KRANJSKA PLEMIŠKA RODBINA APFALTRERJEV MAJDA SMOLE Apfaltrerji so ena izmed najstarejših kranj- skih plemiških rodbin. Njeni začetki segajo v 11. st. kar izpričuje dejstvo, da se je Janez Apfaltrer leta 1165 s koroškim vojvodo Hen- rikom udeležil desetih viteških iger v Tiguri- ju v Švici. Takih iger se je mogel udeležiti le plemič, ki je izkazoval najmanj štiri genera- cije plemiških prednikov. Vse do začetka 15. stol. ni ohranjenih zanesljivih podatkov o rod- bini Apfaltrer. Leta 1426 pa se omenja An- drej; njegova soproga Marjeta Gall je prav tega leta ustanovila pri šentjakobski cerkvi v Ljubljani tri maše zadušnice za svojo sorod- nico Nežo de Colientz in za svojo mater Eli- zabeto. V ustanovnih pismih šentjakobske cerkve v Ljubljani in Gornjega grada se ome- nja tudi Andrejev in Marjetin sin Henrik, ki je bil leta 1429 poveljnik v Koistanjevici. Nje- gov brat Jurij je leta 1435 podpiral cesarja Friderika III. v vojni proti nadvojvodu Alber- tu in strumno branil mesto Ljubljano pred napadi nadvojvode. Kronist ga prišteva med prve odličnike Kranjske. Njegovi nečaki, otro- ci njegovega brata Konrada, Ludvik, An- drej in Henrik, so se leta 1466 zapletli v hude boje proti Jodoku pl. Helfenbergu in Janezu pl. Drachenbergu; v teh bojih je bil ubit An- drej, ki je leto dni poprej (1465) podaril ljub- ljanskemu škofu mlin nad Ljubljano.' Njihov bratranec Janez, sin Gašperjev, je bil leta 1489 odvetnik stiškega samostana. O njem pravi stiski kronist Puzel, da je bil vrl in plemenit mož in je kot zasliševalec v svetnih zadevah v slovenskem narečju razlagal zako- ne, sklepal o kaznovanju ali oprostitvi obto- žencev in razsojal v spornih zadevah.* Leta 1492 se je Janez Apfaltrer s Petrom Knauer- jem, Jurijem I^ambergerjem z Ortneka in Ju- rijem Myndorferjem v imenu dežele pogajal s predstavniki mest in trgov o določbi, da smejo biti pol milje hoda okrog mesta le po en kovač, krojač, čevljar in krčmar.^ V 16. stol. so Apfaltrerji služili deželi in vladarju predvsem kot vojaki. Vnuk zgoraj omenjenega Ludvika Janez Apfaltrer je bil poveljnik na Reki, njegov sin, tudi Janez po imenu, pa cesarjev vojaški svetovalec in pod- maršal v bojih s Turki pri Dunaju. Po zmagi nad Turki je leta 1530 postal prefekt mesta. Umrl je leta 1537." Brat Janeza mlajšega Ju- rij je po vsej verjetnosti istoveten z Jurijem Apfaltrerjem, ki ga navaja Puzel leta 1539 med dobrotniki stiškega samostana.' Najuglednejši predstavniki rodbine so bili v 17. stol. Adam Apfaltrer, ki je bil poročen z Zofijo Valvasor, njegov sin Janez Jurij s si- novoma Jurijem Sigmundom in Jurijem Sieg- friedom, Adamova nečaka Janez Jakob in Sig- mund z otroki Francem Bernardinem oziro- ma Ferdinandom Ernstom in Henrikom Julijem. Adam je služil deželi predvsem kot vojak. Da bi si pridobil čim večjo izurjenost v sukanju meča, se je leta 1603 odpravil na daljše potovanje. V spremnem pismu ga sta- novi hvalijo zaradi njegove zveste službe v Vojni krajini. Po vrnitvi domov se je Adam leta 1610 odločil, da bo nekaj let z dvema konjema služil pod deželno zastavo. Dvajset let kasneje ga zasledimo kot stotnika deželne- ga sklica za Gorenjsko in leta 1645 kot go- renjskega četrtnega glavarja. To službo je opravljal do svoje smrti leta 1650.' Janez Ju- rij je v letih 1669—1671 služil kot mitninski prejemnik v Postojni in bil hkrati inšpektor oziroma upravitelj kneza Auersperga v gro- fiji Postojni in gospostvu Lož ter knezov rentni mojster. Leta 1671 so mu stanovi na- ročili, naj natanko popiše kraje, ki jih je kranjski deželi odtujil grof Peter Zrinjski na področju Cabra, leta 1673 pa so ga imenovali za člana komisije, ki se je pogajala s Hrvatsko za ipiotvmitev tega ozemlja. Umrl je leta 1698.' Jurij Sigmund je leta 1680 kot kužni komisar v Motniku nadzi- ral sanitarni kordon proti Štajerski, kjer je izbruhnila kuga. Kot član viteške vojske — služil je pod rumeno zastavo — je leta 1688 dobil s svojim bratom Jurijem Siegfriedom, ki je služil pod modro zastavo, ter svojima bratrancema Francem Bernardinem in Hen^ rikom Julijem poziv, naj bo pripravljen na pohod proti upornim kmetom v Smledniku. Umrl je leta 1711.^ Kot Adam je tudi njegov nečak Ivan Jakob, sin Jurija Andreja, šel iskat v tujino izkušnje v borjenju. V ta na- men je leta 1607 potoval na Nizozemsko in je nato služil deželi nekaj časa kot vojak. Leta 1616 je naveden v seznamu vitezov, ki so bili zbrani v Postojni pod rumeno zastavo. Kma- lu pa je prestopil v civilno službo in tu do- segel visok položaj. Leta 1622 je po naročilu dežele z Matejem Posarellom in Andrejem Krunom popisal žitne in vinske zaloge v ljub- ljanskih meščanskih in plemiških hišah, kajti tedaj je vladala v mestu huda stiska in dra- ginja. Opravljal je posle sodnega prisednika in deželnega odbornika in postal leta 1629 deželni glavni prejemnik; prejemniške posle je vodil do svoje smrti leta 1631.' Istočasno z Janezom Jakobom se v seznamu konjeni- kov rumene zastave v Postojni pojavi tudi ime njegovega bratranca Sigmunda, ki je bil sin Blaža Apfaltrerja. 2e leta 1627 je postal deželni odbornik, se leta 1633 bojeval z upor- nimi kmeti v Ponovičah in je leta 1635 sode- loval v komisiji, ki naj bi kaznovala kmečke 24 puntarje. Leta 1649 so ga imenovali za vojaš- kega komisarja in mu naložili skrb za voja- štvo, nastanjeno na Dolenjskem. Preskrbovati je moral pehotno kompanijo Wachenheimb v Šmartnem pri Litiji, konjeniške eskadrone v Sentrupertu, Moravčah, Tihaboju, Sostrem, Dobrunjah in Zadvonu; v zadnjih treh kirajiih se je mudila Gertnerjeva konjeniška kompa- nija. Umrl je leta 1658.'" Sigmundov starejši sin Ferdinand Ernst je prav tako zgledno in zavzeto služil deželi kot njegov oče in strici. Bil je leta 1672 upravitelj dežel- nega glavarstva in leta 1678 de- želni glavni prejemnik. Umrl je leta 1703." Za zasluge, ki so si jih Apfaltrerji pri- dobili v deželni službi, je cesar Leopold I. povzdignil leta 1672 Ivana Jurija ter njegova nečaka brata Ferdinanda Ernsta in Henrika Julija v baronski stan. V diplomi utemeljuje vladar svojo odločitev z uglednostjo rodbine, ki spada med najstarejše na Kranjskem ter s pogumno in zvesto službo Apfaltrerjev v vojski in raznih uradih, kamor go jih priteg- nili spričo njihovih nravnih odlik in umskih sposobnosti. Z baronsko diplomo je cesar »razširil« in »izboljšal« podedovani grb Apfaltrerjev. Do leta 1672 je bil rodbinski grb ščit modre bar- ve s tremi zelenimi griči; na srednjem naj- višjem griču je bila granatna jablana s sed- mimi rdečimi sadeži. Po »razširitvi« in »iz- boljšavi« pa je grb Apfaltrerjev predstavljal rumen ali zlat kvadriran ščit '3 srčastim sred- njim ščitom. V desnem spodnjem in levem zgornjem kvadratu sta po dve črni z osjo druga proti drugi obrnjeni orlovski peruti. V desnem zgornjem in levem spodnjem kvadra- tu je upodobljena do bokov gola z obrazom na- vznoter obrnjena zamorka z dvignjeno desno in ob bok uprto levo roko; okrašena je z uha- ni, ogrlico in zapestnico. Srednji ščit je modre ali lazurne barve s tremi zelenimi griči; na srednjem najvišjem griču je granatna jablana s sedmimi rdečimi sadeži. Nad glavnim ščitom so trije odprti, drug proti drugemu obrnjeni, kronani turnirski šlemi z vihraj očimi črnimi in rumenimi perjanicami; na prvem šlemu sta dve razprostrti, z osjo druga proti drugi obr- njeni orlovski peruti; na drugem prav tako granatna jablana kot v srednjem ščitu, na tretjem pa do bokov gola z uhani, ogrlico in zapestnico okitena zamorka, ki steguje desno roko proti jablani.'^ V 18. stol. je služil že tretji Apfaltrer kot deželni glavni prejemnik in to Janez Ignac, vnuk Henrika Julija in sin Otona Henrika. Leta 1747 je bil odposlanec kranjske dežele pri določanju decimalnega recesa. Leta 1749 so ga sprejeli v plemiško bratovščino sv. Diz- me. V matični knjigi bratovščine, tako imeno- vani Dizmovi kroniki, je upodobljen njegov ^ grb in simbol, ki predstavlja v ozadju grašči- no, spredaj pa je na rdeče pogrnjeni mizi ura; nad simbolom je kot geslo napis »Der StetB bewegiende« in izirek »Inquietum est cor meum doneč requiescat in te. Domine.« Umrl je leta 1763.13 ignacev najstarejši sin Franc je bil ljubljanski oziroma novomeški kresijski glavar. V arhivu graščine Grmače je ohranjeno gradivo, ki je nastalo iz njego- vega uradovanja. Vmes je zelo zanimiva ko- pijska knjiga ljubljanske kresije za čas od 1768 do 1775; pod datumom 17. julija 1773 je Franc vpisal skoraj 30 strani obsegajoč popis ljubljanske kresije v topografskem, gospo- darskem, socialnem in upravnem oziru. Umri je leta 1796.'^ Najmlajši Francev brat Leo- pold je vstopil v jezuitski red in je bil po- memben matematik. Leta 1771 je napisal di- sertacijo De motu rhombi conici in še trak- tat Abhandlung von dem Druck der Gew61ber auf ihre Seitenmauern. Umrl je 18. decembra 1084." Sredi 18. stol. se je še več članov rod- bine posvetilo duhovniškemu poklicu, tako dva brata Janeza Ignaca Ernst, ki je bil tudi jezuit, in Jožef, ki je napredoval do stolnega kanonika ljubljanske škofije. Leopoldov po- polbratranec Ferdinand pa je župnikoval v Kamniku, kjer je umrl 16. januarja 1785, star 57 let. Svoje imetje je zapustil župni cerkvi na Sutni. Tudi Ferdinand je bil od leta 1752 dalje član Dizmove bratovščine; v njeni kro- niki je poleg grba njegov simbol — pokrajina s hišo, pred njo pa jablana, pod katero jež nabira sadeže za zimo; geslo in izrek nad sim- bolom se glasita: »Der Vorsehende — Ven- turo tempori.«'" Sredi minulega stoletja je najzanimivejša osebnost med člani rodbine stotnik Rudolf Apfaltrer, deželan na Kranjskem, Češkem, Moravskem in v Šleziji. V oporoki naroča svojim nečakom in dedičem, naj ne zapuste svoje rodne dežele Kranjske in se čimprej nauče slovenščine. Apfaltrerji so bili v svaštvu z mnogimi uglednimi kranjskimi plemiškimi rodbinami kot npr. z Auerspergi, Barbi, Busethi, Dinzli, Erbergi, Galli, Hohenwarthi, Lambergi, Lich- tenbergi, Paradeiserji, Sauraui, Tauffererji, Valvasorji itd. Imeli so na Kranjskem obsežno posest. Njihova dedina sta bili gospostvi Gr- mače in Roje. Leta 1763 je Janez Ignac Ap- faltrer kupil od baronice Terezije Flachenfeld gospostvo Loko pri Zidanem mostu in je leta 1765 v oporoki vsa tri gospostva konstituiral kot majorat.i* Za krajšo ali daljšo dobo so po- samezni rodbinski člani pridobivali še druga gospostva bodisi z nakupom ali dedovanjem ali pa so jih priženili. Leta 1557 se npr. ome- njata Krištof in Blaž kot lastnika Gerbina.'* Zofija Apfaltrer je leta 1608 kupila od Ju- rija Zurlerja gospostvo Zgornji Motnik.^" Od 25 1674 do 1696 so bili Apfaltrerji gospodarji Puštala.21 Ferdinand Ernst je leta 1670 kupil od Ludvika pl. Hohenwartha Brdo pri Peči in ga preimenoval v Apfaltern.*^ Zelo je pove- čal posest Apfaltrerjev v 18. stol. sin Ferdi- nanda Errusta Wolf Herbert, ki je kupil kar tri gospostva: leta 1704 Črni potok od Leo- polda Viljema Moscona, leta 1710 pa Cemše- nik in Crnelo od Karla Antona Raspa. Cem- šenik je njegov sin Sigmund Ferdinand pro- dal že leta 1737 Leopoldu Cahariji Rasternu; Crnelo pa je bilo prodano na dražbi leta 1762; od mlajšega isina Wolfa Herberta Karla ga je kupil Aleksander Andrioli za 23.000 fl. Najdalj je ostal v posesti Apfaltrerjev Črni potok. Leta 1764 se še omenja kot lastnik gospostva Wolfov sin Janez Siegfried in za njim njegova se- strična baronica Cecilija Apfaltrer, ki je leta 1793 gospostvo zapustila baronu Leopoldu Lichtenbergu.*' Janez Siegfried je bil tudi lastnik Kieselsteina, ki ga je leta 1765 pro- dal grofu Pavlu Alojzu Auerspergu.^* Njegovi hčeri Marija Ana in Antonija sta leta 1793 kupili od Antona Blažiča Mengeš, ki ga je Antonija leta 1803 zapustila svojemu nečaku Francu Ksaverju Elsnerju.^^ Najstarejši sin Wolfa Herberta Janez Gottfried je imel leta 1740 gospostvo Svibno. Njegova hči, zgoraj omenjena Cecilija, je gospostvo prodala leta 1762 baronu Michelangelu Zoisu.*" Hči Janeza Ignaca Frančiška je po svojem prvem možu Jožefu Bonazziju leta 1774 podedovala Kru- po, Podbrezje in Pusti gradeč.*' Njen brat generalni major Janez Nepomuk je leta 1779 od bosopetih avguštincev kupil posestvo Po- ganik, a ga je leta 1804 prodal Janezu Ples- kovicu za 14.000 fl.** Ignačev sin Alojz je leta 1804 od svoje tete Frančiške Bonazzi, drugič poročene Auersperg, podedoval Krupo, Pobrezje, Pusti gradeč in Križ s Kamnikom, od svojega strica Ernsta pa leta 1815 majo- rat Grmače s pridruženimi gospostvi Roje in Loka ter hišo v Ljubljani na Mestnem trgu št. 199. Leta 1825 je od verskega sklada ku- pil še Mekinje. Tako je združil v svojih rokah zelo obsežno posest, ki jo je s skrbnim gospo- darjenjem rešil dolgov in jo ob svoji smrti v odličnem stanju zapustil svojima nečakoma odvetniku Otonu, ki je dobil gospostvo Križ- Mekinje, in stotniku Rudolfu, ki je svojega strica nasledil v Krupi, Pobrežju in Pustem gradcu. Dokupil je še posestvi Krasinc in Mrzljake.*« Zgodovina Apfaltrerjev odseva zgodovino kranjske dežele: dinastične boje, turške vpa- de, kužno nadlogo in kot posledico vseh teh stisk še lakoto. Kaže pa tudi vojaško in uprav- no organizacijo v deželi in vse značilnosti življenja plemiškega stanu, ki je bilo pri nas prav tako kot drugod v Evropi. Kot plem- stvo v splošnem so tudi Apfaltrerji služili svo- ■ ji deželi in vladarju v vojski in v civilni upra- vi in se udejstvovali tudi kot cerkveni dosto- janstveniki, eden od njih pa kot znanstve- nik-matematik. Njihova vloga v javnem živ- ljenju je bila torej dovolj pomembna, da za- služijo našo pozornost. ; OPOMBE Vse za ta članek uporabljeno arhivsko gradivo je v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 1. Schonleben, Genealogica, Rk I/42r, Lukan- čič, Genealogica II, Rk I/44r. — 2. Dominus Jo- annes Apfaltrer vir Nobilis ac Strenuus, erat hoc tempore et anno (1489) causarum Saecularium auditor in hoc inclito Coenobio Sitticensi seu ut hodie passim appellant, Dominus Ambaldus. Necrologia Dominorum Ambaldorum qui a Servitys in celeberrimo monasterio Sitticensi leges saecularium prophanas Sclavonico idiomate explanarunt, criminaliumque seu poenas, seu causas deciderunt, atque controversias dyudica- runt (kot prvi je naveden Joannes Apfaltrer); Puzel, Idiographia sive rerum memorabilium Moinastery Sitticensis descriptio 1719, str. 89 in 615 Rk I r. — 3. Stanovski arhiv, Reg. I (v na- daljnjih citatih okrajšano SA/I) fasc. 295, str. 2. —' 4. Schonlebetn, 1. c; Lukainčič, 1. c. — op. 1. — 5. Dominus Georgius Apfaltrer confirmat dona- tiones sui Patris et fratris duorum mansorum in Tehaboj antea lactas in vicariatu Sanctae Crucis sue plebe Treflnensis Parochiae Sancti Viti. Puzel, 1. c v opombi 2., str. 104. — 6. SA/I f. 292c, str. 461—464; f. 293, str. 27; f. 296, str. 1479, f. 300, str. 2115. — 7. SA/I f. 305a, str. 439, 558, 904, 1191; f. 360, str. 428; f. 307, str. 658, 713, 715, 718, 801. 802; Zapuščinski inventarji (v nadaljnih citatih okrajšano ZI) II A — 24. — 8. SA/I f. 308a, str. 642, 699, 794, 1035; f. 310, str. 1871, 1873; ZI IIA — 33. — 9. SA/I f. 292e, str. 2021; f. 294, str. 400; f. 295, str. 1597, 1607, 1656; f. 295a, str. 1829—1830, 1833, 2113, 2115; f. 295b, str. 2511; f. 296, str. 1313 do 1314; f. 297, str. 389, 392, 399, 400; f. 298, str. 893, 894. — 10. SA/I f. 294, str. 400; f. 295b, str. 1511; f. 297, str. 1746, 1748; f. 297a, str. 1711. — 11. SA/I f. 306, str. 871; f. 308a, str. 73—38, 41. —12. Opis grba v baronski diplomi Apfaltrerjev v zbirki Plemiške diplome 3; upodobitve: GrAI — DOL — fasc. 79, Rokopisi I/57r (Zbirka grbov in I/lr (Dizmova kronika). Pri opisu grbov velja kot desna tista stran, ki je z vidika gledalca leva. Kvadriran pomeni razdeljen na štiri enake kva- drate. — 13. SA/I f. 209, str. 1497 ZI IVA=81; Testamenti (v nadaljnjih citatih okrajšano T) III A/42; Dizmova kronika Rk I/lr fol. 153; GrA XXII — GRMACE 27 (Posebno udejstvo- vanje) — ohranjeno arhivsko gradivo, ki je na- stalo iz prejemniškega poslovanja. — 14. SAJl t. 210, str. 115; ZI IVA-116; T III A/66 GrA XXn — GRMACE 26 (Posebno udejstvovanje). — 15. ZI IVA-130; T III Ay82. — 16. ZI IVA-101; T III A/56; Dizmova kronika Rk I/lr fol. 170. — 17. T III A/148. — 18. T III A/42; ZI IV A-81. — 19. ZI I A-3. — 20. ZI II A-33. — 21. ZI XXXV P-54, IIA-47. — 22. ZI II A-47. — 23. ZI II A-39, str. 26 37, 74; ZI III A-61, str. 19; Dež. deska 1. Zitro- nenfarbener Quatern B16; 3. Blauer Quatern A 29. — 24. Dež. deska 1. Meergriiner Quatern Al. — 25. Dež. deska 3. Blauer Quatern B8; 2. Aschfarbener Quat.em G12. — 26. ZI IIA-47, IIIA-76, str. 2. — 27. Dež. deska 1. Meergruner Quatern A 13. — 28. Dež. deska 5. Blauer Qua- tem B 24, 25. — 29. Dež deska 1. Meergruner Quatern C 18, D 2, G 18; 1. Silberfarbener Qua-, tem A 4; 1. Blauer Quatei-n H 8; 6. Blauer Qua- tern A 27; Fasc. III, Reg No 153, 176. — Za zgodovino rodbine Apfaltrer do konca 17. stol. ima precej podatkov tudi Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain 1689, knjiga VIII 723, IX 89, 106, X 283, 296, 375, 386, XI 42 130, 181, 183, 187, 189, 225, 226, 291, 321, 332, 338, 344, 424,443, 486, 534, 560, 584, 585, XIV 291, XV 348, 369. Ti podatki niso vedno zanesljivi. 27