, se plačujejo po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev Veterinarske postaje M. Sobota, o -višini, ki je za režijsko uro določena z veljavnim cenikom za veterinarske .storitve, povečani za 17,65 %.
2.	Za veterinarsko-sanitarne preglede:
a)	divjačine pred odpremo ali vskladiščenjem
—	divjih prašičev s trihinoskopskimi pregledi od komada	154,00
—	divjih zajcev od komada	15,40
—	pregled srnjadi in jelenjadi od komada	126,00
—	pregled pernate divjadi od komada	8,40
— kosovnih pošiljk lovskih turistov do 20 kom.
male divjadi ali 1 kom. velike divjadi	742,00 -
— za vsakih začetih nadaljnjih 20 kom. male
divjadi ali 1 kom. velike divjadi	154,00
b)	živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov ter drugihproizvodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih:
— zaklanih odojkov in perutnine od kg	3,00
— mlečnih izdelkov od kg	3,00
— za jajca od komada .	,	0,60
— pri obdelavi in predelavi mesa .za javno potrošnjo
v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in
v obrtni predelavi mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro	666,00
4.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se plača pristojbina od komada	(	85,00
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina po molznici	200,00 .
■6. člen
Pristojbine iz 3, člena te Odredbe obsegajo pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu.
7.	člen
Določeni zneski pristojbin in režijske ure povečane za 17,65 % vsebujejo tudi 15 odstotni prispevek za republiški sklad za zdravstveno varstvo živine, kot je določeno v veljavnih predpisih ter vse druge stroške, ki sp nastali pri obveznem stalnem veterinarsko-sanitarnem pregledu v proizvodnji OZD Mesna industrija, Agromerkur in Tovarna mlečnega prahu.
8.	člen
Ce se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina poveča za 50 odstotkov.
Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si obračuna neposredno pooblaščena veterinarska organizacija, k j je pregled opravila pri organizaciji združenega dela ali pri občanu, ki je pregled zahtevala.
9.	člen
Pristojbine se plačujejo takoj po opravljenem delu, oziroma ob izdaji dovoljenja, napotnice ali potrdila, lahko pa se obračunajo tudi mesečno.
Plačane pristojbine se odredijo na zbirni račun pri SDK št. 51900-840-035-3182, republiške takse za promet s parklarji in kopitarji.
Plačane pristojbine za izdajo dovoljenja za promet z mlekom (5. čl.), se odvedejo ha zbirni račun pri SDK, št. 51900-940-035-31915 za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Murska Sobota.
10.	člen
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 322-7/85-8
Datum: 6. 2. 1985
♦
Predsednik
C izvršnega sveta Pavel Pongrac, l. r.
43
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77 in 2/78) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine M. Sobota (Ur. objave št. 24/82), je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 5. 2. 1985 sprejel naslednjo
ODREDBO o pristojbinah za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe v občini Murska Sobota
1.	člen
S to odredbo se določajo pristojbine za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe iz 5. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave št. 4/80).
2.	člen
Stroške za poslovanje veterinarsko-higienske službe plačujejo lastniki živali s pristojbino, ki jo plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval, za pse pa ob preventivnem cepljenju, in bo:
STRAN 16 VESTNIK, 14. FEBRUARJA 1985
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
- 1. člen
Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni v občini G. Radgona in Ljutomer.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe bo na območju občine G. Radgona opravljal oddelek za epizootiologijo Veterinarske postaje Murska Sobota, za območje občine Ljutomer pa oddelek za epizootiologijo Veterinarske postaje Ljutomer.
Na območju obeh občin preventivna cepljenja v lastni in kooperacijskih rejah perutnine, last DO Agromerkur in Perutnine Ptuj, opravlja lastna obratna ambulanta.
Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe morajo v prejšnjem odstavku navedene organizacije o tem obvestiti pristojne organe veterinarske inšpekcije.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski postaji in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, vodijo evidenco o datumu cepljenja ali preiskav, ime in bivališče posestnikov živali, opis živali, podatke o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja preiskave.
Veterinarski postaji in obratni veterinarski ambulanti morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljena od naselij. Cepljenje določeno s tem členom, opravita področni veterinarski postaji.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in matičnih jat proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega ddla ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje, določeno po tem členu, opravita področni veterinarski postaji, v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
7.	člen	. .
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri seroloških preiskavah na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so Zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumbore bolezni, in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon, itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodih hitre krvne aglutimacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvu, ki imajo deset ali več plemenskih svinj, oz. najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu-.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K — lapiniziranega virusa. Cepljenje opravita veterinarski postaji; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
Veterinarske organizacije imajo v letu 1985 intradermalno tuberkulinizirati 30 % vseh govedi in vso osnovno govejo čredo organizacij združenega dela.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravita področni veterinarski postaji.
Tuberkulinizacija se opravi v vaseh na območju občine G. Radgona: C.ikova, Blaguš, Biserjane, Videm, Stanetinci, Rožički vrh, Sp. Ivanjci, . Ivi njski vrh, Segovci, Apače, Črnci, Mahovci, Janhova, Lešane, Nasova, Okoslavci, Kocjan, Dragotinci;
in na območju občine Ljutomer: Vučja vas, Bučečovci, Zasadi, Stara-nova vas, Dobrava, Iljaševci, Križevci, Boreči, Ključarovci, Lukavci, Gra-. be, Logarovci, Prešivica, Cuber, Gresovščak, Železne dveri, Ilovci, Slam-njak, Rinčetova graba, Nunska graba, Presika.
f Tuberkulinizirati je treba 5 % še ne tuberkuliniziranih prašičev v v matičnih čredah v TOZD Prašičereja Podgrad in farmi plemenskih svinj Ljutomer. Tuberkulinizacijo prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z veterinarskimi postajami.
17.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
Številka: 322-2/84-04
G.	Radgona, dne 1701-1985
Predsednica izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ
Številka:
Ljutomer, dne 22/1-1985
Predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer Anton Kosi
45
Na podlagi prvega odstavka 19. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem bivalnem okolju (Url. 1. SRS, štev. 15/76) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, štev. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1985 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini G. Radgona
1.	člen
V odloku b javnem redu in miru v občini'Gornja Radgona (Uradne objave, št. 17/78) se v 4. členil dodata nova drugi, in tretji odstavek, ki glasi:
,,Za prireditve iz prvega odstavka tega člena, na katerih se izvaja javna glasba ali uporabljajo druge naprave, ki povzročajo hrup, mora izvajalec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa pristojnega za notranje zadeve.
Vlogo' za izdajb dovoljenja iz prvega odstavka je potrebno podati najkasneje 10 dni pred nameravano prireditvijo”.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 22-24/78-02
Datum: 28. 2. 1985 ‘	'
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
46
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 31. januarja 1985 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota.
L
Za predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Štefan ANTOLIN, Bakovci, Vrtna 6.
II.
Izvolitev velja z 31. januarjem 1985. Mandat traja do izteka mandatnega obdobja delegatov tega sklica.
HI.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-2/85-1
Murska Sobota, 31. januarja 1985
Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti
Franc Lah, f. r.
47
POPRAVEK
sklepa o uvedbi samoprispevka za vas Hotiza (Uradne objave, št. 30 z dne 20. decembra 1979).
Prvi odstavek 2. člena navedenega sklepa se pravilno glasi,,Samoprispevek se uvaja za obdobje petih let, od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984”.
Predsednik Sveta
KS Hotiza
Martin Lebar, 1. r.