MarWQF$'M Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 240 Maribor, pondeljek 21. oktobra 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poltnam čak. tav. v Ljubljani it. 11.409 Valja maiaSnoj prejaman » upravi ali po pol« 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceeta it.13 Oglaal po iarifu Oglu« aprajama tudi oglasni oddalak Jutra" v Ljubljani, Praiarnova allel K. 4 Enodušno kakor redko* kedaj ie široka javnost vsega civiliziranega sveta presodila in obsodila jastični zločin, ki ga je zagrešila fašistična Italija v Pulju. Da se je v nas zavednih Jugoslovenih °b zločinskem aktu zločinske italijanske iustice vse uprlo, da nam je zavrela kri *n da je spontano šel plameneč protest po vsej naši državi kakor velik ogenj, kdo bi se temu čudil? Da je akademska omla-dina v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Skoplju in Subotici dvignila svoj glas Proti brezčutni krvoželjnosti fašizma, je Samoobsebi umevno, saj je baš mladina vedno in povsod najživahnejši mentor l^vne vesti in javnega mnenja. In kdo se 8ai čudi, če se je tudi vse ostalo naše Prebivalstvo v centrih našega življenja, Ljubljani, Splitu, Dubrovniku, Novem Sadu. Osjeku, Nišu in neštetih drugih me-stih pridružilo protestom zoper fašistično osvetoželjnost In krvrfočnost In se klanja manom mučenika Vladimira Gortana? Na nnovo Je v marsikateri duši pri nas za Žarela iskrica ljubezni in skrbi za usodo naših bratov onstran meje, ki v težkih mukah molče nosijo svoj križ na Golgato. Se bolj nego enodušnost v naši jugo-slovenski javnosti pa nas mora navdajati z zadoščenjem dejstvo, da se nam je v Protestu proti barbarstvu dvatisočletne kulture pridružil tudi ves ostali civilizirani svet. Nemci naše države so po svojem oficljelnem zastopstvu poslali sporočilo, da obsojajo puljski juštični umor. Časopisje v Avstriji brez izjeme obsoja strašno prelitje krvi mladega Gortana ter povdarja, da pomeni Oortanova smrt krst jugoslovenske iredente v Istri in ostalih ^venskih delih Italije. Časopisje Nem-®j* primerja usodo Nemcev v Italiji z “sodo tamošnjih Slovanov in istotako ob-^ia puljsko sodbo in eksekucijo. Vsi Češkoslovaški listi so prinesli obšir Poročila o Gortanovem slučaju in ob-j^lll fašistično prelivanje krvi. Praško gasilo soc. demokratske stranke »Pravo-K1(to« v daljšem članku ostro napada "‘Ussolinlja in njegov režim in pravi, da j® sodišče izreklo sodbo po naročilu z vl-“jesa mesta, ker Je fašistični tisk že vna-®fcj predpisal, da se bo izvršilo ustrelje-!^e* Fašistični režim meni, da bo s stresanjem in z drakonskimi kaznimi oplašil JlOVansko prebivalstvo in tudi Jugoslavi-> ker je jasno, da se je vodil proces z izzivalnim namenom proti Jugoslaviji. — jaslzem se je pokazal v pravi luči in do-’ kako Je Praktično razumeti Mussolinijeve fraze o prijateljskih razmerah Jwgoslavijo. Enako ostro obsojajo puljski dogodek rancoski, angleški in švicarski HstL 2e-2?vyca »Tribune de Geneve« v posebnem Dn tovori o Gottanovl obsodbi in t3' da slučaj spominja na rusko ®Ko. Italija, ki svojim narodnim manjši-u®")'v Istri in Trentinu ne priznava no> nih manjšinskih pravic* pa na drug s a'1' neprestano intervenira v korist ojih podanikov v Tunisu in Franciji in v notranje zadeve balkau SK|n držav. Tako vidimo obsodbo fašistične zlo- Zmasa razsodnosti HUGENBERGA, VODJO NEMŠKIH NACIJONALCEV, ČAKA Z NJEGOVO BORBO PROTI YOUNGOVEMU NAČRTU POPOLN PORAZ. — VEČINA NARODA PROTI. x v BERLIN, 21. oktobra. Kljub tihi in živahni agitaciji za vpis volilcev za plebiscit, ki ga zahteva Hugenberg o Youn-govem načrtu, se že sedaj jasno vidi, da se bo Hugenbergova inicijativa izjalovila ob zdravem razumu nemškega naroda. Volilne liste bodo v smislu določil razstavljene 14 dni. Vendar pa je že sedaj izven vsakega dvoma, da se bo akcija ponesrečila. Dočim se. je vpisovanje vo-ilcev o priliki prejšnjih ljudskih inicija-tiv od dneva do dneva stopnjevalo, pa je sedaj ravno obratno. V Berlinu je glasovalo v sredo za Hu-genbergov načrt 20.110 volilcev, v če- i rtek 17.650, v petek 15.985. Enak je po-ožaj tudi v drugih velikih mestih, kjer je bilo mogoče samo nekaj tisoč ljudi pridobiti za načrt nemških nacijonalcev. Zato je veliko vprašanje, kje bo vzel Hugenberg potrebne 4 milijone glasov, da izsili svojo zahtevo. Najtežji udarec pa je zadala Hugenbergovi kampanji izjava državnega predsednika Hindenburga, ki je zlasti § 4 o plebiscitu ter vse politične ■napade proti njegovi osebi z vso odločnostjo zavrnil in se postavil na stran državne vlade. Hindenburgova izjava je silno učinkovala na velik del volilcev nemško-nacljonalne stranke, tako da je na tisoče odklonilo podpis. Da je Hugen-bergovo akcijo smatrati že za zavoženo, dokazujejo že tudi govori posameznih nemžkoTiacijonalnih govornikov, ki gredo že preko okvira plebiscitne zahteve in so zahtevali smrtno kazen za vse one državne ministre, ki bi podpisali Youngov načrt. Ubijanje daučnih iztirjeualceu u Rusiji RIGA. 21. oktobra. Kakor se poroča iz Moskve, je sovjetska policija v okraju Borisov-Pavlovsk pri Kijevu Ukrajini, izvršila velik lov na neko žensko, ki je na čelu neke tolpe p^M* ala po vsem okraju davčne organe in cruge zastopnike sovjetskih oblasti. ?okazalo se je, da je ta ženska bivša grofica Lednleka iz stare rusinske plemiške rodbine, ki je organizirala veko pasivno rezistenco proti iztirje-valcem davkov. Veliko število sovjetskih davčnih organov je izginilo brez sledu in se domneva, da so jih pomorili pomagači Ledinske. Grofica je vodi-a tolpo osebno in je nosila pri svojih’ pohodih vedno moško obleko. Dua pomočnika notranjega ministra BEOGRAD, 21. oktobra. Za pomočnika notranjega ministra generala' Živko-viča ista imenovana podban primorske banovine in bivši veliki župan dr. Ivo Perovič ter dosedanji vodja oddelka za zaščite države, Dobroslav Matkovič. Proces proti unk/. prof. louanouiču BEOGRAD, 21. oktobra. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričel danes proces proti beograjskemu vseučiliškemu profesorju, dr. Dragoljubu Jovanoviču, ki je v svojem predavanju »Razlika v psihi našega seljaka« kritiziral današnji državni red. Obtožba se o-pira na § 3 in 4 zakoiia o zaščiti države. Ker dve glavni priči nista prišli k razpravi, je bil proces sporazumno med senatom, državnim odvetnikom in braniteljem za nedoločen čas odgoden. Rektorji uniuerz pr! prosuet-nem ministru BEOGRAD, 21. oktobra. Včeraj so posetili ministra prosvete rektorji ljubljanskega, zagrebškega in beograjskega vseučilišča, ki so mu izročili na črt vseučiliškega zakona ter razložili obenem svoje mišljenje o načinu, kako naj se urede prejemki vs^učillš-kih pr^-^rjev in strokovnega osob-ja na univerzah. V isti stvari so intervenirali tudi pri finančnem ministru dr. Svrljugi. Listu« ter mesečniku »Družici«. Zadnje čase pa so pričeli italijanski listi zopet objavljati hujskajoče članke, v katerih se naglaša, da ni več potrebno, da bi se čitala v Julijski Krajial tiskana slovenska in hrvatska beseda, češ, da zna vsakdo italijanski in lahko zato čita italijanske liste. Radi tega se splošno pričakuje, da bo v kratkem izdan odlok, ki bo odredil ust^itev tudi še zadnjih ostankov slovanskega tiska na Primorskem. Fašistični listi napovedujejo to že nekaj dni. RUSIJA PRIZNALA NOVEGA VLADARJA V AFGANISTANU. MOSKVA, 21. oktobra. Sovjetska vlada je že priznala novi režim kralja Nadir Kana v Afganistanu. ■ ■ ' J . UMAKNJENA NAREDBA JAPO: " rgala iz objema svojega moža. Jo 'j* a na tla in še na tleh pretepala, o er 'je ni Iz vročih klešč ljubosu, ‘ osvobodil stražnik. Zadeva bo b n zaključena šele pred sodiščem. Pri današnji Svengalljevl predstav^ na čast inozemskih gostov bodo 1 boljši mediji nagraden!. Direkcija svrho 2 dami in 2 gospoda nagra 2‘6g(j sodbi občinstva. M a r i b o r u, dne 21. X. 1929. \ L Z Z. II j 1; Juui _ . . .. m.jh 3- ~m—^iw—■■■!■■■■ ■■imuni« m nuni n i n—————————— mm—t /vetovna borba proti preti* ranim športnim izrodkom PRVI ZNAKI REAKCIJE V AMERIKI IN NA ZAPADU. — KVARNE POSLE-DICE PRETIRANEGA ŠPORTA. — NAŠE NALOGE IN DOLŽNOSTI. V času, ko si je moderni šport osvojil ves svet, se je skoraj istočasno v Ameriki, v Evropi in celo v naši državi pojavila prva ostra in odločna reakcija proti njegovim izrastkom in izrodkom. V Ameriki so se nekateri najuglednejši listi uprli proslavljanju nekulturnih rokoborb, ki v poslednjem času nimajo drugega namena kakor izvabljati denar iz žepov radovednega in senzacij lačnega občinstva. Kvarni moralni vplivi boksa in drugih sličnih športov so postali torej celo skrajno materialistični in racionalistični Ameriki povod za alarm, ki kliče Po obrambi. Istočasno so Francozi ugotovili, da vpliva šport, osobito na ženske, zelo kvarno. Igralke tenisa postanejo pri Pretiranem gojenju tega športa grde in ostarele, pa tudi v organizmu se pojavijo gotove neprijetne spremembe, ki za-morejo z mater preiti na otroke in s tem na bodoče rodove, nove človeške generacije. V Angliji, tej materinski deželi športa, se je te dni oglasila znamenita in svetov-ttoznana plavalka. Izjavila je zastopnikom časopisja, da ji je šport več škodoval kakor koristil, da ji je več vzel nego dal. »Kaj mi pomaga vsa slava«, je dejala, »ko sem pa zaradi lova za rekordi izgubila svojo žensko lepoto in mikavnost. Moje mišičevje se je nesorazmerno razvilo, roke so mi postale predolge in v slučaju bolezni bo moral moj organizem hraniti tudi te nesorazmerno razvite mišice. Moje mnenje je tedaj, da šport za Ženske ni!« Do enakih sklepov je prišla Pa nedavno tudi naborna komisija naše vojne akademije v Beogradu, ki je ugotovila, da je velika večina kandidatov telesno nesposobna za sprejem v akademijo samo zaradi pretiranega gojenja športa. Ugotovila je, da posebno nogomet nesorazmerno spremeni mlado človeško telo ter da večina nogometašev boleha na različnih srčnih hibah in napakah. Če prištejemo k tem tako jasnim ugotovitvam še mnenja neštetih zdravnikov, Pedagogov in mislecev, pridemo končno do logičnega zaključka, da je tisti šport, ki si je osvojil svet pod geslom borbe za zdravo telo, postal v svojih pretiranih izrodkih in golih borbah za slavo prvenstva, uničevalec zdravja in duševnega napredka novih človeških rodov. Na eni Fordoua zračna invazija Na mednarodni razstavi za avijatikov Londonu je tudi Ford razstavil svoje potniško letalo »5 A. C.« Ko je bila razstava zaključena, je letalo odletelo na propagandni polet po Evropi, kar je vzbudilo v vseh aeroplanskih industrijah splošno ne-voljo, ker se je pač izkazalo, da je Ford tudi na polju avijatike najnevarnejši konkurent. Najresneje si ga je »izposodil« nemški tisk, ki si prizadeva zasenčiti Prednosti Fordovih letal, konkurenčno Ceno pa upravičuje s slabim materijalom *8 Londona je priredil »5 A. C.« polet v rarig, nato v Kelmorajn, Berlin in končno v Moskvo.. Nemci očitajo Fordu, da ^rablja psihološka nagnenja človeka, ker *na občinstvo s svojimi proizvodi izredno zaslepiti. Razen tega pa mu odkrito Priznavajo, da je njegovo bogastvo toliko, da se z njim ne bi mogel nihče spoprijeti na gospodarskem, oziroma industrijskem polju. Zadnja ugotovitev drži tako neizpodbitno, da je skoraj sigurno, na bodo Fordova letala v najkrajšem času nastopila pot Fordovega avtomobila, je kljub zabavljanju in roganju kon-Knrenee osvojil ves svet in služi povsem uopro svojemu namenu. U^ikinsoua odkritja o Braha* moui zemlji nnjfitlUl° *etC) pomeni Pričetek nove e-pofte v raziskovanju krajev okrog Juž-l*a. tečaja. Smelemu polarnemu razis-d, i °keh Polov, Wilkinsu, pa pripa-va novih odkritij, v prvi vrsti pa niod nie-’ lz aer°Piana stvoril naj-lian ern®)Se sredstvo za raziskovanje povednega ledu. Prvi polet nad Juž- strani je tedaj vzgojil vrsto nesorazmerno telesno razvitih ljudi z raznimi napakami in hibami, na drugi strani je pa ubil zmisel za pravo lepoto in dobrino resnične duhovne kulture, ki še nikoli ni bila zašla v tako obupno krizo kakor sedaj. Tako smo torej naposled tudi v športu prišii do onih ekstremov, ki so vselej nasprotje prvotne zamisli in katerih rezultati so kvarni in usodni za cele generacije. In treba bo mnogo resne volje in naporov najboljših človeških sil, da se šport zopet potisne v one meje, ki so mu edino določene, ako hoče biti to, kar je hotel biti. Pred vsem pa se mora pričeti zavedati, da njegov namen ni hla stanje po kratkotrajnih rekordih in da je pri človeku duša najmanj tako važna kakor telo, ker brez duhovne kulture in srčne plemenitosti je vsako, tudi še tako lepo in razvito telo samo prazna posoda brez vsebine — mrtva lutka. Pri nas Slovencih je šport; hvalabogu, razvit samo po mestih in tudi tu še ni dosegel onih ekstremov kakor drugod, posebno na zapadu in v Ameriki, kljub temu pa je v interesu naše intelektualne mladine, v prvi vrsti našega dijaštva, da ostane na zdravi in normalni športni liniji. Šport naj ji ostane šport, a uk in izobraževanje duha in srca oni višji cilj, ki jo edini more usposobiti za bodočo voditeljico našega naroda in stvariteljico nje gove boljše usode. Športni rekordi pač zamorejo trenutno dvigniti koga na površje, zamorejo začasno proslaviti tudi narod in državo, toda resnične in trajne vrednosti more biti samo to, kar je plod duha, ne telesa in njegove mehanične zdresiranosti. Zato bi bilo potrebno, da bi posebno naši vzgojitelji, oni, katerim je poverjena vzgoja naše mladine, storili vse kar je v njihovi moči, da se pri nas šport ne razvije do skrajnih izrodkov in da se našemu naraščaju zopet vcepi ljubezen do resnične izobrazbe in kulture. V tem 1iziru bi pa veliko mogel storiti tudi Sokol, a moral bi se strogo držati načel in ciljev onih velikih mož, ki so ga ustanovili in mu poleg telesne poverili tudi duševno, moralno in narodno vzgojo Slovanov. Ko kliče proti pretiranemu športu na okope veliki kulturni svet, tudi mi Slovenci ne smemo držati rok križem! ni tečaj je uspel 16. novembra 1928, kateremu so sledili nadaljni poleti, dokler nista Wilkins in njegov pilot Carl Ben Eielson docela preiskusila svoje letalo. Dne 20. decembra sta letela nepretrgoma deset ur nad Grahamovo zemljo in ugotovila, da je otok, ne pa polotok, kakor se je prvotno domnevalo. Wilkins je širok morski prehod, ki deli otok od antarktičnega kontinenta imenoval Stefans-sonova ožina. Razen tega je Wilkins ugotovil, da Grahamova zemlja ni samo eden otok, temveč da ga deli fjordu podoben prekop v dva skoro enaka dela. Omenjeni fjord je registriral že Norden-skjoh na vzhodni strani otoka, kjer ga je opazil tudi Wilkins. Sedaj, ko nastopa na Južnem tečaju polarno poletje, pa bo Wilkins priredil polet na zapadno stran, da se popolnoma prepriča o resničnosti svojih trditev. Pričakovati je torej, da se bo geografska slika antarktičnih predelov docela spremenila, verjetno pa je, da bo Wilkins na svojih novih poletih razkril še večje tajnosti skrivnostne zaledenele ploskve. v Suečski zapori prazni Zadnje čase je bilo na Švedskem odpuščenih iz službe več nameščencev v kaznilnicah. Tamkaj so morali namreč zapreti celo vrsto zaporov, ker so bili prazni, ali po so imeli največ 1—3 goste. Najprej je bila zatvorjena kaznilnica v Stockholmu, kjer je bil zaprt samo en tat, ki je baš sedaj prestal svojo kazen. Kaznjenci bodo izročeni večinoma v policijske zapore. Srečna švedska dežela! Ipomlniaite te CMC Soholsino Sokolski oddelki g vojašnici Kralja Petra pričnejo telovaditi z današnjim dnem. Vsi moški oddelki telovadijo v pondeljkih in petkih, in sicer člani od 19. in pol do 21, vadi br. Černe; moški naraščaj od 17. do 18.30, vadi brat dr. Pivko; moška deca od 15. do 16.30, vadi br. Gala. Zenski oddelki imajo svojo redno telovadbo v sredah in sobotah: Članice od 19. do 20., vadi s. Kosova; žen. naraščaj sd 17.15 do 19. vadi s. Smerdujeva; žen. deca od 15. do 16.30, vadi s. Pacherjeva. K telovadbi naj se prihaja točno. Zbirališče pred vojašnico. Kdor zamudi nima pristopa. Sokol u 5lovenjgradcu V proslavo 10 letnice obstoja našega sokolskega društva se je vršil v soboto dne 19. oktobra v risalnici meščanske šole slavnostni občni zbor, ki ga je članstvo kljub izredno slabemu vremenu posetilo v velikem številu. Prvi se je oglasil k besedi starosta brat dr. Železnikar, ki je v izredno lepem govoru opisal nastanek in zgodovino razvoja našega društva tekom desetletne dobe. Povedal je mnogo zanimivega in je za svoj lepo zasnovan govor žel zasluženo priznanje. Nato so poročali za tehnični odsek načelnica s. Ivančeva, za mladinski in socijalni odsek br. Tominec, za zdravniškega br. dr. Železnikar, za prosvetnega br. Šentjurc, za dramat-skega br. dr. Lavrič, za gradbenega in veseličnega br. Rojnik. Vsi referati so bili vzorno sestavljeni in nagrajeni s ploskanjem, tako da je ves občni zbor potekel v najlepšem slavnostnem razpoloženju. Br. starosta dr. Železnikar je občni zbor prenaglo zaključil. Ker na zboru ni bilo prilike, porabljamo to priložnost ter kličemo našemu dragemu starosti, ki vodi društvo od početka dalje do danes, k desetletnici starostovanja iskren zdravo s toplo željo, da bi nam še mnoga leta starosto val čil in zdrav! Otvoritev Sokolskega doma v Slovenl-gradcu. V nedeljo dne 17. novembra se proslavi delna otvoritev Sokolskega doma s svečano telovadno akademijo v dvorani Sokolskega doma. Prireditev se vrši ob 16. uri, tako da bodo tudi gostje izven Slo-venjgradca mogli posetiti prireditev. K našemu velikemu prazniku vabimo sestre in brate od blizu in daleč; vsa društva pa naprošamo, da se na to našo prireditev ozirajo. Po akademiji se bo vršil v dvorani ples in prosta zabava. Skesani grešnik V Negotinu se je pripetil te dni redek slučaj, da se je pobegli kaznjenec po dolgih letih vrnil v zapor, ker ga je pekla vest. L. 1920 je bil neki Markovič obsojen na 18 let težke ječe, ker je umoril svojo ženo. Prepeljali so ga v kaznilnico v Niš, iz katere pa je pred 5. leti pobegnil. Sedaj pa se je prostovoljno sam javil oblastim v Negotinu in izjavil, da se hoče vrniti v zapor, ker ga preveč peče vest. Živel je dosedaj pod nekim muslimanskim imenom po raznih krajih Jugoslavije in se po svojem begu iz zapora tudi vnovič oženil. čistilna-osvežujoča-štedljiva Šport »Železničar« v Leobnu. Včeraj je moštvo »Železničarja« gostovalo v Leobnu in podleglo tamkajšnjemu SV Donawitz v razmerju 3:2 (1:0). Moštvo je radi naporne vožnje predvedlo igro, ki ni dosegla običajne forme. Zopet se je odlikoval Frangeš. Gostje so zapustili najboljši utis in želi s strani številne publike mnogo priznanja. Mednarodna rokometna tekma. Včerajšnja rokometna tekma med gaS-kim Sportklubom in »Železničarji«, ki je končala z visoko zmago gostov v razmerju 10:3 (6:2), je nudila prvovrstno igro. Železničarji so nudili rutiniranemu nasprotniku dokaj odpora in dokazali, da imajo začetniško dobo že za sabo. Vrzeli, >ki so se opažale v moštvu, se bo dalo brez dvoma zamašiti, kakor hitro se bo za igro med aktivnimi nasprotniki in med občinstvom zanimanje povečalo. — Včerajšnji prireditvi je pripisati velik pro pagandni pomen. »Maribor« Ima zabrano igre. Včeraj je bil »Mariboru« brzojavno prepovedan start z motivacijo, da je v rezervnem moštvu nastopil igralec, ki ni bil verificiran za belo-čme. Kazen je brez dvoma nepravilno tolmačena in za kazno; vanje uporabljen paragraf, ki ne odgovarja prestopku. Akt podsaveza pa je mariborski šport prikrajšal za najzanimivejšo jesensko prireditev, reprizo Maribor :Rapid. »Hajduk« državni prvak. > Včeraj je BSK v Splitu porazil »Hajduka« v razmerju 2:1 (1:0), kljub temu pa je Hajduk ostal na vodstvu prvenstvene tabele in si priboril državno prvenstvo z dvema točkama pred BSK, ki je startal v državnem prvenstvu z veliko: smolo, čeprav ga je smatrati za najboljše moštvo v državi. Ostale tekme. Dunaj: Austria - FAC 3:0, Admira • Vienna 3:0, Rapid - Sportklub 5:1, Ha-koah - Wacker 1:0. , Zagreb: Hašk-Čakovec (prv.) 5:0. Ljubljana: (prvenstvo) Primorje - Svoboda 10:0, Hermes - Jadran 5:1, Grafika-Slavija 3:0, Natakar - Reka 6:2. Praga: V. Žižkov - Sparta 3:1, Slavija-Čehie Karlin, 3:1, DFC-Moravska Slavija 9:2, Kladno - Teplitzer FC 3:1. Altona: Nemčija - Finska 4:0. Kolesarska dirka kluba »Perun«. Včeraj se je vršila klubova zaključna dirka na progi Maribor - Zgor. Sv. Kungota 13 km. Dirka se je vršila v najlepšem redu brez vsakih nezgod, čeprav je proga po vijugasti Dolgi dolini zelo opa-sna. Prvo mesto v glavni dirki si je priboril že znani vozač Štefan Rozman, na Waffenrad-Steyer kolesu v času 20 minut. Drugo Franc Štrucl, 20.01 tretje Krajner Leopold 22.03, četrto Uršič Konrad 23.000. Skupina juniorjev: Prvi Fritz Rajmund Waffenrad-Steyer 22 minut, dru gi Maurič Bogomir 22.01, tretji Vudler Alojz 22.02, četrti Nikolič Milorad 22.06. Zahvala. Za Izredno veliko udeležbo na pogrebu našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, strica i. t. d, gospoda Franje Salkovlia Izrekamo nallskrenijo zahvalo vsem darovalcem vencev In cvetlic. Poaebno zahvalo dolgujemo stavb, nadivetniku Inž. Cerneju, kot zastopniku mestne občine, kakor tudi vsem gasilnim društvom iz Maribora, Ptu|i, Celja, Studencev. gasilnega društva delavnic državnih železnic, Pobrežja, Kamnice, Radvanja, Peker in Bistrice Posebno zahvalo dolgujemo tudi Čevljarski zadrugi, ki je korporativno prišla na pogreb. Prav Iskreno zahvalo pa izrekamo šef-zdravniku Dr. Karlu Ipavicu za takojšnjo pomoč, kakor tudi kapetanu požarne brambe, gospodu Ivanu Vollerju, za ves trud v naših najtežjih uiah. Maribor dne 20. oktobra 1929. v 2692 Žalujoči ostali. V e e E NT K !TtW . . r*.-;r _... *>—— , „ - . — ..».a« a V M a r i Sol u, dne 21. X. 1929. Mihael ZevaeO Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 197 Dolgo časa so mu vrvele te misli po glavi. Nato je vstal, stopil k oknu in zamrmral: »Končano je... ne mislimo več na to moro... Rim je dva koraka od tod... Rim, moj pristan, moja rešitev!... O Bianki, ubogi deklici, ki je umrla tam v Areti-novi palači, se mu ni oglasil nobeden očitek vesti, nobena misel spomina. V njem ni bilo ničesar več razen veselja, da je otet. V Rimu najde zopet Imperijo! In Imperija je bila izvrstno orodje na poti do sreče, ki se ga je naučil ceniti in ga je hotel vešče rabiti tudi v prihodnje. Ko se je bližala noč, je zahteval svojega konja. Krčmar ga je privedel in mu spoštljivo držal uzdo, dočim je krčmarjeva hčerka držala kardinalu stremen. Bembo je izpll še požirek vina, nasmehnil se deklici, mahnil krčmarju v slovo, izpodbodel svojega konja in se oddaljil v polnem diru proti Rimu. Komaj četrt ure potem, ko je Bembo izginil sta pred krčmo »Pri vilah« razjahala dva jezdeca. Eden izmed njiju se je že oddaleč odlikoval po svoji orjaški postavi. Njegov obraz je bil mračen in žalosten. XIV. Dženaro plača svo] dolg. Ker — z bralcem vred — nimamo daru vseprisotnosti in ker so se pripetili v Benetkah vzporedno s tem, kar smo pravkar pripovedovali, važni dogodki, smo primorani zapustiti svoja dva jezdeca, ki sta se ustavila »Pri vilah«, zapustiti tudi Bemba, ki jaha proti Rimu, da se združi tamkaj z Imperijo. Z obljubo, da postavimo te osebe kmalu spet na pozorišče, dvignemo zdaj zagrinjalo nad drugimi prizori. Prosili bomo bralca, da naj se vrne z nami na tisto ponočno slavje ljubezni in smrti, ko je kurtizana Imperija v minuti brezumja in ljubosumne besnosti izročila svojo hčer kardinalu in mu povedala pot, po kateri je najbrže zbežala. Prosili ga bomo, da si obnovi spomin o prizoru v gondoli, o smrti Sandriga in Juane, ter prestavi nazaj, v trenotek ko je Imperija pristala k nabrežju v tisti mali barčici, zibajoči se semintja, kakor so hoteli valovi. Zbrala se je gruča ljudi. Neki možak se je ponudil, da pelje kurtizano domov... Medtem je na drugem kraju Skalabrino javil Rolandu, da je zabodel Sandriga In utopil Imperijo. Roland je dal najprej različna povelja in odšel proti jutru iz svoje hiše na Olivolskem otoku. Skalabrino se je spustil po njegovi zapovedi v drugi smeri na Bembovo sled. V hiši je ostal samo stari Filipo; videli smo, da je prišel Aretinov sluga Žaneto prepozno, da bi mogel obvestiti Rolanda o prihodu Bembovem k njegovemu gospodarju. On je zasledoval dvojno sled: sled Bianke in sled Juane. Od Juaninega odhoda iz hiše v Mestre pa do današnjega dne je ni izgubil izpred oči. Izročil je bil mlado žensko varstvu onega izmed svojih prijateljev, z naročilom naj jo skrivaj čuva in nadzoruje. »Ubogo dekle!« je mislil sam pri sebi. »Njena ljubezen do Sandriga jo tira nemara v kako katastrofo. In on, podla duša, bi jo bil ubil v zahvalo za to ljubezen, da ni nocoj Skalabrino... Toda zdaj je mrtev!... Kaj bo z njo?... Moram jo poiskati, da se izjoče v bratovskem naročju in najde sočutno srce, ki jo bo tolažilo v njeni muki. Oh, da bi mogel najti jaz besede, ki bi vrnile moji sestri nekoliko mira.... O mati, zakaj ni tebe tu, tebe, za katero je njeno plemenito srce privolilo v tisto žrtev, ki je nisi poznala, ti, ki si jo imenovala svojo hčer!« S takimi mislimi v glavi, ugibaje zdaj, kaj poreče Juani, zdaj spet, kam je izginila Bianka, je hodil ob nabrežjih, bližaje se Juaninem stanovanju, čigar natančni naslov je izvedel že prvi dan. Malo je manjkalo, da se ni zaletel v gručo moških in ženskih; gledali so nekaj, kar je moralo biti res izvenredno. In ko je Roland dvignil oči, je spoznal Imperijo v njenem čolničku. Imperijo v popolni veselični obleki, Imperijo, ki se je tresla od mraza in je bila od gneva bleda kakor mrlič. Zamolkla kletev je bruhnila Rolandu preko ustnic. Imperija torej še živi! In je prišla nazaj, dasi jo je Skalabrino pahnil v kanal! Zločin, močnejši od pravičnosti, je slavil še vedno svojo zmago. Roland se je vdal ob tem pogledu mrkemu premišljevanju in se je na tihem že vpraševal, ali ne bi planil nad to žensko. »Zakaj je nisem sinoči ubil!« je zamrmral sam pri sebi. Kakor v prikazni morečih sanj je zagledal možaka, ki je stopil iz gruče, skočil v čoln in naglo odveslal s kurtizano proti njenemu domu. Bilo je že par minut, odkar se je množica razkropila. Roland je stal še vedno na istem mestu, ves trd od presenečenja. Skoraj groza ga je bilo. Nekakšna jeza je vrela v njegovi notranjosti. Nazadnje so se mu dvignile prsi z globokim vzdihom, in hotel je oditi, a nekdo se je dotaknil njegove rame. Okrenil se je naglo in zagledal-moža, ki se mu je naklonil; oblečen je bil v udobno barkarolsko obleko. »Kdo ste?« je vprašal Roland. »Ako hočete iti malce zmano, vam povem,« je odgovoril neznanec. »Ni treba. Zdaj vas spoznam. Vi ste Gvido Džen-naro, načelnik policije.« In Roland se je naglo ozrl okrog sebe, da se ugotovi, ali sta sama. Obenem se je začuval proti more- bitnemu napadu. »Pomirite se, gospod,« je dejal Gvido Džennaro »Vi se dobro spominjate človeškega glasu: danes ste me spoznali že drugikrat samo po mojem glasu. A jaz gospod velecenjeni, se spominjam dejanj.« »Kaj hočete reči?« »To, da se vam od mene ni bati ničesar, dokle> sem vaš dolžnik.« »Izrazite se jasneje...« »Usojam si vam predlagati, da pojdite z mano. Tu« kaj nisva varna pred vohuni.« »Kam hočete, da greva?« »Kamorkoli, samo da se moreva razgovarjati ne« moteno vsaj deset minut. V tole cerkev na primer.« Roland se je nezaupno ozrl na cerkev. »Gospod,« je dejal policijski načelnik in se naklonil, »kolnem se vam na svojo dušo, da se v tej cerkvi ne skriva noben berič, ki naj bi vas aretiral. Sicer pa, če vam je ljubše, da greva kam drugam, sem popolnoma pripravljen iti z vami.« »Vstopiva,« je dejal Roland. Cerkev je bila v resnici zapuščena, in kakor hitro je Roland vstopil, se je lahko prepričal, da ga Gvido Džennaro ni varal. Krenila sta proti stranski kapelici. Roland je sedel v senco nekega stebra in povabil a roko policijskega načelnika, naj sede k njemu. »Poslušam vas,« je dejal. »Gospod,« je povzel Gvido Džennaro po minutnem molčanju, »predvsem je potrebno, da vas opozorim na nekaj: to je, da bi vas bil lahko aretiral sinoči na veselici pri kurtizani Imperiji, pa tega nisem hotel storiti.« »Treba je bilo poizkusiti,« je dejal Roland, »saj je vaš poklic.« »Moj poklic je, res da,« je odgovoril policijski na« čelnik, ter pobral besedo, ki jo je rabil Roland. »Zakaj ste se torej obotavljali?« »Takoj vam povem, gospod. Vi ste mi podarili živ* ljenje, in menim, da mi morate biti nedotakljivi...« Roland je začudeno pogledal policijskega načel* nika. »Reči hočem, do dne, ko vam izkažem uslugo, ena* ko oni, ki ste jo storili vi meni.« »To je, do dne, ko mi otmete življenje...« »Ali pa kaj sličnega: vzemimo na primer, življenje osebe, ki bi vam bila dražja kakor vi samemu sebi, ako ne še bolj.« Roland se je zdrznil. Temna in bridka iskra se j« ukresala v njegovih očeh. »Prosim samo nekoliko potrpljenja, gospod. Dovolite mi najprej, da povem do kraja, kar sem vam hotel povedati. Čast mi vas je bilo opozoriti, da ste mi nedotakljivi, dokler vam ne poplačam svojega dolga. Toda kakor hitro se bom lahko smatral nezadolženega na-pram vam — na to vas opozarjam istotako — bodo stremile vse moje sile in napori po vaši aretaciji, zato ker ni samo moja dolžnost, da vas aretiram, nego tudi moj interes. MaSogNtal, MttuttjovpMM- iloMln« la »osljaln« ntmtn« •MliMhm t «Mka bMMbi 30 p, najmanj II »m> Pia B«. S Mali oglas 2a*Mva, dopisovanja In Ofta-ti trgavakaga aN raManmaga tnačaja: vsaka beta d a 60 p. Mj(naajll tntaak Pia 10’— Prazno sobo s posebnim vhodom išče za takoj ali s 1. novembrom gospodična. Pismene ponudbe na upravo pod »Soba«. 2692 Učenko in pomožno delavko od 14—16 let se takoj sprejme. Strojna jletarna Gvajc, Ulica 10. oktobra 4. 2699 Stanovanje obstoječe iz 2—3 sob s kuhinjo, kopalnico in pritiklinami ter vrtom oddam takoj. Ceno in naslov pove uprava »Večernika«. 2697 Meblovano sobo, solnčna stran, oddam takoj. Naslov in ceno pove uprava »Večernika«. 2698 Bres posebnega obvestila! V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena sestra, gospodična Zofija Gvajc v soboto, dne 19. oktobra 1929 ob 21.45 previdena s tolažili sv. vere vemo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice s bo vršil v pondeljek, dne 21. oktobra ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica se bo darovala, dne 23. oktobra ob pol 9. uri v župni cerkvi sv. Frančiška. Maribor, dne 20. oktobra 1929. Anton Gvajc, profesor. brata Josip Gvajc, nadgeometer. Ida Gvajc, roj. Hama svakinja. 2694 Novo otvorjena trgovina s premogom in lesom I Tinnauer Maribor » Gregoilčeva ul. 9 vhod tudi skozi Slovenska ul. H se piiporoča cenj občinstvu za blagohotna naročila. Cene brezkonkurenčne I Postrežba točna in solidna! BRITVICE Gillette, Mem extra, Mem de Luxe, Mond extra, Timor in vse biivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina Vetrinjska ulica It. a«. db w de da *»* CU *■* <30 .It. O O J. - . .. Sprejmem dva dijaka na hrano in stanovanje, tik šol. Soba solnčna, hrana dobra. Naslov v upravi lista. 2675 Za svojo sestro 201etno kmečko dekle iščem boljšo obi-telj, kjer bi se imela priliko priučiti v kuhi in pospravljanju sob. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod značko »Pridno dekle«. 2693 Vse vrste pletenin w meri, ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2. 2318 Prazno stanovanje 2 sobi in kuhinja s pritiklinami in 1 lokal se odda v najem. Ponudbe pod »No vember« na upravo lista. 2684 Brez posebnega obvestila t Naš i skrenol) ubij eni, nepozabni soprog, ozir. brat, svak in stric, gospod Franc, Moran Vrtine trgovec nas je v nedeljo, dne 20. t.m., ob 22. uri po dolgem trpljenju za vedno ostavil. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 22. oktobra 1929 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Maribor-Ljubljana-Niš-Kočevje, dne 21. oktobra 1929. Marica Vrhunc, soproga; Ing. Nejko Vrhunc, brat; Franja Vrhunc, učiteljica in Josipina Jak, roj. Vrhunc, sestri in vsi ostali sorodniki, 2695 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Stanko Detela v Mariboru. predstavnik