1 Strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle 2 Strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle STROKOVNE PODLAGE ZA SISTEMSKO SPREMLJANJE POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU IZOBRAŽEVALCEV V NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH ZA ODRASLE Avtorice: Maja Lemut, Eva Mermolja, Alenka Magajne Recenzentki: Nives Ličen in Nataša Potočnik Metodološka podpora in obdelava podatkov: Nina Kristl Jezikovni pregled: Vanja Jež Strel Izdala: Ljudska univerza Ajdovščina Zanjo: Eva Mermolja, direktorica Oblikovanje: Matjash oblikovanje vizualnih komunikacij Matjaž Bizjak s.p. Monografija je brezplačna. Izdajo monografije je podprla Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Dostopno na: https://www.lu-ajdovscina.si/publikacije/ Elektronska izdaja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 125586435 ISBN 978-961-95990-0-6 (PDF) Ajdovščina, oktober 2022 Strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju udeležencev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle so nastale v okviru projekta Izpopolnjevanje izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle v KRZS 2020–2022, ki ga financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ljudska univerza Ajdovščina je prevzela vodilno vlogo v partnerstvu, ki ga sestavljajo še Javni zavod Cene Štupar-Center za izobraževanje Ljubljana, Ljudska univerza Koper Universita‘ popolare Capodistria, Ljudska univerza Radovljica in Ljudska univerza Škofja Loka. KAZALO I. del I. O RAZISKAVI ANALIZE POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU ZNANJA 12 IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH 1 Namen raziskave 13 2 Raziskovalna vprašanja 13 3 Zbiranje in obdelava podatkov 14 4 Udeleženci raziskave 14 5 Rezultati in ugotovitve 14 II. FOKUSNI SKUPINI 15 1 Namen izpeljave fokusnih skupin 16 2 Metodologija 16 2.1 Opis zbiranja in obdelave podatkov 16 2.2 Udeleženci fokusne skupine 17 3 Rezultati in ugotovitve 17 3.1 Zavedanje pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri izobraževalcih odraslih 17 3.2 Osebnostne lastnosti dobrega/odličnega izobraževalca odraslih 18 3.3 Andragoška znanja izobraževalca odraslih za kakovostno opravljanje izobraževalnega dela 19 3.4 Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih 22 3.5 Znanja, spretnosti, osebnostne lastnosti, ki bodo v prihodnosti za izobraževalce odraslih najpomembnejši 23 3 3.6 Razlika v potrebah po dodatnih znanjih med izobraževalci odraslih glede na zaposlitveni status 24 III. ANALIZA DOKUMENTACIJE 25 1 Namen analize dokumentacije 26 2 Metodologija 26 2.1 Opis zbiranja in obdelave podatkov 26 3 Rezultati in ugotovitve 27 IV. ANKETIRANJE 31 1 Namen anketiranja 32 2 Metodologija 32 2.1 Opis zbiranja in obdelave podatkov 32 2.2 Predstavitev rezultatov in ugotovitev 33 2.3 Sociodemografske značilnosti udeležencev anketiranja (opis vzorca) 33 3 Rezultati in ugotovitve: Splošna analiza potreb izobraževalcev odraslih po izpopolnjevanju 36 znanja na območju zahodne kohezijske regije 3.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih 36 3.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti 42 3.3 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih iz svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem 46 povezovanju le-teh med seboj 3.4 Strokovno izpopolnjevanje 48 4 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za 54 izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (skupni nivo) 4.1 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po 54 andragoških znanjih 4.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti z vidika zaposlenih, ki so zaposleni v javnih in 60 zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih 4.3 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po 62 znanjih iz svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj 4.4 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in 63 združenjih 5 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za 66 izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (primerjava) 5.1 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po 66 andragoških znanjih 5.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti z vidika zaposlenih v javnih in zasebnih 72 organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih 5.3 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po 74 znanjih iz svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj 5.4 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in 76 združenjih 6 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za 79 opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih 6.1 Potrebe zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci 79 odraslih po andragoških znanjih 6.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti z vidika zaposlenih, ki so prepoznani kot 86 ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih 4 6.3 Potrebe zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci 87 odraslih, po znanjih iz svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj 6.4 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela 88 kot izobraževalci odraslih 7 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju vrst neformalnih izobraževalnih programov za odrasle 90 7.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih po vrsti neformalnih izobraževalnih programov za 91 odrasle 7.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti – po vrsti neformalnih izobraževalnih 99 programov za odrasle 7.3 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih iz svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem 105 povezovanju le-teh med seboj – po vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle 7.4 Strokovno izpopolnjevanje po vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle 108 8 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju vsebinskih področij in interdisciplinarnem 115 povezovanjem različnih vsebin 8.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih po vsebinskih področjih 115 8.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti – po vsebinskih področjih 123 8.3 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih iz svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem 127 povezovanju le-teh med seboj – po vsebinskih področij 8.4 Strokovno izpopolnjevanje po vsebinskih področjih 129 9 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju statističnih regij 136 9.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih po statističnih regijah 136 9.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih iz svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem 141 povezovanju le-teh med seboj – po statističnih regijah 9.3 Strokovno izpopolnjevanje po statističnih regijah 142 V. SKLEPNE UGOTOVITVE 146 II. del VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA 158 6 O TEORETSKEM MODELU 159 6.1 Namen in cilji 159 6.2 Raziskovalna vprašanja 159 6.3 Izhodišča za pripravo teoretskega modela 159 6.4 Ciljna skupina teoretskega modela 160 6.5 Zasnova teoretskega modela 160 7 MODUL ZA SISTEMSKO SPREMLJANJE POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU ZNANJA IZOBRAŽEVALCEV 161 ODRASLIH V NIPO 6.6 Splošno o modulu 161 6.7 Načrt uporabe modula 161 6.8 Proces izvajanja modula 161 6.9 Vsebina modula 161 8 MODUL ZA BAZO PROGRAMOV IZPOPOLNJEVANJA ZNANJA IN UČNIH VSEBIN ZA POTREBE 165 SAMOSTOJNEGA UČENJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH 6.10 Splošno o modulu 165 6.11 Sestava modula 165 9 INFORMACIJSKI SISTEM 165 6.12 Vloge 166 5 6.13 Uporabniška zgodba 167 6.14 Podatkovni model 168 6.15 Uporabniški vmesnik 169 6.16 Varnostna politika upravljanja informacijskega sistema 173 10 Evalvacija 175 VII. LITERATURA in VIRI 177 VIII. PRILOGE 183 Priloga 1: Usmeritvena vprašanja fokusnih skupin 184 Priloga 2: Osebnostne lastnosti dobrega/odličnega izobraževalca odraslih 186 Priloga 3: Anketni vprašalnik 187 Priloga 4.1: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene v javni organizaciji za izobraževanje 201 odraslih Priloga 4.2: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene v zasebnih organizacijah za 207 izobraževanje odraslih Priloga 4.3: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene v društvih in združenjih 213 Priloga 4.4: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za dvig 219 računalniških in IKT kompetenc Priloga 4.5: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za dvig 225 jezikovnih kompetenc Priloga 4.6: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za razvoj 231 kariere Priloga 4.7: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih Projektno 237 učenje mlajših odraslih (PUM-O) Priloga 4.8: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih usposabljanja 243 za življenjsko uspešnost Priloga 4.9: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih strokovnega 249 usposabljanja Priloga 4.10: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih 255 računovodstva in knjigovodstva Priloga 4.11: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih trženja in 261 prodaje Priloga 4.12: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih vodenja in 267 upravljanja Priloga 4.13: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih 273 medkulturnega izobraževanja Priloga 4.14: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih 279 medgeneracijskega izobraževanja Priloga 4.15: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v študijskih krožkih 285 Priloga 4.16: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih trajnostnega 291 razvoja in zelenega gospodarstva Priloga 4.17: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za prosti čas 297 in osebno rast Priloga 4.18: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Osnovne in 303 splošne izobraževalne aktivnosti/izidi Priloga 4.19: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju 309 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev Priloga 4.20: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Umetnost in 315 humanistika 6 Priloga 4.21: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Družbene 321 vede, novinarstvo in informacijska znanost Priloga 4.22: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Poslovne in 327 upravne vede, pravo Priloga 4.23: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Naravoslovje, 333 matematika in statistika Priloga 4.24: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Informacijske 339 in komunikacijske tehnologije (IKT) Priloga 4.25: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Tehnika, 345 proizvodne tehnologije in gradbeništvo Priloga 4.26: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Kmetijstvo, 351 gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo Priloga 4.27: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Zdravstvo in 357 socialna varnost Priloga 4.28: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Transport, 363 varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve Priloga 4.29: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja 369 Osrednjeslovenske regije Priloga 4.30: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja Gorenjske 375 Priloga 4.31: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja Goriške 381 Priloga 4.32: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja Obalno-kraške 387 regije Priloga 5: Področja in podpodročja znanja po temeljnih andragoških procesih v vprašalniku 393 o potrebah po dodatnih znanjih Uvod 7 Vlaganje v strokovni razvoj izobraževalcev odraslih, ki delujejo v programih neformalnega izobraževanja odraslih, je ključnega pomena pri zagotavljanju kakovostnih storitev in podpor na področju izobraževanja odraslih. Izobraževalci odraslih morajo imeti znanja in spretnosti1 oz. kompetence, s katerimi lahko učinkovito zadovoljijo različne interese, želje in potrebe posameznih učečih se ciljnih skupin (predvsem ranljivih) kritično mislijo področje in ustvarjajo nove prakse. O profesionalnem razvoju izobraževalcev odraslih je bilo na evropski in nacionalni ravni opravljenih veliko študij. V nadaljevanju je omenjamo le nekaj izmed njih: • V evropski raziskavi ALPINE (2008) poudarijo, da bi bilo v smeri večje profesionalizacije izobraževanja odraslih potrebno vlagati v več področij (po konceptu petih P-jev): profesionalnost (poklic), ponudnike izobraževalnih storitev, programe, postopke in »produkte«, ki se kažejo v obliki učnih učinkov, sprememb v vedenju, učinkih na življenje ali delo ljudi in izdelkih, ki nastanejo. • Andragoški center Slovenije je leta 2009 opravil študijo ter leta 2012 oblikoval kompetenčno zasnovo spopolnjevanja izobraževalcev odraslih (Klemenčič, Možina in Žalec, 2012). Le-ta zajema strukturiran zapis delovnih procesov, ki jih opravljajo izobraževalci odraslih ter opis zmožnosti, ki jih ti morajo imeti za uspešno načrtovanje, vodenje, izpeljavo in vrednotenje teh procesov (prav tam, 67). • Raziskovalna mreža ESREA se je z vprašanjem profesionalizacije izobraževalcev odraslih (mednaro-8 dni in primerjalni pogledi) ukvarjala na svojem srečanju v Nemčiji (Bonn) leta 2013 in o tem izdala tudi publikacijo (Jütte in Lattke 2014). • Leta 2020 so na Andragoškem centru Slovenije opravili raziskavo, kjer so ugotavljali potrebe izobra- ževalcev v neformalnem izobraževanju (Možina, Zorić Frantar in Birman Forjanič 2020) • Zagir in Mandel (2020) sta na podlagi petih evropskih projektov (AGADE (2004– 2006), VINEPAC (2006–2008), Flexi–Path (2009–2011), Key competences of adult learning professionals (2010), Qualified to teach (2009–2011)) identificirali kompetence, ki jih izobraževalci odraslih – tako tisti, ki imajo neposreden stik z učečimi se, kot tisti, ki posredno vplivajo na izobraževanje odraslih (vodstveno, administrativno osebje ipd.) – potrebujejo pri svojem delu. S prizadevanjem za zagotavljanje večje profesionalizacije izobraževalcev odraslih smo na Ljudski univerzi Ajdovščina pripravili Strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju udele- žencev v izobraževalcev izobraževalnih programih za odrasle (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage). Le-te so nastale v okviru projekta Izpopolnjevanje izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle v KRZS 2020–2022, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Strokovne podlage so sestavljene iz dveh pomembnih delov: iz izvedene analize potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v kohezijski regiji Zahodne Slovenije ter iz oblikovanega teoretskega modela za vzpostavitev informacijskega sistema. 1 Pri opredeljevanju znanja oz. kompetence obstaja terminološka nejasnost. V nadaljevanju bomo uporabili termin znanje, ki označuje teoretično/konceptualno znanje, praktično/izkustveno znanje, znanje za vodenje samega sebe (self-regulative knowledge) ter sociokulturno znanje (sociocultural knowledge) (po Tynjälä & Gijbels, 2013). Izraz kompetenca pa bomo v nadaljevanju razumeli kot tisto, ki je sestavljena iz znanja (poznavanje nekega področja, konceptov, discipline), spretnosti, veščine, procesnega znanja (s katerimi posameznik uresničuje naloge, opravi postopke, vodi skupine/procese; gre za intelektualne in fizične spretnosti), motivacije (mentalni vzorci, notranje sile, ki spodbujajo osebo k delovanju in jih je najtežje razvijati), samopodobe (odnos do sebe, vrednotenje sebe, self-concept) ter iz razmeroma dolgotrajne dispozicije, ki jih ima posameznik za delovanje (telesne dispozicije, informacijske dispozicije, osebnostna struktura) (po Spencer & Spencer, 1995). Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih poleg splošne analize izobraževalcev na ravni celotne zahodne kohezijske regije obsega še naslednjih pet specifičnih analiz: • potrebno dodatno znanje za zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih; • potrebno dodatno znanje zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih; • potrebno dodatno znanje po vrstah programov; • potrebno dodatno znanje po vsebinskih področjih in interdisciplinarnem povezovanju različnih vsebin ter • potrebe po izpopolnjevanju znanja po statističnih regijah. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema pa obsega naslednja dva modula: • modul za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle ter • modul za bazo programov izpopolnjevanja znanja in učnih vsebin za potrebe samostojnega učenja izobraževalcev odraslih. K izdelavi strokovnih podlag smo pristopili sistematično in načrtno, strokovno in odgovorno. Oblikovane 9 so z upoštevanjem in vključitvijo zunanjih strokovnih sodelavcev in drugih ključnih deležnikov s področja metodologije, profesionalnega razvoja izobraževalcev odraslih na področju neformalnega izobraževanja odraslih in nasploh andragogike. Pričujoče strokovne podlage predstavljajo temeljno izhodišče za kakovosten razvoj področja sistemskega spremljanja potreb po izpopolnjevanju vseh izobraževalcev odraslih v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, in sicer tako tistih, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, kot tudi tistih zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, ter področja strokovnega izpopolnjevanja le-teh. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 10 II. FOKUSNI SKUPINI I. del ANALIZA POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU ZNANJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH 11 Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih I. O RAZISKAVI ANALIZE POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU ZNANJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH 12 I. O RAZISKAVI ANALIZE POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU ZNANJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH 1 Namen raziskave Namen analize potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih (v nadaljevanju besedila: raziskava) je ugotoviti, kakšne so potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, ki prihajajo iz kohezijske regije Zahodne Slovenije. Pri tem pa so nas zanimale potrebe izobraževalcev odraslih z različnih področij: po andragoških znanjih, po razvoju osebnostnih lastnosti, po znanjih iz vsebinskih področij, na katerem izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju vsebinskih področij med seboj. Zanimalo nas je tudi, kakšne imajo izobraževalci odraslih možnosti in priložnosti strokovnega izpopolnjevanja v zahodni kohezijski regiji nasploh. Znotraj splošne analize potreb izobraževalcev odraslih po izpopolnjevanju znanja na območju zahodne kohezijske regije smo opravili še pet specifičnih analiz, ki namen raziskave osvetlijo iz različnih zornih kotov, in sicer glede na: • zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (in primerjava potreb med njimi); • zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih; • vrsto neformalnih izobraževalnih programov; 13 • vsebinska področja in interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin ter • statistično regijo. Raziskava predstavlja tudi strokovno izhodišče pri pripravi teoretskega modela za vzpostavitev informacijskega sistema, ki je predstavljen v drugem delu Strokovnih podlag. 2 Raziskovalna vprašanja Splošno raziskovalno vprašanje: Kakšne so potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, ki prihajajo iz kohezijske regije Zahodne Slovenije? Splošno raziskovalno vprašanje smo razčlenili na naslednjih 5 specifičnih raziskovalnih vprašanj: 1. Kakšno dodatno znanje potrebujejo zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (ter kakšna je primerjava potreb le-teh med seboj)? 2. Kakšno dodatno znanje potrebujejo zaposleni, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih? 3. Kakšne so potrebe po dodatnem znanju po vrstah programov? 4. Kakšne so potrebe po dodatnem znanju po vsebinskih področjih in interdisciplinarnim povezovanjem različnih vsebin? 5. Kakšne so potrebe po izpopolnjevanju znanja po statističnih regijah? 3 Zbiranje in obdelava podatkov V raziskavi smo uporabili triangulacijo metod na ravni zbiranja podatkov. To pomeni, da smo pri proučevanju raziskovalnega problema uporabili več različnih metod oz. virov podatkov (Creswell in Plano Clark Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 2017) in s tem zagotovili celovitejši vpogled v proučevani problem. Uporaba več metod namreč omogoča zbiranje podatkov preko daljšega časovnega obdobja in iz različnih virov, kar veča veljavnost in zanesljivost raziskave, omogoča širšo obravnavo problema in povezovanje različnih vprašanj (Merriam 2002). Tako smo podatke v sklopu raziskave zbirali z anketiranjem (metoda kvantitativnega raziskovanja) ter foku-snimi skupinami (metoda kvalitativnega raziskovanja), opravljena pa je bila tudi analiza dokumentacije (metoda kvalitativnega raziskovanja). Zbrane podatke smo obdelali preko kvantitativne oziroma kvalitativne analize podatkov. Kvalitativna analiza je sledila naslednjim korakom (Mesec 1998, str. 103 ; Kordeš in Smrdu 2015)): 1) urejanje gradiva, 2) določitev enot kodiranja, 3) kodiranje, 4) izbor in definiranje relevantnih pojmov in oblikovanje kategorij, 5) definiranje kategorij in 6) oblikovanje končne teoretične formulacije. Pri procesu kodiranja urejenega gradiva fokusnih skupin smo uporabili induktivni pristop ali odprto kodiranje, ki pomeni, »da raziskovalec kode določa med analizo besedila; pred analizo podatkov si ne pripravi seznama kod« (Vogrinc 2008, str. 63). Pri analizi dokumentacije pa smo uporabili deduktivni pristop, kjer smo urejene povzetke analizirali na podlagi šestih kod: ugotavljanje izobraževalnih potreb, načrtovanje in organizacija izobraževanja, izpeljava izobraževanja, evalvacija izobraževanja, vodenje izobraževalnega procesa ter upravljanje izobraževalnega procesa. Deduktivni pristop namreč pomeni »da si raziskovalec pred začetkom analize podatkov pripravi seznam kod in v analizi podatkov preverja, ali so se te kode v odgovorih pojavile ali ne« (Vogrinc 2008, str. 63). Podrobnejši opis zbiranja in obdelave podatkov je naveden v nadaljevanju, in sicer za vsako metodo raziskovanja posebej. 4 Udeleženci raziskave 14 Analizo potreb smo opravili na celotnem območju kohezijske regije Zahodne Slovenije. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih in drugi zaposleni, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle. Podrobnejši opis sodelujočih v fokusnih skupinah in anketiranju je naveden v nadaljevanju poročila. 5 Rezultati in ugotovitve V nadaljevanju poročila smo po posameznih metodah podrobneje predstavili namen, metodologijo ter rezultate in ugotovitve le-teh. V procesu raziskave smo v skladu s triangulacijo najprej izpeljali fokusni skupini ter rezultate in ugotovitve le-teh uporabili tako v analizi dokumentacije kot tudi za oblikovanje anketnih vprašanj. Nato smo opravili analizo dokumentacije in ugotovitve prav tako uporabili pri oblikovanju anketnih vprašanj za namen anketiranja. Na koncu pa smo izvedli še anketiranje na celotnem območju zahodne kohezijske regije. Ti rezultati in ugotovitve predstavljajo ugotovitve celotne raziskave. II. FOKUSNI SKUPINI II. FOKUSNI SKUPINI 15 Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 1 Namen izpeljave fokusnih skupin Namen fokusnih skupin2 je bil pridobiti poglobljen vpogled na trenutno stanje na področju potreb po izpopolnjevanju izobraževalcev odraslih in njihovem spremljanju. Vpogled na trenutno stanje na področju potreb po izpopolnjevanju izobraževalcev odraslih smo pridobivali preko dveh področij – osebnostne lastnosti in andragoška znanja – in sicer s treh vidikov: • Katera andragoška znanja in osebnostne lastnosti mora imeti izobraževalec odraslih, da kakovostno opravlja svoje delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih? • Katerih andragoških znanj in osebnostnih lastnosti na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih? • Katera andragoška znanja in osebnostne lastnosti bodo v prihodnosti za izobraževalce odraslih najpomembnejši? Vpogled v trenutno stanje s področja sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih pa smo pridobivali preko mnenj, osebnih zgodb, konkretnih izkušenj udeležencev fokusnih skupin s tega področja. 2 Metodologija 16 2.1 Opis zbiranja in obdelave podatkov V raziskavi smo izvedli dve fokusni skupini, ki sta zaradi takratnih epidemioloških razmer covida-19 potekali na daljavo, preko videokonferenčnega sistema Zoom. V mesecu januarju in februarju 2021 je potekalo organizacijsko in izvedbeno načrtovanje fokusnih skupin. Najprej smo pripravili načrt za izvedbo srečanj, ki je vseboval podrobnosti organizacije in priprave fokusnih skupin, ter določili časovni termin in način izvedbe fokusnih skupin. Nato smo skrbno izbrali udeležence obeh fokusnih skupin in se z njimi dogovorili za sodelovanje. Vsi udeleženci so podpisali soglasje o hrambi in obdelavi podatkov ter po sami izvedbi po pošti prejeli zahvalo za sodelovanje z darilcem. V tem obdobju je potekalo tudi oblikovanje usmeritvenih vprašanj, ki so bila pomensko enaka za obe fokusni skupini (glej prilogo 1). Teme so bile naslednje: • zavedanje pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri izobraževalcih odraslih; • osebnostne lastnosti dobrega/odličnega izobraževalca odraslih ter primanjkovanje le-teh med izobraževalci odraslih; • andragoška znanja izobraževalca odraslih, da kakovostno opravlja svoje izobraževalno delo, ter primanjkovanje le-teh med izobraževalci odraslih; • sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih; • znanja, spretnosti, osebnostne lastnosti, ki bodo v prihodnosti za izobraževalce odraslih najpomembnejši; • razlika v potrebah po dodatnih znanjih med izobraževalci odraslih glede na zaposlitveni status. Teden dni pred izvedbo srečanj se je oblikovala izvedbena ekipa s tremi člani: moderator, zapisovalec odgovorov ter član, ki je skrbel za tehnični in časovni del izvedbe. Na obeh srečanjih so imeli enake naloge in zadolžitve. 2 Klemenčič, S. in Hlebec, V. (2007). Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://kakovost.acs.si/ knjizna-polica/fokusne-skupine-kot-metoda-presojanja-in-razvijanja-kakovosti-izobrazevanja. II. FOKUSNI SKUPINI Srečanji fokusnih skupin sta bili izvedeni 22. in 23. februarja 2021, obe smo zaradi lažje nadaljnje kvalitativne analize snemali. Povprečno sta trajali 1 uro in 15 min, v vsaki pa je sodelovalo po 7 udeležencev. Po izvedbi srečanj fokusnih skupin je sledila kvalitativna analiza zbranih podatkov, in sicer po naslednjih korakih. Oba posnetka smo najprej dobesedno prepisali. Nato smo gradivo razčlenili na sestavne dele, tako da smo dobili enote kodiranja in potem tem enotam pripisali kode. V nadaljevanju smo te enote primerjali med seboj in tiste, ki se nanašajo na podobne pojave, združili v kategorije, ki smo jih tudi poimenovali. Na koncu smo oblikovali končno teoretično formulacijo, ki je v nadaljevanju predstavljena v obliki rezultatov in ugotovitev. 2.2 Udeleženci fokusne skupine Udeležence fokusnih skupin smo skrbno izbrali. Želeli smo namreč pridobiti mnenja, izkušnje, poglede tako izobraževalcev odraslih, torej tistih, ki v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle opravljajo vlogo organizatorja (načrtovalca) in/ali izvajalca izobraževanja (učitelj, predavatelj, mentor), kot tudi predstavni-kov institucij s področja izobraževanja odraslih (predstojniki, direktorji, vodje) in strokovnjakov s področja andragogike. V ta namen smo organizirali in izvedli dve fokusni skupini, udeleženci obeh pa delujejo v kohezijski regiji Zahodne Slovenije. V prvi fokusni skupini je sodelovalo 7 izobraževalk odraslih. 5 izmed njih deluje v organizacijah za izobra- ževanje odraslih (ljudske univerze, srednje šole, zasebne šole), ena v društvu in ena v združenju. Glede na zaposlitveni status pa so 4 sodelujoče izobraževalke odraslih v organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih, združenjih zaposlene ter 3, ki tam niso zaposlene, a pri njih opravljajo izobraževalno delo v neformalnih programih za odrasle (npr. kot zunanji sodelavci ali interni izobraževalci). K sodelovanju v drugi fokusni skupini pa smo povabili 7 ljudi, ki so strokovno in/ali vodstveno povezani z neformalnim izobraževanjem odraslih. 4 izmed njih so predstojniki, direktorji ali vodje v izbrani razvojni agenciji, na ljudski univerzi, v medpodjetniškem izobraževalnem centru oziroma na Inštitutu za razisko-17 vanje in razvoj izobraževanja. Slednji so v fokusni skupini sodelovali kot predstavniki institucij s področja izobraževanja odraslih. Trije izmed vseh sodelujočih v drugi fokusni skupini pa delujejo na Andragoškem centru Slovenije, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani oz. na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, v fokusni skupini pa so sodelovali kot strokovnjaki s področja andragogike. 3 Rezultati in ugotovitve Rezultate in ugotovitve obeh izpeljanih fokusnih skupin smo združili in jih v nadaljevanju predstavljamo po temah usmeritvenih vprašanj. Ne glede na to, ali v posamezni fokusni skupini sodelujejo izključno ženske ali ne, smo pri zapisu rezultatov in ugotovitev uporabili moško obliko zapisa; za besedno zvezo »fokusna skupina«, pa smo uporabili kratico »FS«. 3.1 Zavedanje pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri izobraževalcih odraslih Vsi udeleženci prve FS so se strinjali, da je stalno strokovno izpopolnjevanje izobraževalcev odraslih izredno pomembno in neizogibno. Dodatno izpopolnjevanje se jim zdi zelo pomembno tako z vidika svojega strokovnega in osebnega razvoja kot tudi z vidika mreženja z ostalimi izobraževalci odraslih. Prva FS, v katero smo uvrstili izobraževalce odraslih, je poudarila, da mora biti strokovno izpopolnjevanje izobraževalcev odraslih poglobljeno in nenehno ter vezano tako na izpopolnjevanje znotraj stroke oz. vsebinskega področja, na katerem izobraževalec odraslih deluje (npr. jeziki), kot na izpopolnjevanje s področja andragogike, predvsem andragoške didaktike (npr. kako izobraževati odrasle). Prva FS med razpravo izpostavi tudi razloge, zakaj se morajo izobraževalci strokovno izpopolnjevati. Kot razloge izpostavlja nenehne spremembe na trgu dela, novosti, nove trende in druge spremembe znotraj strokovnih področij, na katerih delujejo, ter spremembe generacij učečih se oz. ciljnih skupin, ki se pojavijo Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih oz. nastanejo skozi daljše časovno obdobje. Izpostavijo pa tudi pomen časa strokovnega izpopolnjevanja. Kakovostno strokovno izpopolnjevanje je še posebej nepogrešljivo na začetku opravljanja andragoškega izobraževalnega dela (na začetku kariere izobraževalca odraslih), ko se s tem področjem na novo srečujejo, ter ob različnih spremembah znotraj svojih delovnih procesov in področij, kot so npr. nove delovne situaci-je, zahtevnejša delovna področja ipd. Tudi udeleženci druge FS, v kateri so sodelovali posamezniki, ki so strokovno in/ali vodstveno povezani z neformalnim izobraževanjem odraslih, so poudarili, da je zavedanje pomena stalnega strokovnega razvoja pri izobraževalcih odraslih na splošno veliko in prisotno, a da jih je kljub temu za dejansko vključitev v strokovna izpopolnjevanja treba še veliko motivirati in spodbujati. Hkrati pa izpostavijo, da so med izobra- ževalci odraslih glede zavedanja tudi razlike. Menijo, da so nekateri izobraževalci odraslih bolj usmerjeni v osebnostno-strokovni razvoj kot drugi, ki temu ne dajejo tolikšnega pomena. Poleg tega pa vidijo tudi razlike glede na vlogo, ki jo opravljajo – izobraževalci odraslih, ki opravljajo vlogo izvajalca izobraževanj (učitelj, predavatelj, mentor) se strokovno bolj izpopolnjujejo (v novih vsebinah, didaktičnih metodah dela ipd.) kot tisti, ki opravljajo vlogo organizatorja (načrtovalca) izobraževanj. Vzrok za to vidijo v velikem obsegu dela organizatorja, ki se zaradi tega težje udeleži ene vrste izobraževanja. Udeleženci iz druge FS med razpravo izpostavijo tudi, kdaj se zavedanje, predvsem pa motiviranost za dejansko vključitev v strokovna izpopolnjevanja med izobraževalci odraslih dodatno poveča, in sicer ob nepredvidljivih situacijah, kot je epidemija koronavirusa, ko se pojavijo povečane potrebe na trgu (izobra- ževanja, ki so odgovor na potrebe trga, so hitro zapolnjena, medtem ko so druga, ki so veliko bolj pomembna ali celo nujna s strokovnega vidika, pa manj), ko so možnosti izpopolnjevanja stalne (nenehne) in ko se znotraj izobraževanj ustvarjajo skupnosti izobraževalcev. 3.2 Osebnostne lastnosti dobrega/odličnega izobraževalca odraslih 18 Po mnenju udeležencev iz obeh FS dobrega oziroma odličnega izobraževalca odraslih opredeljujejo naslednje osebnostne lastnosti3: • spodbuja odprte, odkrite in enakovredne odnose (med učiteljem in učečim se, med učiteljem in učno skupino, med učečimi se posamezniki); • je pristen (avtentičen, da je takšen kot je); • je prilagodljiv (do ciljne skupine, v pripravi in podajanju učne vsebine, na spremembe ipd.); • zna navdušiti druge za svojo stroko in učenje; • zna osmisliti učenje in izobraževanje (da je čim bolj konkreten in ne ostaja le na teoretični ravni, da obrazloži uporabnost in koristi izobraževanja); • je empatičen (čuječ do ljudi, senzibilen na dogajanje v učni skupini); • si prizadeva za neprestano nadgradnjo znanja (vedoželjnost); • je potrpežljiv; • aktivno posluša; • je motivator. Prva FS, v kateri so sodelovali izobraževalci odraslih, za razliko od druge FS, v katero so bili vključeni predstavniki institucij s področja izobraževanja odraslih in strokovnjaki s področja andragogike, navaja tudi, da dober/odličen izobraževalec odraslih: • je ciljno orientiran (ohranja oz. je osredotočen na rdečo nit predavanja); • je predan svojemu delu (»osebno navdušenje do lastne stroke in vsega, kar počneš«) ter • se zanima za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje, interese učečih se odraslih. Druga FS pa za razliko od prve FS izpostavi še naslednje osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo dobrega/ odličnega izobraževalca odraslih, in sicer da • je dostopen za vse učeče se odrasle (jih razume in sprejema); • je organiziran; • spodbuja izražanje čustev pri učečih se posameznikih; 3 Izbrali smo termin »osebnostne lastnosti«, saj se le-ta pogosto uporablja v strokovnem jeziku na področju upravljanja kadrov (gl. npr. Kragelj & Kragelj). Ta sklop bi lahko poimenovali tudi socialno-emocionalne kompetence. Ob tem naj ponovno omenimo težave s strokovno terminologijo. Tako v domačih kot v tujih virih ni uporabljeno poenoteno poimenovanje. II. FOKUSNI SKUPINI • je samozavesten; • je samostojen; • je sposoben osebne integritete; • je socialno spreten in • je pozitiven, ima življenjski optimizem. Nekateri udeleženci druge FS so poudarili, da se mnenje, katere osebnostne lastnosti so pomembne, skozi življenje spreminja ter da je zelo težko v vseh življenjskih obdobjih vzdrževati neko raven odličnosti, saj »so nihanja tudi v teh naših karierah«. Fokusni skupini pa sta razpravljali tudi o tem, katerih osebnostnih lastnosti na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih. Po mnenju prve FS na splošno izobraževalcem odraslih najbolj primanjkuje: • prilagodljivosti (do učečih se (njihovim interesom, značilnostim …), v podajanju učne vsebine ipd.); • ciljne orientiranosti (da ohranjajo rdečo nit izobraževanja); • da zna navdušiti za svojo stroko in učenje (ker s tem vzbudi zanimanje učečih se, jih pritegne in vpelje v učenje); • prizadevanja za neprestano nadgradnjo svojega znanja (»prevečkrat se zgodi, da izobraževalec odraslih svoje delo opravlja rutinsko«; »Ti moraš ostajati zanimiv; to pa boš, če bo tebe zanimalo, kar počne. To pa pomeni, da moraš stalno raziskovati svoje področje.«). Udeleženci druge FS pa so si bili enotni, da je zelo težko dati splošen odgovor na to, katerih osebnostnih lastnosti na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih, saj so si izobraževalci odraslih med seboj zelo različni. Nekateri so mnenja, da izobraževalcem odraslih na splošno primanjkuje: • smisla za humor; • predanosti svojemu delu (da ima »žar, veselje do tega kar počne«, saj posledično predavanje ni 19 »monotono, dolgočasno«) ter • da zna osmisliti učenje in izobraževanje (»da bi znali pokazat i grobi smisel, zakaj to potrebujemo udeleženci«). Poudarili so tudi, da je izobraževanje odraslih področje, ki je »včasih kar dosti kruto«, saj učna skupina izobraževalce odraslih sama selekcionira: tisti, ki so dobri, ostanejo in se lahko še izboljšajo, tisti, ki ne zmorejo ali niso dobri, pa jih skupina sama izvrže. Udeleženci prve FS so si enotni, da se teh osebnostnih lastnosti izobraževalec odraslih lahko priuči skozi njegovo izobrazbo (tako na teoretični kot praktični ravni), a da je hkrati veliko lažje, če ima nekatere priro-jene oz. so del njega. Smisel za humor pa je po mnenju nekaterih iz druge FS edina osebnostna lastnost, ki se je ne da priučiti, a se jo da kompenzirati z drugimi osebnostnimi lastnostmi. Vse navedene osebnostne lastnosti obeh FS, ki bodisi opredeljujejo dobrega/odličnega izobraževalca odraslih bodisi jih na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih, smo razvrstili v enoten seznam, imenovan Osebnostne lastnosti dobrega/odličnega izobraževalca odraslih (glej prilogo 2). Le-tega smo nato uporabili v anketnem vprašalniku v okviru anketiranja izobraževalcev odraslih kohezijske regije Zahodne Slovenije, kjer so anketiranci preko Likertove lestvice označevali, kako pomembno jim je, da ima izobraževalec odraslih, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja odraslih, posamezno osebnostno lastnost ter v kolikšni meri jih posamezna osebnostna lastnost opiše oz. opredeljuje. Na takšen način smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju potreb po izpopolnjevanju izobraževalcev odraslih s področ- ja osebnostnih lastnosti na območju celotne zahodne kohezijske regije. 3.3 Andragoška znanja izobraževalca odraslih za kakovostno opravljanje svojega izobraževalnega dela Neformalno izobraževanje odraslih je zelo obširno in kompleksno področje. Neformalni izobraževalni programi za odrasle se med seboj razlikujejo po vrsti (npr. programi za razvoj kariere, programi medgeneracij- Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih skega izobraževanja, programi trženja in prodaje ipd.) in vsebinskem področju (npr. osebni razvoj, umetnost, računalništvo, zdravstvo ipd.) ter po ciljni skupini, ki se vanje vključuje (npr. zaposleni, mlajši odrasli, tujci, upokojenci ipd.). Izobraževalec odraslih v teh programih lahko opravlja vlogo organizatorja (načrtovalca) in/ali izvajalca izobraževanja (učitelja, predavatelja, mentorja). Zaradi svoje vloge, ki jo opravlja, in zaradi zelo raznolikega področja, ki ga neformalno izobraževanje odraslih pokriva, mora izvajalec imeti oz. pridobiti in razviti čim več raznovrstnih andragoških znanj4, da lahko svoje izobraževalno delo kakovostno opravlja. Katera so ta znanja, pa smo raziskovali v obeh fokusnih skupinah. V vsaki FS je potekala svojevrstna razprava o tem. Obe FS sta navedli različna andragoška znanja iz andragoškega procesa5 ugotavljanje potreb kot tista, ki jih mora izobraževalec odraslih imeti za kakovostno delovanje na področju neformalnega izobraževanja odraslih. Prva FS, v katero so bili vključeni izobraževalci odraslih, je izpostavila tudi znanja, vezana na celotni andragoški proces načrtovanje in organizacija izobraževanja in evalvacija, medtem ko je druga FS, v kateri so sodelovali posamezniki, ki so strokovno in/ ali vodstveno povezani z neformalnim izobraževanjem odraslih, iz omenjenih procesov poudarila le znanja s področja metod in oblik dela, priprave učnih gradiv, prenosa znanja v prakso ter samoevalvacije. Druga FS pa se je predvsem osredotočila na znanja, vezana na proces i zpeljava izobraževanja, medtem ko je prva FS iz procesa izpostavila znanja s področja neposrednega dela s skupino (andragoška didaktika) ter motiviranje skupine. Druga FS je navedla tudi nekaj znanj, ki niso vezana na določen andragoški proces (npr. ekonomika izobraževanja odraslih), prva FS pa poudari pomen in nujnost supervizije kot strokovne podpore za vse izobraževalce odraslih. Vsa navedena znanja v obeh FS smo združili in jih po andragoških procesih skupaj z nekaterimi izpostavlje-nimi mnenji, opombami predstavljamo v nadaljevanju (glej tabelo 1). Tabela 1: Andragoška znanja z opombami, predstavljena po andragoških procesih Andragoški Andragoško znanje iz … Izpostavljena mnenja, opombe 20 procesi Ugotavlja- iskanja novih izzivov, trendov, potreb v okolju; Obe FS poudarita, da morajo biti izobraževalci nje izobra- odraslih pozorni na različne potrebe in se znati ugotavljanja potreb, ovir, pričakovanj ciljnih ževalnih nanje odzivati. Le-te ustvarja čas in ta jih tudi skupin; potreb spreminja, zato se tudi potrebe v različnih časov- odkrivanja »latentnega znanja v ljudeh, ciljnih nih obdobjih razlikujejo med seboj, npr. »nekaj skupinah in le-to vključiti in uporabiti v celotnem velja za ta čas epidemije, nekaj na splošno«. izobraževalnem procesu (ga formalizirati, Poudarita pa tudi, da je še vedno veliko znanj, ki osmisliti in preko njega osmišljati učenje)«; se jih začnemo učiti šele, ko zaslutimo potrebo, raziskovalne metodologije (načrtovanje in zbira- in opozorijo, da bi bilo treba o tem sistematično nje podatkov, analiza in interpretacija); razmisliti. Načrtovanje ciljev: Prva FS poudari, da je poznavanje ciljev tako in organiza- • načrtovanja in oblikovanja ciljev z vodstvom samega izobraževanja kot ciljev udeležencev cija izobra- in/ali ciljno skupino, ter postavljanje teh ciljev vnaprej izredno po- ževanja • usklajevanja ciljev organizacije in učečega se membno. posameznika, ki se večkrat razlikujejo med seboj; vsebine: Prva FS opozori na to, da je treba izhajati iz • načrtovanja in oblikovanja vsebine izobraže- predznanja, življenjskih situacij in vlog, izkušenj vanja, ciljne skupine ter to nadgraditi z novimi zna- • sooblikovanja vsebine skupaj s ciljno skupino; nji (»le-ta odpret i in na to pripeti nova znanja«). Izpostavi pa tudi pomen »vpeljave konkretne uporabnosti vsebine v življenju«. časovnega načrtovanja (časovna organizacija, urniki …); promocije (kako pripraviš gradivo, kako povabiš ljudi ipd., da bodo programi prišli do tistih, ki so jim namenjeni); 4 Kategorija »andragoška znanja« je bila oblikovana glede na značilnosti načrtovanja in izvajanja programov neformalnega izobraževanja. Sledili smo značilnostim faz andragoškega cikla (linearno zaporedje) in elementov interaktivnega načrtovanja (Ratcliff Daffron in Caffarella 2021; Caffarella in Ratcliff Daffron 2013). 5 Kategorija »andragoški procesi« je bila oblikovana glede na faze pri nas najbolj znanega modela razvoja izobraževalnega programa za odrasle, imenovanega andragoški ciklus, kot ga v svojih delih opisujejo Ana Krajnc, Sabina Jelenc, Dušan Savičević in drugi avtorji z območja bivše Jugoslavije. II. FOKUSNI SKUPINI priprave prostora; Prva FS še posebej poudari pomen malih pozor- nosti za udeležence (npr. pisalo, zvezek, kozarec vode) za njihovo aktivno sodelovanje, dobro počutje med izobraževanjem. metod in oblik dela: • načrtovanja, izbora metod in oblik dela glede na cilje izobraževanja in ciljno skupino, • sodobnih metod poučevanja; priprave učnih gradiv; Druga FS izpostavi pomen psihopedagogike v smislu vizualnega predstavljanja sporočil. prenosa znanja v prakso; Izpeljava neposrednega dela z udeleženci oz. andragoške Prva FS posebej poudari, da se odnos med ude- izobraževa- didaktike: leženci in mentorjem/učiteljem ustvarja ves čas nja • prilagajanja izobraževalnega procesa udele- izobraževanja (ko so in ko niso prisotni na učni žencem (interesi, potrebe, počutje, želje ipd.), uri). • dela v različno velikih skupinah, • načrtovanja in izpeljave izobraževanj v velikih učnih skupinah z velikimi individualnimi razli- kami med udeleženci glede interesa, motiva- cije ipd., • vzbujanja zanimanj in čustev pri udeležencih, • predstavitve praktične uporabnosti, smiselno- sti izobraževanja, učne vsebine; poznavanja značilnosti ciljnih skupin; psihologije (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti ipd.); skupinske dinamike (odzivanje na dogajanje v učni skupini, usmerjenje ipd.); 21 motiviranja skupine (kako motivirati udeležence za aktivno sodelovanje); komunikacije (kako uspešno komunicirati z drugimi, nebesedna komunikacija, obvladovanje konfliktov); IKT; interdisciplinarnega povezovanja znanj (povezo- vanje znanj iz različnih virov in z različnih področij z namenom približevanja učenja, znanja ciljnim skupinam); programiranja izobraževanja, in sicer na ravni programa in ciljne skupine; podpore udeležencem (npr. vsebinska podpora, podpora pri samostojnem učenju); Evalvacija samoevalvacije (stalne analize lastne prakse); Prva FS poudari, da je pomembna tako formal- formalne evalvacije; na evalvacija, ki je »namenska, sistematična in časovno določena ocenitev delavnic s neformalne evalvacije (kako jo prepoznati in se pozitivnega in negativnega vidika«, kot neformal- odzivati nanjo, ustna vprašanja ipd.); na, ki poteka ves čas učnega procesa. Izpostavi pa metodologije (načrtovanje in zbiranje podatkov, tudi to, da je ljudem všeč, če podajo svoje mnenje analiza in interpretacija); in s tem soustvarjajo izobraževalne programe. Ostala temeljnega andragoškega znanja (t. i. ABC andra- znanja, ki gogike); niso vezana ekonomike izobraževanja; na določen digitalizacije izobraževalnega procesa; temeljni »poistovetenja svoje identitete z identiteto andragoški izobraževalca odraslih«; proces supervizije kot strokovne podpore za vse izobra- ževalce odraslih. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Obe FS sta tudi razpravljali o tem, katerih znanj in spretnosti na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih. Iz andragoškega procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja je prva FS poudarila, da izobraževalcem odraslih najbolj primanjkuje znanj in spretnosti s področja načrtovanja in oblikovanja vsebine izobraževanja, in sicer iz tega, kako izbrati in v učni proces vpeljati konkretne vsebine, ki bodo v vsak-danjem življenju čim prej uporabne. Menijo namreč, da so izobraževalci odraslih »največkrat usmerjeni v input (povedati čim več podatkov, dati čim več znanja), namesto da bi bili v output (kaj, kje, kako in kdaj lahko učeči se neko konkretno vsebino uporabijo v vsakdanjih situacijah/življenju)«. Druga FS pa je izpostavila pomanjkanje andragoškega znanja s področja metod in oblik dela, natančneje kombiniranega učenja, iz sodobnih metod dela ter priprave interaktivnih učnih gradiv. S temeljnega andragoškega procesa izpeljava izobraževanja sta obe FS navedli veliko znanj, ki predstavljajo manko izobraževalcem odraslih, da bi kakovostno opravljali svoje izobraževalno delo. Obe FS sta poudarili na pomanjkanje znanja in spretnosti iz poznavanja, ustvarjanja in ohranjanja skupinske dinamike učečih se ciljnih skupin ter iz komunikacije, in sicer kako uspešno in učinkovito komunicirati, kako neosebno vzeti kritike učečih se, kako obvladovati konflikte ipd. Prva FS je izpostavila še pomanjkanje psiholoških znanj, natančneje znanj in spretnosti iz psihologije odnosov, razumevanja in uporabe intuicije v učeči se ciljni skupini, razumevanja občutkov, potreb, kaj se z nekom dogaja in kaj se nasploh v skupini dogaja ipd. Druga FS pa meni, da izobraževalcem odraslih nasploh primanjkuje znanj in spretnosti s področja IKT, in sicer tako iz same uporabe spletnih orodij za učenje na daljavo kot tudi iz tega, kako preko spletnih učnih orodij do-seči različne vrste ciljev, vzpostaviti socialni prostor, spodbujati in ohranjati sinergijo z in med udeleženci, kako preverjati znanje ipd. Druga FS poudari, da jim tudi primanjkuje znanj in spretnosti s področja dela z ranljivimi ciljnimi skupinami ter nudenja različne podpore učečim se pri e-izobraževanju (spoznavanje z učenjem in izobraževanjem na daljavo, vsebinska podpora, podpora pri samostojnem učenju). Obe FS se pa strinjata, da je glede na tako obširno in kompleksno področje, kot je neformalno izobraževanje odraslih, zelo težko podati enoznačne odgovore tako o tem, katera andragoška znanja mora izobraževalec odraslih imeti, da lahko kakovostno opravlja svoje izobraževalno delo, kot o tem, katera mu nasploh 22 najbolj primanjkujejo. Vsa v tabeli 1 navedena znanja smo dopolnili z znanji, ki jih na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih. Ta smo nato na podlagi triangulacije uporabili v kvalitativni analizi dokumentacije za namen izdelave seznama andragoških znanj, ki so pomembna za kakovostno opravljanje dela na področju neformalnega izobraževanja odraslih. 3.4 Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih Prva FS, v kateri so sodelovali izobraževalci odraslih, ima različne izkušnje glede sistemskega spremljanja njihovih potreb po dodatnih znanjih. Sodelujoči, ki delujejo na ljudskih univerzah, pravijo, da delodajalec njihove potrebe spremlja na letnih razgovorih, medtem ko ostali sodelujoči, ki delujejo na ostalih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, spremljanje potreb po dodatnih znanjih s strani delodajalca večinoma zanikajo. Nekateri sicer pravijo, da imajo občasne letne razgovore, a da vidijo »še veliko možnosti za sistemsko spremljanje potreb in v močnejšem strokovnem razvoju izobraževalcev odraslih«. V prvi FS je bilo izpostavljeno tudi to, da tam, kjer poteka spremljanje potreb, delodajalci upoštevajo želje, potrebe izobraževalcev odraslih in tudi skrbijo za njihov nenehni strokovni razvoj. Kjer spremljanje potreb ne poteka, je dodatno izpopolnjevanje stvar samoiniciative izobraževalcev odraslih. To pomeni, da si izobraževanja, ki jih potrebujejo in so jim v interesu, večinoma sami plačajo in si za to tudi vzamejo do-pust. Nekateri poudarijo, da imajo na začetku opravljanja izobraževalnega dela neko začetno oz. uvajalno izobraževanje, organizirano s strani delodajalca, oz. poteka »v smislu notranjega prenosa znanj na nove izobraževalce«, a da je vsakršno nadaljnje izpopolnjevanje prepuščeno interesom izobraževalca odraslih. Druga FS, v katero so bili vključeni predstavniki institucij s področja izobraževanja odraslih in strokovnjaki s področja andragogike, meni, da sta sistematično spremljanje potreb in razvoj izobraževalcev odraslih zelo pomembna in nujna. Med razpravo je navedla različne načine sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih, ki potekajo v različnih časovnih obdobjih (od vsakodnevnih pogovorov do razvojnih študij) ter so vezana ali na raven organizacije za izobraževanje odraslih, društva, združenja ali na II. FOKUSNI SKUPINI nacionalno raven.  Načini spremljanja potreb po dodatnih znanjih na ravni organizacije za izobraževanje odraslih, dru- štva, združenja: • preko rednih letnih razgovorov, • individualnih razgovorov, pogovorov, • (ustnih in pisnih) odzivov udeležencev, • različnih evalvacij, npr. že izvedenih usposabljanj ali poročil izobraževanj, samoevalvacij, • v okviru POKI-ja in • različnih raziskav znotraj organizacij za izobraževanje odraslih, društev, združenj.  Načini spremljanja potreb po dodatnih znanjih na nacionalni ravni: • preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev odraslih, • poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi izpopolnjevanji, • izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, npr. mreže svetovalcev za kakovost. Druga FS je posebej poudarila, da so se v obdobju epidemije covida-19 potrebe po dodatnih znanjih med izobraževalci odraslih vsakodnevno pojavljale in bile tudi zelo jasno izražene: »izražanje potreb je bilo na dnevni ravni; vsi so rabili, vsi takoj , in to tudi jasno povedali«. Druga FS je izpostavila dejstvo, da poznamo različne vrste potreb, ki jih moramo znati prepoznati, se nanje odzvati in jih tudi raziskovati. Te so t. i.: • prepoznane potrebe, ki so izražene preko različnih načinov spremljanja potreb po dodatnih znanjih in • slutnje, trendi, napovedi nekih potreb oz. neizražene potrebe, ki se jih izobraževalci odraslih niti še ne zavedajo. 23 Navajajo sicer, da na začetku lahko pride do neskladja med zgoraj omenjenimi vrstami potreb, a da so »slutnje potreb zelo pomemben del stalnega strokovnega razvoja«. Ni namreč pomembno le, da se odziva-mo na prepoznane potrebe, ampak tudi to, da »bolj poglobljeno proučujemo trende, ki šele napovedujejo potrebe v prihodnosti«. Slutnje potreb in raziskovanje so namreč zelo pomembni, da naredimo premike na svoji strokovni poti. Prva FS pa izpostavi tudi to, da morajo biti potrebe, želje po strokovnem razvoju izobraževalca odraslih usklajene s pričakovanji delodajalca do izobraževalca. kaj želi z dodatnimi znanji doseči posameznik in kaj z razvojem le-tega delodajalec. Vse v obeh FS omenjene načine sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih smo uporabili kot možne izbirne odgovore enega izmed anketnih vprašanj v okviru anketiranja izobra- ževalcev odraslih iz zahodne kohezijske regije. Tako so anketiranci preko zaprtega tipa anketnega vprašanja najprej označili, ali njihov delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko spremlja njihove potrebe po dodatnih znanjih, nato pa tisti, ki so temu pritrdili, med ponujenimi odgovori/načini uporabljene izbrali. Na takšen način smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih na območju celotne kohezijske regije Zahodne Slovenije. 3.5 Znanja, spretnosti, osebnostne lastnosti, ki bodo v prihodnosti za izobraževalce odraslih najpomembnejši Prva FS, v katero so bili vključeni izobraževalci odraslih, je kot najpomembnejše osebnostne lastnosti, ki jih bo izobraževalec odraslih moral imeti v prihodnosti, izpostavila naslednje: prilagodljiv (na novosti, trende, spremembe), odgovoren (do vseh udeležencev), zna navdušiti druge za svojo stroko in učenje (»z žarom, s katerim pristopiš, z vsebino, da ljudi pritegneš«, »da ljudje čutijo, kar ti predavaš«), si prizadeva za neprestano nadgradnjo znanja (da ima »nenehno željo po učenju, spoznavanju novega« in se zaveda pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja) ter je kot izobraževalec odraslih avtentičen, pristen. Od znanj in spretnosti, pomembnih za izobraževalce odraslih v prihodnosti, pa so izpostavili znanja in spretnosti s področij ne- Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih posrednega dela s skupino oz. andragoške didaktike (kako vzpostaviti in vzdrževati odnos, pristen stik z udeleženci) in IKT (iz »tehnologij in raznih orodij, ki bistveno olajšajo in izboljšajo učenje«), ki sta vezana na andragoški proces izpeljava izobraževanja. Posamezniki v prvi FS so poudarili tudi to, da mora izobraževalec odraslih v vsej »poplavi izobraževanj, novosti« znati narediti selekcijo in izbrati le tista izobraževanja, ki odgovarjajo njegovim trenutnim potrebam oz. »kjer vejo, da bodo dobili neka nova, res konkretna znanja«. Nekateri v drugi FS, v kateri so sodelovali posamezniki, ki so strokovno in/ali vodstveno povezani z neformalnim izobraževanjem odraslih, pa so opozorili na trend oz. razvoj t. i. umetne inteligence, ki se razvija v e-učitelja oz. »učitelja, ki bo umetna inteligenca in tako na voljo vsem ljudem«. Ob tem se sprašujejo, kakšna bo potem učiteljeva vloga nasploh, kaj bo s socialnimi veščinami, odnosi, potrebo po druženju ipd. Menijo, da se bo večina delovnih mest v izobraževanju odraslih in tudi nasploh transformirala, pojavile se bodo nove oblike dela, a hkrati poudarijo, da bo temeljna učiteljeva vloga ostala – »nekdo, ki je vsakomur na razpolago kot vir znanja, ki usmerja izobraževanje, ki odkriva latentno znanje v drugih in mu daje vrednost ipd.«. Izpostavijo pa, da bo izobraževalec odraslih takrat potreboval nova, drugačna znanja, veščine, spretnosti, o katerih sedaj niti ne slutimo. Z vsemi navedenimi ugotovitvami v obeh FS smo dopolnili tabelo 1, in sicer za potrebe nadaljnje analize dokumentacije. 3.6 Razlika v potrebah po dodatnih znanjih med izobraževalci odraslih glede na zaposlitveni status Mnenje o tem, ali se potrebe po dodatnih znanjih pomembno razlikujejo med izobraževalci odraslih, ki so zaposleni v organizacijah za IO, društvih in združenjih, in tistimi, ki tam niso zaposleni, a pri njih opravljajo izobraževalno delo v neformalnih programih za odrasle (npr. kot zunanji sodelavci ali interni izobraževalci), je v obeh FS enotno – med njimi ni razlik. Menijo namreč, da potrebe po dodatnih znanjih niso odvisne 24 od tega »s kakšnega položaja gledaš ali pa deluješ« oz. »v kakšnem zaposlitvenem odnosu si s šefom«, ampak bolj od tega, kot še posebej poudari druga FS, katero vlogo v neformalnih izobraževalnih programih (najpogosteje) opravljajo – ali vlogo organizatorja (načrtovalca) ali izvajalca izobraževanja (učitelja, predavatelja, mentorja). Menijo, da organizatorji potrebujejo znanja iz vseh andragoških procesov in področij dela, medtem ko učitelji, mentorji potrebujejo predvsem znanja s področja izvajanja izobraževanja. Druga FS še posebej poudari, da morajo vsi izobraževalci odraslih dobro poznati različna področja neformalnega izobraževalnega dela in imeti znanja, spretnosti, veščine iz vseh andragoških procesov, ki pa jih organizatorji (načrtovalci) izobraževanja uporabijo na ravni programa, izvajalci izobraževanja (učitelja, predavatelja, mentorja) pa na ravni učne skupine. III. ANALIZA DOKUMENTACIJE III. ANALIZA DOKUMENTACIJE 25 Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 1 Namen analize dokumentacije Namen analize dokumentacije je bil izdelati seznam andragoških znanj, ki so pomembna za kakovostno opravljanje dela na področju neformalnega izobraževanja odraslih. 2 Metodologija 2.1 Opis zbiranja in obdelave podatkov Analiza dokumentacije je potekala od marca do aprila 2021. Najprej smo pripravili načrt za zbiranje vse potrebne dokumentacije, ki je vseboval časovni termin ter vse podrobnosti celotnega procesa zbiranja podatkov. Nato smo pripravili protokol zbiranja dokumentacije v obliki Excelove tabele. Osnova so bili naslednji temeljni andragoški procesi: • ugotavljanje izobraževalnih potreb, • načrtovanje in organizacija izobraževanja, • izpeljava izobraževanja, 26 • evalvacija izobraževanja, • vodenje izobraževalnega procesa, • upravljanje izobraževalnega procesa. V izobraževanju odraslih so bili ti temeljni, saj se z njimi izobraževalci odraslih srečujejo na različnih delovnih položajih. Prvi štirje andragoški procesi sestavljajo faze pri nas najbolj znanega modela razvoja izobraževalnega programa za odrasle, imenovanega andragoški ciklus. Za namen raziskave pa smo drugo in tretjo fazo andragoškega ciklusa združili v eno, v načrtovanje in organizacija izobraževanja, saj se ti dve med seboj prepletata. Slednjim štirim andragoškim procesom smo dodali še dva, ki ju v monografiji Kompetenčna zasnova izpopolnjevanja izobraževalcev odraslih (Klemenčič, Možina in Žalec 2012) opisujejo kot neizogibna pri načrtovanju in izpeljavi izobraževanja v praksi. Nato je sledilo zbiranje podatkov, in sicer na naslednji način. Za vsak temeljni andragoški proces smo iskali znanja, ki so pomembna za kakovostno opravljanje vsakega izmed procesov ali jih skušali opredeliti iz temeljnih andragoških procesov ter del, nalog in vlog izobraževalcev v neformalnem izobraževanju odraslih, opisanih v strokovni literaturi.6 Podatke pa smo zbirali v dveh časovno ločenih delih. V prvem smo andragoška znanja iskali oziroma jih opredeljevali preko študije različne strokovne literature (glej poglavje Literatura in viri), v drugem delu pa smo podatke zbirali preko monografije Kompetenčna zasnova spopolnjevanja izobraževalcev odraslih (Klemenčič, Možina in Žalec 2012), ki so jo oblikovali na Andragoškem centru Slovenije. Kompetenčna zasnova je strukturiran zapis pregleda (inventarizacije) različnih procesov, ki jih opravljajo izobraževalci odraslih v interakciji z opisom kompetenc, ki jih ti morajo imeti za uspešno načrtovanje, vodenje, izpeljavo in vrednotenje teh procesov« (prav tam, str. 67). V njej pa smo se posebej osredotočili na splošne poklicne zmožnosti, »ki naj bi jih razvijali izobraževalci odraslih, ne glede na posebno vlogo, ki jo opravljajo«, ter posebno poklicnih zmožnosti, »ki izhajajo iz temeljnih andragoških procesov ter konkretnih del in nalog, ki jih opravljajo učitelji/predavatelji in organizatorji izobraževanja odraslih« (prav tam, str. 73). 6 Kljub temu, da smo uporabili le strokovno literaturo, smo zaradi natančnega sledenja procesu kvalitativnega raziskovanja to metodo poimenovali analiza dokumentacije. Namreč, tukaj ne gre zgolj za začetno splošno raziskovanje, kaj o tem področju že vemo, ampak podatke zbiramo in obdelujemo po točno določenih korakih kvalitativnega raziskovanja. III. ANALIZA DOKUMENTACIJE Na slednji dve vlogi izobraževalcev odraslih pa smo se osredotočili zato, ker sta to najpogostejši vlogi v andragoški praksi v neformalnem izobraževanju odraslih. Po zbranih podatkih iz obeh delov je sledila kvalitativna analiza dokumentacije, v katero pa smo na podlagi triangulacije vključili še tretji vir podatkov, in sicer tabelo andragoških znanj izobraževalca odraslih, ki je nastala v kvalitativni analizi fokusnih skupin (glej tabelo 1). V kvalitativni obdelavi podatkov smo pri procesu kodiranja uporabili deduktivni pristop, kjer smo vsa tri gradiva analizirali na podlagi šestih kod: ugotavljanje izobraževalnih potreb, načrtovanje in organizacija izobraževanja, izpeljava izobraževanja, evalvacija izobraževanja, vodenje izobraževalnega procesa ter upravljanje izobraževalnega procesa. S protokolom zbiranja podatkov smo poskrbeli, da sta bili obe gradivi v analizi dokumentacije v fazi zbiranja podatkov hkrati že urejeni in skodirani po prej omenjenih šestih kodah. Ko smo podatke v tabeli andragoških znanj izobraževalca odraslih, nastale v kvalitativni analizi fokusnih skupin (tabela 1), uredili po prej omenjenih kodah, smo vsa tri gradiva ponovno uredili, in sicer tako, da smo vsa gradiva po kodah združili v enotno Excelovo tabelo. Potem smo po posameznih kodah med seboj primerjali andragoška znanja in tista, ki se nanašajo na podobne pojave, med seboj združili v kategorije, ki smo jih tudi poimenovali – z na novo definiranim znanjem. Pri tem smo sledili temu, da posamezno znanje ni oblikovano presplošno ali preveč specifično (uporabno npr. le za eno vrsto neformalnih programov), ampak da je dovolj konkretno, da z njim izobraževalec odraslih kakovostno opravlja katero koli delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih – ne glede na vlogo, ki jo na tem področju opravlja izobra- ževalec odraslih, ter ne glede na vrsto in vsebinsko področje izobraževalnih programov ali ciljno skupino, ki se v te programe vključuje. Na koncu smo oblikovali končno teoretično formulacijo – seznam andragoških znanj, ki je v nadaljevanju predstavljen pod rezultati in ugotovitve. 3 Rezultati in ugotovitve 27 V nadaljevanju predstavljamo rezultate in ugotovitve analize dokumentacije, in sicer izdelan seznam andragoških znanj, ki so pomembna za kakovostno opravljanje dela na področju neformalnega izobraževanja odraslih. Andragoška znanja so v spodnji tabeli predstavljena po temeljnih andragoških procesih (glej tabelo 2). Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Tabela 2: Seznam andragoških znanj, predstavljenih po temeljnih andragoških procesih Temeljni Andragoško znanje iz … andragoški procesi Ugotavljanje … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje izobraževalnih odraslih (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.); potreb … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd.; … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa); … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po različnih oblikah podpore med izobraževanjem; … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov; Načrtovanje … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne in organizacija potrebe (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.); izobraževanja … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.); … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.); … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 28 drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.); … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd.; … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd.; … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, ustreznih za izpeljavo izobraževanja; … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd.; … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev; … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.); … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd.; … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.); … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd.; III. ANALIZA DOKUMENTACIJE Izpeljava … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja izobraževanja (prilagajanje okvirnih izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje); … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage ipd.): … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja; … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med udeleženci; … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih vrst izobraževalnih ciljev; … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja učenje (psihosocialno okolje odnosov); … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev; … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju načrtovanih ciljev izobraževanja; … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja; … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.); 29 … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno-izobraževalni vidiki); … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.); … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med udeleženci; Evalvacija … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami izobraževanja (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov; … samoevalvacija lastnega dela; … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja; … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem; … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev in učinkov izobraževanja; … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva udeležencev z izpeljavo izobraževanja; … priprave (samo)evalvacijskih poročil; … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav; Vodenje … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževalnega izobraževanja, urejanje njihovih statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem procesa (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih; … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi izobraževalca odraslih; … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih; … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.); … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike; Upravljanje … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, izobraževalnega oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno procesa in finančno poročanje ipd.); … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.); … priprave in vodenja izobraževalne dokumentacije; … poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih. Slednji seznam smo uporabili kot trditve v Likertovi lestvici enega izmed ključnih anketnih vprašanj v okviru anketiranja izobraževalcev odraslih iz zahodne kohezijske regije. Anketiranci so namreč ocenjevali, koliko jim primanjkuje posameznih andragoških znanj, da bi svoje delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih kakovostno opravljali. Na takšen način smo dobili vpogled na trenutno stanje na področju potreb po izpopolnjevanju izobraževalcev odraslih s področja andragoških znanj na območju celotne zahodne 30 kohezijske regije. III. ANALIZA DOKUMENTACIJE IV. ANKETIRANJE 31 Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 1 Namen anketiranja Namen anketiranja je bil ugotoviti, kakšne so potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, ki prihajajo iz kohezijske regije Zahodne Slovenije. Poleg tega so nas zanimale tudi potrebe po dodatnih znanjih ločeno glede na: • zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (in primerjava potreb med njimi), • zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, • vrsto neformalnih izobraževalnih programov, • vsebinska področja in interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin ter • statistično regijo. Z delom raziskave, ki je slonel na anketiranju, smo torej sledili namenu celotne raziskave (Glej Namen raziskave, saj je namen anketiranja enak namenu raziskave. Zaradi tega v nadaljevanju besedila glede na smi-selnost izmenjaje uporabljamo izraz anketiranje in raziskava.). V raziskavi smo poleg šestih analiz potreb na različnih nivojih (glej Namen raziskave) opravili tudi primerjal-32 no analizo potreb po dodatnih znanjih med zaposlenimi v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih ter društvih in združenjih. V vseh sedmih analizah potreb pa smo se osredotočili na naslednja področja potreb, in sicer na potrebe: • po andragoških znanjih, kjer so nas zanimale potrebe le-teh po šestih temeljnih andragoških procesih: (kot smo jih opredelili na str. 26) ugotavljanje izobraževalnih potreb, načrtovanje in organizacija izobraževanja, izpeljava izobraževanja, evalvacija izobraževanja, vodenje izobraževalnega procesa in upravljanje izobraževalnega procesa; • po razvoju osebnostnih lastnosti, kjer nas je zanimalo, kako pomembne se zdijo posamezne lastnosti izobraževalcem odraslih, nato pa še v kolikšni meri veljajo zanje; • po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj. Poleg slednjega pa smo se osredotočili še na področje strokovnega izpopolnjevanja izobraževalcev odraslih, kjer nas je najprej zanimalo stanje na tem področju (kakšne so možnosti za izpopolnjevanje, kje se najpogosteje izpopolnjujejo, razlogi za udeležbo in ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj), nato pa še potrebe po dodatnih strokovnih znanjih. 2 Metodologija 2.1 Opis zbiranja in obdelave podatkov Za namen anketiranja smo oblikovali anketni vprašalnik (glej prilogo 3) in ga postavili v spletno okolje 1ka. Pri oblikovanju anketnih vprašanj smo uporabili rezultate in ugotovitve fokusnih skupin in analize dokumentacije. Pred samim zbiranjem podatkov smo opravili pilotno izvedbo anketiranja. Zbiranje podatkov je potekalo preko spleta v obdobju med 28. aprilom in 20. majem 2021, in sicer na ob-močju celotne kohezijske regije Zahodne Slovenije. Anketni vprašalnik smo v spletni različici distribuirali IV. ANKETIRANJE na e-naslove izobraževalcev odraslih, ki so ali bodo kadar koli v obdobju med leti 2020 in 2022 opravljali izobraževalno delo v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle (ali kot organizatorji/načrtovalci ali kot izvajalci le-teh) na območju zahodne kohezijske regije. Posredovali smo ga tudi predstojnikom, direk-torjem oz. vodjem javnih in zasebnih organizacij za izobraževanje odraslih, društev oz. združenj in jih pozvali k posredovanju le-tega svojim izobraževalcem odraslih (zaposlenim, zunanjim sodelavcem, partner-jem ipd.). Po preteku nekaj dni smo potencialne anketirance ponovno pozvali k izpolnjevanju spletnega vprašalnika oz. se jim zahvalili za odziv in sodelovanje v anketiranju. Za reševanje anketnega vprašalnika, ki je bilo popolnoma anonimno, so anketiranci potrebovali od 10 do 15 minut. Zbrani podatki so bili obrav-navani strogo zaupno in uporabljeni izključno za namen raziskave. Zbrani podatki so bili obdelani po metodi statistične analize podatkov, kjer so bile uporabljene osnovne opisne statistike (absolutne in relativne frekvence, aritmetična sredina). Za namene primerjave različnih skupin izobraževalcev odraslih je bila opravljena nivojska segmentacijska analiza. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Odgovore pri vprašanjih odprtega tipa smo kategorizirali in jih vključili v kvantitativno analizo. 2.2 Predstavitev rezultatov in ugotovitev Rezultate kvantitativne obdelave smo v nadaljevanju poročila prikazali tabelarično, grafično in med bese-dilom. Vsi anketiranci niso odgovorili na vsa vprašanja v anketnem vprašalniku, zato so pri vsaki predstavitvi rezultatov navedeni veljavni numerusi tistih, ki so odgovorili na vprašanje. V poročilu so rezultati in ugotovitve predstavljeni po nivojih analiz potreb oz. po temah raziskovalnih vpra- šanj. Vsaka tema pa nadalje po področjih potreb po dodatnih znanjih in področju strokovnega izpopolnjevanja. 2.3 Sociodemografske značilnosti udeležencev anketiranja (opis vzorca) 33 V raziskavo se je vključilo 569 anketiranih, večinoma ženskega spola (več kot 80 %). Spol f f % Ženski 246 81,5 % Moški 56 18,5 % Skupaj 302 100,0 % Skoraj dve tretjini anketiranih predstavljajo stari od 31 do 50 let, največ jih sodi v starostno skupino starih med 41 in 50 leti. Slaba tretjina je starih več kot 50 let, le v majhnem deležu pa so zastopani tisti, ki so mlajši od 30 let. Starost f f % Do 30 let 15 5,0 % Od 31 do 40 let 81 26,8 % Od 41 do 50 let 108 35,8 % Od 51 let do 60 let 68 22,5 % Več kot 61 let 30 9,9 % Skupaj 302 100,0 % Največ anketiranih prihaja iz osrednjeslovenske statistične regije, sledijo jim anketirani iz goriške regije, najmanj pa je anketiranih iz gorenjske in obalno-kraške regije. Statistična regija bivanja f f % osrednjeslovenska 121 40,9 % gorenjska 54 18,2 % goriška 75 25,3 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih obalno-kraška 46 15,5 % Skupaj 296 100,0 % Večina anketiranih ima pedagoško-andragoško izobrazbo, nekaj pa jih le-to namerava pridobiti ali pa so že v postopku pridobivanja. Tako je tretjina anketiranih brez pedagoško-andragoške izobrazbe. Pedagoško-andragoška izobrazba f f % Jo imam. 181 60,3 % Je nimam. 100 33,3 % Je nimam, a jo nameravam pridobiti. 12 4,0 % Sem v postopku pridobitve. 7 2,3 % Skupaj 300 100,0 % Brez strokovnega izpita je nekaj manj kot polovica anketiranih, dobrih 40 % strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja ima, nekaj pa ga namerava opraviti ali pa je v postopku pridobitve le-tega. Strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja f f % Ga imam. 131 43,8 % Ga nimam. 145 48,5 % Ga nimam, a ga nameravam opraviti. 20 6,7 % Sem v postopku pridobitve le-tega. 3 1,0 % Skupaj 299 100,0 % Največ anketiranih prihaja iz javnih organizacij za izobraževanje odraslih. V podobno visokem deležu so zastopani tisti, ki niso zaposleni v organizacijah za izobraževanje odraslih ali društvih in združenjih, a so prepoznani kot ustrezen kader za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih (to pomeni, 34 da so v zadnjem letu opravljali izobraževalno delo v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle oziroma so potencialni izvajalci teh programov). Zaposlitev f f % Sem zaposlen v javni organizaciji za izobraževanje 116 38,8 % odraslih. Sem zaposlen v zasebni organizaciji za 52 17,4 % izobraževanje odraslih. Sem zaposlen v društvu ali združenju. 35 11,7 % Nisem zaposlen v organizaciji za izobraževanje odraslih, društvih, združenjih, a sem prepoznan kot 96 32,1 % ustrezen kader za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalec odraslih. Skupaj 299 100,0 % Četrtina anketirancev ima do 5 let delovnih izkušenj na področju neformalnega izobraževanja odraslih, dobra tretjina pa med 6 in 15 let delovnih izkušenj. Slednji skupaj z anketiranci z od 16 do 20 let delovnih izkušenj tvorijo polovico vzorca raziskave. Četrtina anketiranih pa ima več kot 20 let delovnih izkušenj na področju neformalnega izobraževanja odraslih. Število let delovnih izkušenj na področju f f % neformalnega IO Do 2 leti 36 12,0 % Od 3 do 5 let 42 14,0 % Od 6 do 10 let 51 17,0 % Od 11 do 15 let 55 18,3 % Od 16 do 20 let 39 13,0 % Od 21 do 25 let 32 10,7 % Od 26 do 30 let 20 6,7 % IV. ANKETIRANJE Več kot 31 let 25 8,3 % Skupaj 300 100,0 % Dokaj enakomerno so v vzorcu raziskave zastopani tisti, ki v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle najpogosteje opravljajo vlogo organizatorja (načrtovalca) izobraževanja in vlogo izvajalca izobraževanja – učitelja, predavatelja, mentorja (teh je nekaj več kot polovica). Vloga f f % organizator (načrtovalec) izobraževanja 272 48,2 % izvajalec izobraževanja (učitelj, predavatelj, mentor) 292 51,8 % Skupaj 564 100,0 % Na vprašanje, v kateri vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle najpogosteje delujejo, jih je več kot tretjina navedla programe strokovnega usposabljanja. Sledijo programi za prosti čas in osebno rast ter programi za dvig jezikovnih kompetenc. V teh programih deluje več kot četrtina anketiranih. Pogosto delujejo še v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc ter programih za razvoj kariere (petina anketiranih ali več). Vrsta neformalnega izobraževalnega programa (n f f % = 492) Programi strokovnega usposabljanja 169 34,3 % Programi za prosti čas in osebno rast 142 28,9 % Programi za dvig jezikovnih kompetenc 130 26,4 % Programi za dvig računalniških in IKT kompetenc 114 23,2 % Programi za razvoj kariere 102 20,7 % Programi medgeneracijskega izobraževanja 78 15,9 % 35 Programi vodenja in upravljanja 69 14,0 % Študijski krožki 63 12,8 % Programi usposabljanja za življenjsko uspešnost 55 11,2 % Programi medkulturnega izobraževanja 53 10,8 % Programi trženja in prodaje 41 8,3 % Program Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O) 34 6,9 % Programi trajnostnega razvoja in zelenega 31 6,3 % gospodarstva Programi računovodstva in knjigovodstva 20 4,1 % Odgovore, ki so jih navedli anketiranci pri vprašanju o tem, na katerem vsebinskem področju neformalnih izobraževalnih programov za odrasle najpogosteje delujejo, smo razvrstili v široka področja klasifikacije KLASIUS-P-16, ki se je glede na frekvenčno distribucijo posameznih navedb področij izkazala za najbolj smiselno glede na uporabo spremenljivke v nadaljnji analizi. Največ, skoraj dve tretjini anketirancev deluje na vsebinskem področju osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnostih, pogosto (dobra tretjina) delujejo tudi na področju umetnosti in humanistike (predvsem jeziki). Petina jih deluje na področju izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev, sledi področje zdravstva in socialne varnosti. Na ostalih področjih delujejo v manjši meri. Vsebinsko področje (n = 462) f f % Osnovne in splošne izobraževalne aktivnosti/izidi 281 60,8 % Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 94 20,3 % Umetnost in humanistika 176 38,1 % Družbene vede, novinarstvo in informacijska 70 15,2 % znanost Poslovne in upravne vede, pravo 51 11,0 % Naravoslovje, matematika in statistika 29 6,3 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) 65 14,1 % Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 33 7,1 % Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo 14 3,0 % Zdravstvo in socialna varnost, 87 18,8 % Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne 57 12,3 % storitve Na področju neformalnega izobraževanja anketiranci najpogosteje delajo s ciljno skupino zaposlenih posameznikov. Takih je skoraj polovica anketiranih. Dobra četrtina jih dela z brezposelnimi oziroma mlajšimi odraslimi, petina pa z upokojenci. Redkeje anketiranci delajo v medgeneracijskih programih, s tujci ali z osebami s posebnimi potrebami. Ciljna skupina odraslih na področju neformalnega f f % IO (n = 458) Z zaposlenimi 210 45,9 % Z brezposelnimi 136 29,7 % Z mlajšimi odraslimi 118 25,8 % Z upokojenci 94 20,5 % Z vsemi generacijami (medgeneracijski programi) 66 14,4 % S tujci 65 14,2 % Z osebami s posebnimi potrebami 55 12,0 % 3 Rezultati in ugotovitve: Splošna analiza potreb izobraževalcev odraslih po 36 izpopolnjevanju znanja na območju zahodne kohezijske regije V tem delu bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, kakšne so potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, ki prihajajo iz kohezijske regije Zahodne Slovenije. 3.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih smo preverjali po šestih temeljnih andragoških procesih (le-ti so v nadaljevanju besedila zapisani v ležeči pisavi). Anketiranci so ocenjevali, v kolikšni meri jim po lastnem mnenju primanjkuje posameznih andragoških znanj, da bi svoje delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih kakovostno opravljali. Ocenjevanje je potekalo na štiristopenjski lestvici, kjer ocena 1 pomeni, da jim posameznega znanja ne primanjkuje, ocena 2, da jim posameznega znanja malo primanjkuje, ocena 3, da jim znanja delno primanjkuje, in ocena 4, da jim znanja zelo primanjkuje. V primeru, da posamezno andragoško znanje za opravljanje svojega dela za anketiranca ni relevantno, so izbrali odgovor »Za opravljanje svojega dela ne potrebujem navedenega andragoškega znanja«. 3.1.1 Ugotavljanje izobraževalnih potreb V kontekstu ugotavljanja izobraževalnih potreb med izobraževalci odraslih se kot tisto, ki jim najbolj primanjkuje, kaže znanje iz pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov, saj vsak sedmi izobraževalec odraslih navaja, da mu tega znanja zelo primanjkuje, skoraj polovici (45 %) izobraževalcem odraslih pa to znanje vsaj delno primanjkuje. Izobraževalcev odraslih, ki jim vsaj delno primanjkuje posameznih andragoških znanj iz andragoškega procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb, je najmanj 40 %. Nekoliko manjše potrebe se kažejo glede znanj iz pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem, a še vedno je komaj polovica takih, ki navajajo, da jim takih znanj ne primanjkuje oziroma jim jih primanjkuje malo. IV. ANKETIRANJE Pravzaprav bi izmed vseh šestih temeljnih andragoških procesov prav ugotavljanje izobraževalnih potreb lahko izpostavili kot tisti proces, pri katerem obstaja največji primanjkljaj znanj med izobraževalci odraslih. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 411 23,4 % 30,2 % 30,7 % 9,7 % 6,1 % (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 412 13,8 % 29,1 % 31,3 % 14,3 % 11,4 % potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 411 16,5 % 31,9 % 32,1 % 11,9 % 7,5 % izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 409 21,5 % 31,3 % 31,5 % 8,8 % 6,8 % različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 412 22,1 % 24,8 % 28,9 % 15,8 % 8,5 % ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov 37 3.1.2 Načrtovanje in organizacija izobraževanja Iz andragoškega procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja so potrebe izobraževalcev odraslih po posameznih andragoških znanjih raznolike – dobro so opremljeni z znanji (manj kot vsak peti izobraževalec odraslih navaja, da mu to znanje delno ali zelo primanjkuje): • iz organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd., • časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) in • načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Na drugi strani pa obstaja večja potreba po znanjih iz načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam, predvsem pa iz priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev, za kar je skoraj polovica izobraževalcev odraslih navedla, da jim teh znanj vsaj delno primanjkuje. Pri preostalih znanjih iz načrtovanja in organizacije izobraževanja zasledimo med četrtino in tretjino takih izobraževalcev odraslih, ki jim teh znanj vsaj delno (če ne že zelo) primanjkuje. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 364 23,9 % 30,8 % 28,3 % 6,3 % 10,7 % (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 364 30,8 % 30,2 % 25,0 % 5,8 % 8,2 % oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 364 26,1 % 21,4 % 22,5 % 14,6 % 15,4 % oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 362 29,0 % 33,1 % 26,0 % 6,1 % 5,8 % drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 365 37,0 % 33,4 % 20,0 % 4,1 % 5,5 % časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v 38 prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 363 34,4 % 34,7 % 20,1 % 5,5 % 5,2 % dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 365 29,0 % 29,9 % 25,8 % 11,0 % 4,4 % ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 365 17,3 % 31,0 % 28,5 % 12,3 % 11,0 % v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in 365 14,2 % 19,5 % 27,4 % 21,1 % 17,8 % storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 366 35,2 % 33,3 % 20,2 % 3,8 % 7,4 % izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) IV. ANKETIRANJE … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 365 43,0 % 29,6 % 15,9 % 3,3 % 8,2 % urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 364 47,5 % 27,7 % 14,3 % 3,0 % 7,4 % izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 366 48,1 % 25,7 % 14,2 % 3,6 % 8,5 % prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. 3.1.3 Izpeljava izobraževanja Izobraževalcem odraslih iz temeljnega andragoškega procesa izpeljava izobraževanja v največji meri primanjkuje znanj iz prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij zanje, iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja, pa tudi iz poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno-izobraževalni vidiki) in iz poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.). Takih izobraževalcev odraslih, ki jim teh znanj primanjkuje vsaj delno, je več kot tretjina. Najbolj so izobraževalci odraslih iz procesa izpeljava izobraževanja opremljeni z znanji iz ustvarjanja pri-39 jaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja učenje (psihosocialno okolje odnosov), spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev ter vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med udeleženci, kajti več kot 40 % izobraževalcem odraslih teh znanj primanjkuje, medtem ko je takih, ki jim ta znanja vsaj delno primanjkujejo, manj kot četrtina. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 346 27,5 % 32,9 % 25,1 % 4,6 % 9,8 % izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 346 20,8 % 29,5 % 30,1 % 8,7 % 11,0 % načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij zanje … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje 347 30,8 % 30,8 % 23,9 % 6,3 % 8,1 % pri uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage …) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 347 27,4 % 31,4 % 25,9 % 11,5 % 3,7 % vključno z oblikami e-učenja Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 347 34,0 % 32,3 % 20,5 % 9,5 % 3,7 % udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja 347 35,7 % 31,7 % 19,3 % 6,9 % 6,3 % različnih vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 347 44,7 % 31,4 % 15,6 % 4,6 % 3,7 % učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, aktivno sodelovanje 346 42,2 % 28,9 % 18,2 % 6,1 % 4,6 % in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 346 35,5 % 34,1 % 19,1 % 6,4 % 4,9 % načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 346 28,0 % 34,7 % 24,3 % 8,1 % 4,9 % posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi interesi, praktična 347 24,8 % 35,7 % 24,2 % 10,1 % 5,2 % naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti 40 različnih ciljnih skupin (psihološki, 346 22,8 % 35,0 % 26,3 % 11,6 % 4,3 % sociološki, antropološki in učno- izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 347 28,2 % 31,4 % 28,5 % 8,1 % 3,7 % razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 347 40,9 % 32,6 % 18,7 % 4,9 % 2,9 % udeleženci 3.1.4 Evalvacija izobraževanja Med andragoškimi znanji iz andragoškega procesa evalvacija izobraževanja najbolj izstopata dva sklopa znanj: (1) znanja iz načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov, ter (2) znanja iz vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav. Namreč, pri teh dveh sklopih je zaznati višjo stopnjo potreb po znanju kakor pri ostalih znanjih iz procesa evalvacija izobraževanja, kajti nekaj manj kot polovica izobraževalcev odraslih navaja, da jim teh znanj primanjkuje vsaj deloma, če ne že zelo. Izobraževalci odraslih so s preostalimi znanji, potrebnimi za evalvacijo izobraževanja, še relativno dobro opremljeni – predvsem kar se tiče sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva udeležencev z izpeljavo izobraževanja, kajti potrebo po dodatnem znanju s tega področja je zaznati pri približno tretjini izobra- ževalcev odraslih. IV. ANKETIRANJE Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 335 19,1 % 27,5 % 32,5 % 13,1 % 7,8 % procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 336 25,3 % 37,8 % 25,3 % 8,0 % 3,6 % … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 336 24,1 % 36,0 % 26,8 % 8,0 % 5,1 % posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 336 23,8 % 37,5 % 24,7 % 9,2 % 4,8 % vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 337 29,4 % 30,6 % 27,3 % 7,4 % 5,3 % in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 335 35,2 % 34,0 % 20,0 % 6,9 % 3,9 % udeležencev z izpeljavo izobraževanja … priprave (samo)evalvacijskih 336 24,4 % 30,7 % 26,5 % 11,3 % 7,1 % poročil 41 … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 336 18,5 % 33,9 % 30,1 % 11,9 % 5,7 % izboljšav 3.1.5 Vodenje izobraževalnega procesa Podobno kot pri evalvaciji izobraževanja lahko ugotovimo tudi pri znanjih, potrebnih za vodenje izobraževalnega procesa. Z njimi so sicer izobraževalci odraslih še kar dobro opremljeni, kajti pri približno eni tretjini je zaznati potrebo po dodatnem znanju iz tega procesa. Izjema so morda le znanja iz poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike, pa tudi iz načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih, kjer je vsaj delni primanjkljaj znanj prisoten pri približno 40 % izobraževalcev odraslih. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 330 20,0 % 27,9 % 22,1 % 10,9 % 19,1 % statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 330 19,7 % 29,1 % 28,5 % 10,0 % 12,7 % nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 330 25,8 % 36,7 % 24,5 % 10,0 % 3,0 % izobraževalca odraslih Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja učiteljev in 328 22,6 % 30,8 % 21,3 % 8,5 % 16,8 % drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 329 20,4 % 31,0 % 29,2 % 10,0 % 9,4 % (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 329 24,6 % 29,5 % 28,6 % 13,4 % 4,0 % področja andragogike 3.1.6 Upravljanje izobraževalnega procesa Glede znanj s temeljnega andragoškega procesa upravljanje izobraževalnega procesa je treba izpostaviti predvsem dvoje: (1) izmed vseh andragoških znanj so ravno znanja iz procesa upravljanja izobraževalnega procesa tista, za katera je največ izobraževalcev odraslih navedlo, da jih ne potrebuje (predvsem znanja za urejanje normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji in poslovnega ter finančnega načrtovanja dela); velja pa tudi, da (2) so ravno znanja iz tega procesa tista, po katerih med izobraževalci odraslih obstaja največja potreba (poleg že predhodno omenjenih znanj s področja ugotavljanja izobraževalnih potreb). Visok delež tistih, ki jim vsaj delno primanjkuje znanj, zasledimo glede znanj iz urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji in iz poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem 42 … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 325 16,9 % 22,2 % 25,2 % 17,2 % 18,5 % o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 324 14,2 % 19,4 % 25,6 % 20,1 % 20,7 % v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 325 26,2 % 25,5 % 28,3 % 8,6 % 11,4 % izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 324 15,1 % 22,2 % 24,1 % 21,6 % 17,0 % izobraževanja odraslih 3.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti Anketiranci so med 25 navedenimi osebnostnimi lastnostmi najprej ocenili, kako pomembna se jim zdi posamezna osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih, nato pa še, v kolikšni meri posamezna osebnostna lastnost opredeljuje njega osebno. Pomembnost posamezne osebnostne lastnosti izobraževalca odraslih so anketiranci ocenjevali na petstopenjski lestvici, kjer ocena 1 pomeni, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih sploh ni pomembna, ocena 2, da ni pomembna, ocena 3, da ni niti pomembna niti je pomembna, ocena 4, da je osebnostna lastnost pomembna, in ocena 5, da je osebnostna lastnost zelo pomembna. Prisotnost posamezne osebnostne lastnosti pri vsakem anketirancu smo prav tako merili na petstopenjski lestvici, kjer so anketiranci izbirali med odgovori: zame sploh ne velja, zame malo velja, zame delno velja, zame precej velja in zame popolnoma velja. IV. ANKETIRANJE 3.2.1 Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Posamezne osebnostne lastnosti, pomembnost katerih so izobraževalci odraslih ocenjevali, smo po pomembnosti razvrstili padajoče. Najbolj temeljna ugotovitev je, da vse osebnostne lastnosti niso enako pomembne, da torej pri nekaterih osebnostnih lastnostih obstaja visoka stopnja soglašanja, da so za izobraževalce odraslih pomembne (npr. zanesljivost, komunikativnost, prilagodljivost, osebna integriteta, potrpežljivost, pristnost), kajti približno dve tretjini izobraževalcev odraslih meni, da so te osebnostne lastnosti pomembne za izobraževalca odraslih; medtem kot obstajajo nekatere osebnostne lastnosti izobraževalcev, za katere bi lahko na podlagi rezultatov ugotovili, da je zaželeno, da jih izobraževalec odraslih ima, a ni jasnega konsenza o tem, da bi bile nujne. Take osebnostne lastnosti so predvsem motiviranje drugih, iskrenost, prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja, empatičnost, dostopnost učečim se, organiziranost, samostojnost, socialna spretnost, predanost svojemu delu, izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih se, pozitivnost, življenjski optimizem, spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih odnosov. Za navedene osebnostne lastnosti velja, da so pri vsaj polovici izobraževalcev odraslih prepoznane kot zelo pomembne, obstaja pa relativno visok delež tistih, ki jim visoke pomembnosti ne pripisujejo. V tretjo kategorijo lahko uvrstimo osebnostne lastnosti, ki so manj pomembne (a to ne pomeni, da niso pomembne, kajti vsaj ena tretjina izobraževalcev odraslih jih prepoznava kot zelo pomembne): samozavestnost, osmišljanje učenja in izobraževanja inovativnost, ciljna usmerjenost, smisel za humor, navduševanje drugih za svojo stroko in učenje ter spodbujanje izražanja čustev pri učečih se posameznikih. Nepomembnih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih izmed navedenih ni. Pomembnost osebnostnih Niti ni lastnosti za izobraževalce n Sploh ni Ni pomembno Pomembno Zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno 43 Zanesljivost 320 0,3 % 0,3 % 1,6 % 20,9 % 76,9 % Komunikativnost 319 0,3 % 0,3 % 3,1 % 30,1 % 66,1 % Prilagodljivost 320 0,3 % 0,3 % 3,4 % 30,3 % 65,6 % Osebna integriteta 320 0,3 % 0,0 % 4,1 % 32,8 % 62,8 % Potrpežljivost 319 0,3 % 0,3 % 6,0 % 29,5 % 63,9 % Pristnost 319 0,3 % 0,3 % 4,1 % 34,8 % 60,5 % Motivator drugih 319 0,9 % 0,0 % 4,4 % 35,4 % 59,2 % Iskrenost 319 0,3 % 0,3 % 5,0 % 37,0 % 57,4 % Prizadevanje za neprestano 319 0,3 % 0,3 % 4,4 % 38,9 % 56,1 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 320 0,3 % 0,6 % 6,3 % 34,7 % 58,1 % Dostopnost učečim se 320 0,6 % 0,6 % 4,4 % 38,1 % 56,3 % Organiziranost 319 0,6 % 0,6 % 5,6 % 37,3 % 55,8 % Samostojnost 320 0,3 % 0,9 % 8,4 % 32,5 % 57,8 % Socialna spretnost 319 0,0 % 0,0 % 7,5 % 41,1 % 51,4 % Predanost svojemu delu 319 0,3 % 0,9 % 6,3 % 39,5 % 53,0 % Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih 319 0,3 % 0,6 % 6,0 % 41,4 % 51,7 % se Pozitivnost, življenjski optimizem 319 0,6 % 0,6 % 9,4 % 33,5 % 55,8 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 320 0,6 % 0,3 % 8,4 % 37,2 % 53,4 % enakovrednih odnosov Samozavestnost 319 0,3 % 1,9 % 7,5 % 40,1 % 50,2 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 319 0,3 % 1,3 % 8,8 % 39,8 % 49,8 % Inovativnost 320 0,3 % 0,3 % 12,8 % 35,0 % 51,6 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Ciljna usmerjenost 319 0,3 % 0,0 % 11,6 % 46,1 % 42,0 % Smisel za humor 319 1,3 % 1,9 % 18,2 % 45,1 % 33,5 % Navduševanje drugih za svojo 319 0,3 % 5,0 % 18,8 % 39,8 % 36,1 % stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 319 1,3 % 4,7 % 19,7 % 40,8 % 33,5 % učečih se posameznikih 3.2.2 Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih, ki smo jih vključili v raziskavo, so po obsegu, v katerem opredeljujejo izobraževalce odraslih, razvrščene od tistih, ki izobraževalce odraslih opredeljujejo v največji meri (zanesljivost, iskrenost, samostojnost itd.), do tistih, ki jih opredeljujejo v najmanjši meri. Izobraževalce odraslih v veliki meri opredeljujejo vse osebnostne lastnosti, ki smo jih avtorji raziskave prepoznali kot pomembne, a obstajajo razlike v prisotnosti pri izobraževalcih odraslih. Zanesljivost, iskrenost, samostojnost in predanost svojemu delu ter osebna integriteta so osebnostne lastnosti, ki izobraževalce po lastni oceni opredeljujejo v največji meri. Več kot polovica (do dve tretjini izobraževalcev odraslih) je namreč navedla, da te lastnosti zanje popolnoma veljajo. Osebnostne lastnosti, ki popolnoma opredeljujejo manj kot polovico izobraževalcev odraslih, so pristnost, dostopnost učečim se, spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih odnosov, prilagodljivost, komunikativnost, prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja, empatičnost, pozitivnost, življenjski optimizem, izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih se ter organiziranost. Za te osebnostne lastnosti velja, da so pri visokem deležu izobraževalcev prisotne pretežno (odgovor precej velja), čeprav je delež tistih, pri katerih so prisotne v celoti (popolnoma), višji. Za potrpežljivost, osmišljanje učenja in izobraževanja, ciljno usmerjenost, socialno spretnost, motiviranje 44 drugih, samozavestnost in navduševanje drugih za svojo stroko in učenje je značilno, da so pretežno prisotne pri izobraževalcih odraslih, a le tretjino izobraževalcev odraslih opisujejo v celoti (popolnoma). V najmanjši meri opredeljujejo izobraževalce odraslih smisel za humor, inovativnost in spodbujanje izražanja čustev pri učečih se posameznikih – še vedno je visok delež tistih, za katere te lastnosti precej veljajo, relativno visok pa je delež tistih, ki jih te lastnosti opredeljujejo deloma. Ker pa četrtino ali več izobraževalcev te lastnosti opredeljujejo v celoti, ni možno reči, da omenjene osebnostne lastnosti izobraževalcev odraslih ne opredeljujejo. Osebnostne lastnosti, ki Zame opredeljujejo izobraževalce n Zame sploh Zame malo Zame delno Zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 312 0,0 % 0,0 % 4,2 % 31,7 % 64,1 % Iskrenost 313 0,0 % 0,0 % 2,9 % 39,9 % 57,2 % Samostojnost 313 0,0 % 0,0 % 7,7 % 31,9 % 60,4 % Predanost svojemu delu 310 0,0 % 0,6 % 8,1 % 32,3 % 59,0 % Osebna integriteta 313 0,0 % 0,0 % 7,3 % 38,0 % 54,6 % Pristnost 313 0,0 % 0,3 % 6,4 % 43,8 % 49,5 % Dostopnost učečim se 313 0,0 % 0,3 % 8,0 % 41,9 % 49,8 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 312 0,0 % 0,3 % 11,5 % 39,4 % 48,7 % enakovrednih odnosov Prilagodljivost 312 0,0 % 0,3 % 12,8 % 37,8 % 49,0 % Komunikativnost 312 0,0 % 1,3 % 12,8 % 37,5 % 48,4 % Prizadevanje za neprestano 313 0,0 % 1,0 % 13,1 % 38,3 % 47,6 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 313 0,3 % 1,0 % 10,2 % 43,5 % 45,0 % Pozitivnost, življenjski optimizem 313 0,3 % 1,0 % 14,1 % 39,0 % 45,7 % IV. ANKETIRANJE Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih 313 0,0 % 1,3 % 12,8 % 42,2 % 43,8 % se Organiziranost 313 0,0 % 1,6 % 19,5 % 34,2 % 44,7 % Potrpežljivost 313 0,0 % 1,0 % 15,3 % 45,0 % 38,7 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 311 0,3 % 1,0 % 16,1 % 42,8 % 39,9 % Ciljna usmerjenost 312 0,0 % 2,2 % 17,3 % 43,3 % 37,2 % Socialna spretnost 312 0,0 % 1,3 % 17,0 % 49,0 % 32,7 % Motivator drugih 313 0,3 % 2,6 % 21,1 % 40,3 % 35,8 % Samozavestnost 313 0,0 % 3,5 % 20,4 % 44,4 % 31,6 % Navduševanje drugih za svojo 313 1,0 % 5,4 % 20,8 % 41,5 % 31,3 % stroko in učenje Smisel za humor 313 0,6 % 4,2 % 22,4 % 43,8 % 29,1 % Inovativnost 313 0,0 % 6,1 % 21,4 % 42,8 % 29,7 % Spodbujanje izražanja čustev pri 313 1,0 % 4,5 % 27,8 % 40,3 % 26,5 % učečih se posameznikih Če v isti ravnini razporedimo osebnostne lastnosti po povprečni pomembnosti in povprečni prisotnosti pri izobraževalcu odraslih, ugotovimo, da obstaja visoka povezanost med deklarirano pomembnostjo osebnostne lastnosti in njeno prisotnostjo. Namreč tiste osebnostne lastnosti, ki so v večji meri prisotne pri izobraževalcih odraslih, so zanje tudi bolj pomembne. Predvsem to velja za smisel za humor, navduševanje drugih za svojo stroko in učenje in spodbujanje izražanja čustev pri učečih se posameznikih, kar so osebnostne lastnosti, ki so v najmanjši meri prisotne pri izobraževalcih odraslih, hkrati pa so po njihovi oceni tudi najmanj pomembne. Na drugi strani za zanesljivost, osebno integriteto in pristnost velja, da so prisotne pri izobraževalcih odraslih, hkrati pa se jim zdijo pomembne. Visok razkorak – in temu velja v prihodnje nameniti večjo pozornost – nastane pri osebnostnih lastnostih, kakršne so samostojnost, prilagodljivost in 45 komunikativnost, kar so osebnostne lastnosti, ki so po oceni izobraževalcev odraslih zelo pomembne, a so pri njih prisotne v manjši meri. Komunikativnost Prilagodljivost Zanesljivost 5 Osebna integriteta bno Potrpežljivost Pristnost em Motivator drugih Iskrenost Socialna spretnost Samostojnost o pomzel Inovativnost Predanost svojemu delu 4 Samozavestnost Dostopnost učečim se osti Osmišljanje učenja in izobraževanja Ciljna usmerjenost Prizadevanje za neprestano nadgradnjo Smisel za humor svojega znanja e lastn Organiziranost Spodbujanje izražanja čustev pri učečih se posameznikih Empatičnost Navduševanje drugih za svojo stroko in učenje Pozitivnost, življenjski optimizem 3 Spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih odnosov Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih se bnostosebnostn em Pom 2 bno em pomni oh spl 1 1 2 3 4 5 zame sploh ne velja zame popolnoma velja Prisotnost osebnostne lastnosti Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 3.3 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih s svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj 3.1.1 Obseg interdisciplinarnega povezovanja Da bi ugotovili obseg interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih področij, smo anketirance vprašali, kako pogosto interdisciplinarno povezujejo svoje vsebinsko področje z drugimi področji. Anketiranci so izbirali med odgovori »ne povezujem«, »včasih povezujem« in »zelo pogosto povezujem« interdisciplinarno. Rezultati kažejo, da je interdisciplinarno povezovanje do neke mere prisotno, a je večinoma omejeno na področje splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja, kajti večina izobra- ževalcev odraslih svoje področje s tem področjem povezuje vsaj včasih, od tega nekaj manj kot polovica zelo pogosto. Predvsem občasno interdisciplinarno povezovanje je prisotno s področji izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev, umetnosti in humanistike ter družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, le približno četrtina izobraževalcev odraslih s temi področji povezuje svoje področje zelo pogosto, približno četrtina pa nikoli. Da svoje področje interdisciplinarno včasih povezujejo s področji naravoslovja, matematike in računalni- štva, pa tudi zdravstva in sociale ter področjem storitev, navaja nekaj manj kot polovica izobraževalcev odraslih, a le izjemoma zelo pogosto in več kot tretjina nikoli. Najmanj interdisciplinarnega povezovanja je zaznati pri področjih tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterinarstva. Zelo pogosto Pogostost (interdisciplinarnega) povezovanja svojega Ne povezujem Včasih inter- interdiscipli- vsebinskega področja z drugimi vsebinskimi področji: n interdiscipli- disciplinarno narno povezujem narno pove- 46 zujem Splošne izobraževalne aktivnosti, opismenjevanje, 305 8,2 % 45,9 % 45,9 % osebnostni razvoj Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev 304 23,4 % 48,4 % 28,3 % Umetnost in humanistika 303 25,7 % 47,2 % 27,1 % Družbene, poslovne, upravne in pravne vede 303 28,7 % 48,5 % 22,8 % Naravoslovje, matematika in računalništvo 304 37,2 % 49,3 % 13,5 % Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 303 59,4 % 32,0 % 8,6 % Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo 302 64,6 % 28,1 % 7,3 % Zdravstvo in sociala 303 35,0 % 43,2 % 21,8 % Storitve (osebne, transportne storitve, varovanje okolja 305 38,4 % 47,2 % 14,4 % varovanje) 3.1.2 Potrebe po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj Ugotovitve, navedene v prejšnjem odstavku, je treba gledati v luči odgovorov izobraževalcev odraslih na vprašanje o potrebi po dodatnem znanju z vsebinskih področij, na katerih delujejo, in njihovega povezovanja z drugimi področji. Namreč skoraj polovica izobraževalcev odraslih navaja, da teh znanj ne potrebuje. Če pa že, pa gre najpogosteje za kombinacijo tako dodatnih znanj s svojega vsebinskega področja in interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji (približno ena četrtina izobraževalcev odraslih), manj je izobraževalcev odraslih, ki bi imeli potrebo po dodatnem znanju bodisi le z vsebinskega področja, na katerem delujejo, bodisi s področja interdisciplinarnega povezovanja na splošno. V kontekstu ugotovitev iz prejšnjega poglavja velja omeniti, da je odsotnost interdisciplinarnega povezovanja ali pa redkejše izvajanje le-tega posledica pomanjkljivega znanja pri največ 40 % izobraževalcih odraslih. Gre torej za zgornjo mejo tistih, ki navajajo, da bi dodatno znanje iz interdisciplinarnega povezovanja potrebovali. IV. ANKETIRANJE Ali potrebujete dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujete, in njihovega interdisciplinarnega povezovanja z drugimi vsebinskimi področji? f f % Da, potrebujem dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujem. 52 16,9 % Da, potrebujem dodatno znanje s področja interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih 41 13,3 % področij. Da, potrebujem dodatno znanje tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 85 27,6 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 130 42,2 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji ne potrebujem. Skupaj 308 100,0 % Tiste, ki so navedli, da bi potrebovali dodatna znanja, smo povprašali, katera so tista znanja, ki bi jih potrebovali. Njihove proste navedbe smo kategorizirali v 14 področij, od tega ena kategorija zajema navedbe, ki jih ni možno opredeliti (npr. vsa znanja, nadgradnja obstoječih, izmenjava izkušenj in podobno). Največ izobraževalcev odraslih – vsak četrti – je izpostavilo znanja s področja andragogike, in sicer predvsem andragoško didaktiko, andragoške pristope ter sodobne pristope k poučevanju, spodbujanje procesov učenja, metode dela, evalvacije programov in izobraževanj, alternativne oblike dela v naravi, predstavitve trendov v izobraževanju odraslih, znanja s področja bogatenja ponudbe izobraževanj, preverjanja znanja na daljavo ter pripravo interaktivnih gradiv za učeče se odrasle. V kontekstu andragoških znanj izstopa tudi potreba po znanjih za delo s posameznimi skupinami odraslih (invalidi, mladi, tujci). Andragoška znanja sovpadajo s področjem IKT, kamor smo uvrstili dodatna znanja iz uporabe IKT in inovativnih tehnologij, znanja iz izobraževanja na daljavo in e-učenja ter hibridnega izobraževanja, pa tudi znanja glede nudenja IKT podpore, spodbujanja IKT pismenosti; zanimajo pa se tudi za tehnologije prihodnosti. Tisti, ki so izpostavili, da jim primanjkuje znanj s področja interdisciplinarnega povezovanja, so izpostavili povezovanje humanistike z naravoslovnimi znanostmi ter povezovanja z umetnostjo, prav tako pa jim pri-47 manjkuje znanj z učinkovitega povezovanja področij, tudi povezovanja sorodnih področij. Želeli bi imeti predstavitve dobrih praks povezovanja. Približno vsak deveti izobraževalec odraslih, ki ima potrebo po dodatnem znanju, je navedel znanje s področja psihologije. Pri tem gre za vedenjsko in socialno psihologijo, želeli pa bi pridobiti znanja glede psiholoških vidikov učenja odraslih, motiviranja, tehnik sproščanja in psihološkega ocenjevanja. Druge vsebine s področja psihologije, ki se še pojavijo, so konfliktni management in nevrolingvistika, prav tako pa bi si želeli dodatnih znanj za prepoznavanje čustvenih težav, medosebnih odnosov, empatije in razumevanja potreb drugih. Nekateri izobraževalci odraslih so izrazili tudi potrebo po ozkopodročnih strokovnih znanjih, kot je farmacija, higiena, varstvo živali, pomorstvo, gradbeništvo, primerjalna književnost, sodobna umetnost, naravoslovje. Pri tem gre bodisi za nadgradnjo znanj s strokovnega področja, na katerem delujejo, bodisi je področje tisto, s katerim bi se želeli ali se že povezujejo pri svojem delu. V ospredje prihaja tudi potreba po ekonomsko-poslovnih znanjih, kot je trženje, prodaja, finančno vrednotenje in postavljanje cen. Prav tako pa se kaže potreba po družboslovnih znanjih – sociologijo na splošno, predvsem pa znanjih za navezovanje na dogajanje v družbi in aktualne teme (posledice epidemije, trajnostni razvoj, okoljevarstvo, povezovanje z lokalno skupnostjo) pri svojem delu. Redkeje se pojavljajo potrebe po pedagoških znanjih (predvsem inkluzija, socialne igre) in pravnih znanjih (zakonodaja, postopki). V manjši meri so bile izražene tudi potrebe po znanjih s področja komunikacije (tehnike govora, mediacija, tudi digitalno komuniciranje) in organizacije, administracije in vodenja (finanč- no planiranje projektov, merjenje učinkov projektov, upravljanje s časom, samoorganizacija) ter potrebe po znanjih s področja kadrovanja (delo s prostovoljci, karierno svetovanje, obvladovanje bolniških odsotnosti, selekcijski procesi). Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Potrebna dodatna znanja (n = 109) f f % Andragogika (andragoška didaktika, andragoški pristopi, sodobni pristopi, spodbujanje procesov učenja, metode dela, evalvacija programov in izobraževanj, alternativne oblike dela v naravi, trendi 27 24,8 % v izobraževanju, bogatenje ponudbe izobraževanj, preverjanje znanja na daljavo, priprava interaktivnih gradiv, znanja s področja dela s posameznimi skupinami odraslih, predvsem invalidi, mladi, tujci) Neopredeljeno (vsa znanja, nadgradnja obstoječih na vseh področjih, predstavitve primerov dobrih praks z 20 18,3 % različnih področij, izmenjevanje izkušenj, kontinuirano spremljanje razvoja stroke) IKT (uporaba IKT, inovativne tehnologije, izobraževanje na daljavo, e-učenje, hibridno izobraževanje, 18 16,5 % IKT podpora, IKT pismenost, tehnologije prihodnosti) Interdisciplinarnost (povezovanje humanistike z naravoslovnimi znanostmi, učinkovito povezovanje področij, 15 13,8 % povezovanje sorodnih področij, primeri dobrih praks povezovanja, povezovanje z umetnostjo) Psihologija (vedenjska, socialna, psihološki vidiki učenja odraslih, konfliktni management, čustvene težave, 13 11,9 % energetska psihologija, motiviranje, nevrolingvistika, tehnike sproščanja, medosebni odnosi, empatija, razumevanje potreb drugih, psihološko ocenjevanje) Ozkopodročna strokovna znanja (farmacija, higiena, varstvo živali, pomorstvo, gradbeništvo, primerjalna književnost, sodobna 12 11,0 % umetnost, naravoslovje) Ekonomsko-poslovna 10 9,2 % (trženje, prodaja, finančno vrednotenje, postavljanje cen) Družbene vede (sociologija, navezovanje na dogajanje v družbi, aktualne teme – npr. posledice epidemije, 9 8,3 % trajnostni razvoj, okoljevarstvo, povezovanje z lokalno skupnostjo) 48 Pedagogika 6 5,5 % (inkluzija, socialne igre) Pravo 6 5,5 % (zakonodaja, postopki) Komunikacija 5 4,6 % (tehnike govora, mediacija, tudi digitalno komuniciranje) Organizacija, administracija in vodenje (finančno planiranje projektov, merjenje učinkov projektov, upravljanje s časom, 5 4,6 % samoorganizacija) Kadrovsko področje 3 2,8 % (delo s prostovoljci, karierno svetovanje, obvladovanje bolniških odsotnosti, selekcijski procesi) 3.4 Strokovno izpopolnjevanje 3.4.1 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje Anketirance smo povprašali o možnostih za izpopolnjevanje njihovega znanja oziroma pridobivanje novih znanj v njihovi statistični regiji, in sicer v času pred pojavom epidemije covida-19, kajti epidemija je imela bistveni vpliv tako na ponudbo kot tudi izvedbo izpopolnjevanj. V času pred pojavom epidemije je sicer večina (dobra polovica) izobraževalcev odraslih v svoji statistični regiji imela dovolj možnosti za izpopolnjevanja svojih znanj, a bazen tistih, ki navajajo, da teh možnosti niso imeli dovolj, je kljub temu velik (dobrih 44 %). Možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobivanje novih znanj v statistični regiji (čas pred pojavom epidemije covida-19) f f % Da, v svoji regiji sem imel dovolj možnosti. 172 55,8 % Ne, v svoji regiji nisem imel dovolj možnosti. 136 44,2 % Skupaj 308 100,0 % IV. ANKETIRANJE Proste navedbe anketiranih na vprašanje o tem, v katerih organizacijah v njihovi statistični regiji so se oz. se lahko strokovno izpopolnjujejo ter kakšne vsebine le-te ponujajo, smo uredili, rezultate pa predstavljamo v spodnji tabeli. Ključna ugotovitev je, da je organizacij, v katerih so se oz. se lahko izobraževalci odraslih strokovno izpopolnjujejo, veliko in so raznolike. Kljub temu med mnenji prevladujejo ljudske univerze – le-te je izpostavila tretjina izobraževalcev odraslih. Po mnenju anketiranih ponujajo: jezikovne tečaje, delavnice za brezposelne, predavanja strokovnjakov, didaktične delavnice ter delavnice sproščanja, pa tudi izpopolnjevanja glede poučevanja na daljavo, uporabe IKT pri pouku ter uporabe video posnetkov v izobraževanju oziroma pedagoško-andragoško izpopolnjevanje na splošno. Andragoški center Slovenije ponuja – če gledamo samostojne organizacije – največ možnosti za strokovno izpopolnjevanje in jih kot take prepoznavajo tudi izobraževalci odraslih v svoji statistični regiji. Pomembni ponudniki izobraževanj pa so tudi društva in združenja. Med njimi ni nobenega, ki bi ga izobraževalci odraslih preferirali, temveč gre za mnoga društva, ki jih izobraževalci odraslih v svoji statistični regiji izbirajo glede na interes. V podobnem obsegu kakor društva in združenja so izobraževalci odraslih navajali tudi druge javne institucije, kjer so se oz. se lahko strokovno izpopolnjujejo v svoji statistični regiji. Ponudnike, pri katerih so se oz. se lahko izobraževalci odraslih strokovno izpopolnjujejo, so zavodi in podjetja, univerze (v Ljubljani, na Primorskem), izobraževalni centri, knjižnice in druge kulturne ustanove, ki pa jih anketiranci ne navajajo v velikem obsegu (kar sicer ne pomeni, da niso pomembna). Organizacije, kjer se strokovno izpopolnjujejo (n = 126) f f % Ljudske univerze (jezikovni tečaji, pedagoško-andragoško izpopolnjevanje, delavnice za brezposelne, predavanja strokovnjakov, didaktične delavnice, poučevanje na daljavo, uporaba 42 33,3 % IKT pri pouku, uporaba video posnetkov v izobraževanju, delavnice sproščanja) Društva in združenja (Univerze za 3. življenjsko obdobje, Slovenska filantropija (zakonodaja, organizacija, prostovoljstvo), Spominčica, Asociacija, fotografsko društvo, društvo energetikov, 49 bibliotekarsko društvo, Kulturno izobraževalno društvo PINA, Društvo Projekt Človek, Društvo za marketing, Združenje Manager, EFT Slovenija, Ipsa – Inštitut za integrativno psihoterapijo, 29 23,0 % Društvo za razvoj čuječnosti, Društvo psihologov, Združenje ASNT, Društvo med. sester in tehnikov Slovenije, regijsko stičišče, Rdeči Križ, ZIZRS – Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji) Druge javne institucije (Center RS za poklicno izobraževanje, razvojne agencije in razvojni centri, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Socialna zbornica, Zavod RS za zaposlovanje, Državni izpitni center – RIC, tehnološki parki, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, Vseživljenjska 29 23,0 % karierna orientacija – VKO točka, Združenje delodajalcev Slovenije, Mladinski center Kotlovnica, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – MIZŠ, Olimpijski komite Slovenije, centri za socialno delo, občine) Andragoški center Slovenije (izobraževanje odraslih, svetovanje udeležencem IO, spletni tečaji iz 22 17,5 % tujine) zasebni zavodi in podjetja (Socialna akademija, Inštitut za mladinsko politiko, knjigarne, LOGOS, Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS, Slovenski 17 13,5 % institut za kakovost in meroslovje – SIQ, B&B izobraževanje in usposabljanje, Zavod Korak) Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče 10 7,9 % Izobraževalni centri (Izobraževalni center Pika, Biotehniški izobraževalni center Naklo, Šolski 9 7,1 % center Nova Gorica, Medpodjetniški izobraževalni center, Izobraževalni center Geoss, Roška) knjižnice (strokovno izobraževanje knjižničarskih delavcev) in druge kulturne ustanove (muzeji, 7 5,6 % kinodvorane ipd.) Samoizobraževanje 3 2,4 % Tiste anketirance, ki so navedli, da v njihovi statistični regiji ni dovolj možnosti za izpopolnjevanje znanj, smo povprašali o možnih razlogih, kakor jih vidijo oni, za tako stanje. Najpogosteje (skoraj polovica izobra- ževalcev odraslih) so navajali, da je razlog pomanjkljiva in/ali neustrezna ponudba, kar je sicer odgovor, ki ne pojasnjuje, zakaj je priložnosti za izpopolnjevanje znanj premalo, a ga ohranjamo med predstavitvijo rezultatov zaradi številčnosti odgovorov. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Krajevna oddaljenost od izobraževalnih središč izobraževalcev odraslih je tako drugi najpogosteje navedeni razlog za ne dovoljšne možnosti za izpopolnjevanje znanj v svoji statistični regiji. S tem razlogom je sicer najbrž tesno povezano pomanjkanje časa. Med navedenimi razlogi, da ni dovolj možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobivanje novih znanj v svoji regiji, se (sicer redkeje) pojavljajo tudi finančni razlogi (predraga izpopolnjevanja) in nedostopnost izpopolnjevanj (zaradi premajhnega števila razpisnih mest), pa tudi pomanjkljiva informiranost o tem, da izpopolnjevanje poteka. Razlogi, da ni dovolj možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobivanje novih znanj (n = 101) f f % Pomanjkljiva in/ali neustrezna ponudba 48 47,5 % Krajevna oddaljenost od središč 25 24,8 % Pomanjkanje časa 4 4,0 % Finančni razlogi 4 4,0 % Nedostopnost, premalo razpisnih mest 3 3,0 % Pomanjkljiva informiranost 3 3,0 % Nemotiviranost 1 1,0 % 3.4.2 Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih Med tistimi izobraževalci odraslih, ki imajo delodajalca oziroma sodelujejo z izvajalsko organizacijo, jih je večina deležna sistemskega spremljanja njihovih potreb po dodatnih znanjih. Kljub temu veliko izobraževalcev odraslih sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih ni deležna, bodisi ker jih delodajalec (oziroma izvajalska organizacija) ne spremlja sistemsko bodisi ker so delodajalci samemu sebi (s. p.). Pri odgovoru na to vprašanje je bila ponujena tudi možnost drugo. Pod drugo so anketiranci navedli: sem »direktor« oziroma »vodja«, »v skladu z lastnimi potrebami«, »vse je odpadlo« in podobno, zato njihovi od-50 govori niso upoštevani pri ostalih kategorijah. Sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb zaposlenih in zunanjih sodelavcev f f % Da, delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko spremlja moje potrebe po dodatnih znanjih. 131 42,8 % Ne, delodajalec oz. izvajalska organizacija mojih potreb po dodatnih znanjih ne spremlja 112 36,6 % sistemsko. Sem sam svoj delodajalec (s. p.). 50 16,3 % Drugo 13 4,2 % Skupaj 306 100,0 % Anketirance, ki so predhodno navedli, da so deležni sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb, smo povprašali še o načinih spremljanja. Največ – skoraj tri četrtine – jih je delež- nih spremljanja prek rednih letnih razgovorov. Nekaj manj kot polovica jih je deležna spremljanja preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. takoj, ko se potreba pojavi, prav tako pa so pogosto deležni spremljanja preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu načrtovanja in/ali izvedbe izobra- ževalnega procesa. Dokaj razširjena (deležna jih je tretjina tistih, pri katerih se sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izvaja) so tudi spremljanja na tedenskih oziroma mesečnih individualnih sestankih. Pri približno vsakem petem izobraževalcu odraslih se sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izvaja preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi izobraževanji, s predavatelji ipd. in preko samoevalvacijskih vprašalnikov. Redkeje se sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izvaja preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih skupin, najredkeje pa preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev odraslih. IV. ANKETIRANJE Način spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb zaposlenih in zunanjih sodelavcev (n = 129) f f % Preko rednih letnih razgovorov 95 73,6 % Preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. takoj, ko se potreba pojavi 60 46,5 % Preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu načrtovanja in/ali izvedbe 52 40,3 % izobraževalnega procesa Na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih 43 33,3 % Preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi izobraževanji, s predavatelji ipd. 28 21,7 % Preko samoevalvacijskih vprašalnikov 25 19,4 % Preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih skupin 14 10,9 % Preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev odraslih 10 7,8 % 3.4.3 Pridobivanje informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje Na vprašanje, kje oz. na kakšen način izobraževalci odraslih najpogosteje pridobivajo informacije/ponudbe o programih za strokovno izpopolnjevanje, jih je največ (skoraj dve tretjini) odgovorilo, da na spletu. S tem so mišljene spletne strani ponudnikov. Približno tretjina jih informacije dobi bodisi na družabnih omrežjih bodisi so o izpopolnjevanjih obveščeni preko e-pošte (t. i. newsletter). Redkeje pridobivajo informacije po osebnem priporočilu ali vabilu (npr. s strani delodajalca, sodelavca, znanja ali izvajalca usposabljanja), prav tako pa redko pridobijo informacije s strani organizatorja, ponudnika izpopolnjevanja (na kraju izpopolnjevanja izvedo za izpopolnjevanje, ki se bo odvilo v prihodnosti). Niti KATIS niti tiskani mediji in plakati ne predstavljajo pomembnega načina informiranja. Način pridobivanja informacij/ponudbe o programih za strokovno izpopolnjevanje (n = 280) f f % Na spletu 176 62,9 % 51 e-pošta, družabna omrežja 98 35,0 % Po priporočilu, osebno vabilo (delodajalec, znanci, prijatelji, sodelavci, predavatelji) 36 12,9 % S strani organizatorja/ponudnika 27 9,6 % KATIS 15 5,4 % Tiskani mediji, plakati 6 2,1 % 3.4.4 Kraji strokovnega izpopolnjevanja Na vprašanje, kje najpogosteje anketiranci pridobivajo dodatno znanje oziroma se strokovno izpopolnjujejo, jih je največ navedlo samostojno učenje in izobraževanje. Društva in združenja so tista, pri katerih se izobraževalci odraslih strokovno izpopolnjujejo relativno pogosto in pogosteje kot v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Strokovno izpopolnjevanje na ljudskih univerzah, za katere smo predhodno ugotavljali, da so pomembni ponudniki strokovnih izpopolnjevanj, ni ravno pogosto, saj se na ljudskih univerzah največ izobraževalcev odraslih strokovno izpopolnjuje redko in občasno, visok pa je delež (več kot tretjina) tistih, ki se na ljudskih univerzah ne izpopolnjujejo. Podobno velja za Andragoški center Slovenije, ki je bil predhodno prepoznan kot pomemben ponudnik strokovnih izpopolnjevanj, a se samih strokovnih izpopolnjevanj pri njih izobraževalci odraslih udeležujejo redko, prav tako pa je visok delež (skoraj polovica), ki se njihovih strokovnih izpopolnjevanj sploh ne udeležuje. Izobraževalni centri v podjetjih so tisti kraji strokovnega izpopolnjevanja, kjer izobraževalci odraslih najredkeje pridobivajo dodatno znanje – več kot polovica nikoli, če pa že, redko. Kje najpogosteje pridobivate dodatno znanje oz. se strokovno n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno izpopolnjujete? Preko samostojnega učenja in 300 2,7 % 3,3 % 18,3 % 46,3 % 29,3 % izobraževanja V društvih in združenjih 291 22,7 % 21,3 % 26,8 % 22,0 % 7,2 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih V zasebnih organizacijah za 288 31,3 % 21,2 % 24,3 % 19,4 % 3,8 % izobraževanje odraslih Na ljudskih univerzah 289 36,7 % 23,2 % 22,8 % 15,2 % 2,1 % Na Andragoškem centru Slovenije 294 43,5 % 18,7 % 14,6 % 18,0 % 5,1 % V Izobraževalnih centrih v podjetjih 284 51,4 % 19,7 % 14,8 % 11,6 % 2,5 % 3.4.5 Razlogi za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih Na vprašanje, kako pogosto se strokovnih izpopolnjevanj anketiranci udeležijo zaradi navedenih razlogov, jih je večina odgovorila, da pogosto ali vedno zaradi lastnega vzgiba (sami se odločijo zanj). Sicer izobra- ževalce odraslih delodajalci oziroma izvajalske agencije pogosto napotujejo na strokovno izpopolnjevanje glede na njihove lastne potrebe in želje, občasno pa tudi glede na potrebe institucije, a se pri dobršnem deležu izobraževalcev odraslih napotitev glede na lastne potrebe in želje oziroma glede na potrebe institucije nikoli ne zgodi ali pa se zgodi redko. Med izobraževalci odraslih ni nobenega takega, ki se strokovnih izpopolnjevanj ne udeležuje. Kako pogosto se strokovnih izpopolnjevanj udeležite zaradi n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno naslednjih razlogov? Sam se odločim zanj. 296 1,4 % 3,7 % 20,3 % 39,2 % 35,5 % Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na 290 18,3 % 17,6 % 21,0 % 31,4 % 11,7 % moje lastne potrebe in želje. Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na 292 17,1 % 21,9 % 27,7 % 23,6 % 9,6 % potrebe institucije. 52 3.4.6 Ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj Odgovore anketirancev na vprašanje o ovirah, s katerimi se srečujejo pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih, smo razvrstili po pomembnosti. Kot najpomembnejša ovira se je pokazala pomanjkanje časa, kar je za več kot polovico izobraževalcev odraslih pogosto ali vedno razlog, da se za dodatno strokovno izpopolnjevanje ne odločijo. S pomanjkanjem časa je tesno povezan razlog službenih obveznosti, kar je vsaj pogosto razlog, da se za dodatno izpopolnjevanje znanja ne odločijo. Pomanjkanje financ je sicer naslednja pomembna ovira, a je pri pretežnem delu populacije prisotna občas-no ali pogosto, redkeje pa vedno. Prav tako so družinske obveznosti tiste, ki predstavljajo za del populacije pomembno oviro pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja, vendar v splošni sliki ne izstopajo. Med najpomembnejše ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih tako lahko uvrstimo razloge, ki so na strani izobraževalca odraslih, a niso vsi razlogi, ki izhajajo iz izobraževalca odraslih, tudi pomembne ovire. Tako pomanjkanje motivacije, zdravstvene težave in neodobravanje delodajalca oz. izvajalske agencije ne predstavlja pomembne ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za večino izobraževalcev odraslih, če pa že, redko. Prenasičenost s programi za dodatno izpopolnjevanje, nepoznavanje ponudbe programov za dodatno izpopolnjevanje in premalo informacij o vsebini in poteku programa za dodatno izpopolnjevanje za večino izobraževalcev odraslih v omejenem obsegu prav tako predstavlja oviro pri odločanju za dodatno izpopolnjevanja znanja, a vendarle redkeje kot predhodno omenjeni razlogi, ki izhajajo iz življenja izobraževalca odraslih. IV. ANKETIRANJE Ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno izobraževanja odraslih Pomanjkanje časa 298 4,0 % 7,0 % 32,2 % 43,3 % 13,4 % Službene obveznosti 296 5,4 % 11,5 % 32,8 % 42,2 % 8,1 % Pomanjkanje financ 294 8,2 % 24,1 % 29,6 % 31,0 % 7,1 % Družinske obveznosti 293 14,0 % 22,9 % 33,1 % 23,5 % 6,5 % Prenasičenost s programi za 296 23,3 % 31,8 % 27,7 % 15,9 % 1,4 % dodatno izpopolnjevanje Nepoznavanje ponudbe programov 291 24,7 % 34,0 % 26,8 % 12,4 % 2,1 % za dodatno izpopolnjevanje Premalo informacij o vsebini in poteku programa za dodatno 292 31,2 % 39,7 % 22,3 % 6,2 % 0,7 % izpopolnjevanje Pomanjkanje motivacije 293 38,9 % 36,9 % 19,8 % 4,1 % 0,3 % Zdravstvene težave 294 56,5 % 34,0 % 7,8 % 1,7 % 0,0 % Neodobravanje/zaviranje delodajalca oz. izvajalske 293 65,2 % 19,5 % 12,6 % 2,4 % 0,3 % organizacije 3.4.7 Potrebe po dodatnih strokovnih znanjih Anketirance smo povprašali po znanjih, ki bi jih v prihodnosti še želeli pridobiti oz. razviti, pa jih do zdaj niso označili oziroma navedli. Odgovori anketirancev niso relevantni za vprašanje, saj so navajali znanja, ki so bila do zdaj že navedena. Kljub temu smo naredili analizo odgovorov, saj po videnem, obstaja močna potreba po njih. 53 Odgovore anketirancev smo kategorizirali po vzoru odgovorov pri vprašanju po znanjih iz interdisciplinarnega povezovanja (glej poglavje 3.3.2), dodali smo kategorije, ki so se na novo pojavile. Tudi pri delu na področju neformalnega izobraževanja odraslih izobraževalcem v največji meri primanjkuje znanj s področja andragogike, predvsem so navajali znanja iz evalvacije programov, trendov v izobraževanju, interdisciplinarnega povezovanja, motivacije udeležencev, mentoriranja in prepoznavanje (izobraževalnih) potreb, pa tudi znanj s področja dela s posameznimi skupinami. Didaktična znanja navajamo kot ločeno kategorijo, čeprav je podkategorija andragoških znanj, a se pod navedbami pojavlja pogosteje kot preostala andragoška znanja. Naslednjo skupino znanj, po katerih obstaja potreba pri delu na področju neformalnega izobraževanja odraslih, predstavljajo znanja s področja IKT, in sicer bi si želeli pridobiti spretnosti uporabe IKT, znanje o digitalizaciji vsebin, pripravi e-gradiv in o učenju na daljavo. Psihološka znanja so naslednja skupina znanj, po katerih se kaže potreba pri delu na področju neformalnega izobraževanja, večinoma so izobraževalci odraslih izpostavljali znanja s področja psihologije na splošno, če pa so pri tem bili konkretnejši, so navedli obvladovanje konfliktnih situacij. Relativno pogosto (približno vsak deveti ali deseti) so izobraževalci odraslih navajali tudi ekonomsko-poslovna znanja, kakršno je znanje s področja trženja, mreženja, grafičnega oblikovanja promocijskega materiala, digitalnega marketinga, davkov, financ, vodenja in managerska znanja; dalje tudi znanja s področja komunikacije in komuniciranja ter računalniška znanja (v smislu spretnosti za uporabo posameznih programov in programskih paketov). Po preostalih znanjih (npr. tuji jeziki, osebnostna rast in podobno) je bila izražena manjša potreba po njih pri delu na področju neformalnega izobraževanja odraslih. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Znanja, po katerih obstaja potreba pri delu na področju neformalnega izobraževanja odraslih (n = 179) f f % Andragoška (evalvacija programov, trendi v izobraževanju, interdisciplinarno povezovanje, motivacija udeležencev, mentorstvo, prepoznavanje potreb, specialna znanja s področja dela s 38 21,2 % posameznimi skupinami) IKT v izobraževanju (IKT spretnosti, digitalizacija, e-gradiva, učenje/izobraževanje na daljavo) 32 17,9 % Psihologija (obvladovanje konfliktnih situacij) 29 16,2 % Ekonomsko-poslovne vede (trženje, mreženje, grafično oblikovanje promocijskega materiala, 23 12,8 % digitalni marketing, davki, finance, vodenje, managerska znanja) Didaktika 19 10,6 % Komunikacija (javno nastopanje, retorika) 19 10,6 % Računalniška (MS Office, MS Excel, spletna varnost, licenčni programi) 18 10,1 % Tuji jeziki 9 5,0 % Organizacija, administracija, kadri in vodenje (tudi vodenje projektov) 6 3,4 % Ozkopodročna strokovna znanja (geologija, film, fotografija) 4 2,2 % Vede o družbi (zgodovina, okolje) 4 2,2 % Osebnostna rast 4 2,2 % Pravo, zakonodaja, postopki 3 1,7 % 4 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (skupni nivo) V tem delu bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, kakšno dodatno znanje potrebujejo zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih. 54 Anketirance smo glede na odgovor na vprašanje o tem, kje so zaposleni, razvrstili v dve skupini: (1) zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih in (2) zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih (niso pa zaposleni v nobenih od javnih oziroma zasebnih organizacij za izobraževanje odraslih, prav tako pa niso zaposleni v društvih in združenjih). V tem in naslednjem poglavju predstavljamo rezultate in interpretacijo za prvo skupino (naprej na skupnem nivoju, nato pa še kot primerjavo med posameznimi zaposlenimi), nato pa v ločenem poglavju predstavimo še rezultate za drugo skupino, tj. zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih. 4.1 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po andragoških znanjih 4.1.1 Ugotavljanje izobraževalnih potreb Zaposlenim v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih v kontekstu andragoških znanj iz andragoškega procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb najbolj primanjkuje znanj iz pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd., pa tudi iz pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa). Več kot 40 % zaposlenim v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih znanj iz procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb primanjkuje vsaj delno. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 201 23,9 % 29,9 % 29,4 % 10,9 % 6,0 % (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) IV. ANKETIRANJE … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 201 14,4 % 32,3 % 32,8 % 13,9 % 6,5 % potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 202 17,8 % 34,2 % 31,7 % 11,4 % 5,0 % izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 202 23,8 % 31,7 % 30,7 % 9,4 % 4,5 % različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 202 21,8 % 29,2 % 28,7 % 15,8 % 4,5 % ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov 4.1.2 Načrtovanje in organizacija izobraževanja Med znanji iz andragoškega procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja bi veljalo izpostaviti predvsem znanja iz načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različ- nim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. ter iz priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev. Teh znanj med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih 55 iz tega procesa najbolj primanjkuje. Ostala znanja iz tega procesa pri večini zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih primanjkuje delno ali malo. Najmanjše potrebe po dodatnih znanjih iz načrtovanja in organizacije izobraževanja zasledimo v skupini zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih pri znanjih iz organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd., časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) in načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Med zaposlenimi v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih je prav po znanjih iz procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja najmanjša potreba. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 203 26,6 % 34,0 % 28,1 % 6,4 % 4,9 % (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 203 31,5 % 33,0 % 25,1 % 6,4 % 3,9 % oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 202 25,7 % 26,2 % 25,7 % 14,4 % 7,9 % oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 200 28,0 % 37,0 % 25,0 % 7,5 % 2,5 % drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 203 32,5 % 36,0 % 22,2 % 5,4 % 3,9 % časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 202 32,7 % 37,6 % 17,8 % 6,4 % 5,4 % dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 203 22,2 % 32,5 % 26,6 % 13,3 % 5,4 % ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 202 16,3 % 34,7 % 28,2 % 15,3 % 5,4 % 56 v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in 203 13,3 % 23,6 % 29,1 % 22,7 % 11,3 % storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 203 35,0 % 36,0 % 21,7 % 4,4 % 3,0 % izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 203 42,9 % 31,5 % 19,2 % 3,0 % 3,4 % urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 201 47,8 % 31,8 % 13,4 % 4,0 % 3,0 % izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 203 48,8 % 28,6 % 13,3 % 5,4 % 3,9 % prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. IV. ANKETIRANJE 4.1.3 Izpeljava izobraževanja V kontekstu izpeljave izobraževanja bi med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, se pokaže večja potreba po znanjih iz prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij zanje, pa tudi iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja in iz poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno-izobraževalni vidiki). Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 202 25,2 % 37,6 % 25,7 % 5,0 % 6,4 % izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 203 19,7 % 33,5 % 31,0 % 9,4 % 6,4 % načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 203 30,0 % 34,0 % 28,1 % 4,9 % 3,0 % uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage …) ipd.) 57 … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 203 24,1 % 38,4 % 24,1 % 10,8 % 2,5 % vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 203 29,6 % 33,0 % 24,1 % 10,3 % 3,0 % udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 203 33,0 % 33,0 % 21,2 % 7,9 % 4,9 % vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 203 41,4 % 31,5 % 19,7 % 5,4 % 2,0 % učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 202 39,6 % 29,7 % 19,3 % 7,4 % 4,0 % aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 203 31,0 % 34,5 % 22,7 % 6,9 % 4,9 % načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 202 26,2 % 37,6 % 22,3 % 9,4 % 4,5 % posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 203 23,6 % 39,9 % 23,6 % 8,4 % 4,4 % interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 202 21,8 % 41,1 % 23,8 % 11,4 % 2,0 % antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 203 28,1 % 32,5 % 28,1 % 8,4 % 3,0 % razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 203 37,4 % 32,5 % 22,2 % 6,4 % 1,5 % udeleženci 4.1.4 Evalvacija izobraževanja V kontekstu potreb po znanjih iz evalvacije izobraževanja med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, izstopata predvsem sklopa znanj iz načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja) in iz vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav, in sicer obstaja nekaj manj kot polovica takih, ki jim teh znanj vsaj delno primanjkuje. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami 58 (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 201 15,4 % 29,9 % 34,8 % 14,9 % 5,0 % procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 202 21,3 % 40,1 % 28,2 % 7,4 % 3,0 % … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 202 19,3 % 39,1 % 29,7 % 9,4 % 2,5 % posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 202 19,3 % 39,6 % 27,7 % 9,4 % 4,0 % vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 202 26,7 % 32,2 % 30,2 % 7,4 % 3,5 % in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 201 31,8 % 35,8 % 23,4 % 6,0 % 3,0 % udeležencev z izpeljavo izobraževanja … priprave (samo)evalvacijskih 202 24,8 % 30,2 % 30,2 % 11,4 % 3,5 % poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 202 15,8 % 34,2 % 33,7 % 11,9 % 4,5 % izboljšav IV. ANKETIRANJE 4.1.5 Vodenje izobraževalnega procesa Iz temeljnega andragoškega procesa vodenje izobraževalnega procesa je med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, izražena predvsem potreba po znanjih iz sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih, pa tudi po znanjih iz poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 203 18,7 % 33,5 % 24,1 % 12,8 % 10,8 % statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 203 17,2 % 31,0 % 33,5 % 11,8 % 6,4 % nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 203 24,6 % 35,5 % 27,1 % 10,3 % 2,5 % izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja učiteljev in 201 22,4 % 31,3 % 24,9 % 9,5 % 11,9 % drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih 59 … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 203 19,7 % 33,5 % 31,5 % 10,3 % 4,9 % (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 203 25,1 % 28,1 % 30,5 % 12,8 % 3,4 % področja andragogike 4.1.6 Upravljanje izobraževalnega procesa Med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, obstaja iz upravljanja izobraževalnega procesa največja potreba po znanjih iz urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.), čeprav je relativno visok delež takih, ki teh znanj pri svojem delu ne potrebujejo. Relativno visoka je tudi potreba po znanjih iz poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 203 16,3 % 27,6 % 26,6 % 19,2 % 10,3 % o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 202 12,9 % 20,8 % 29,7 % 23,3 % 13,4 % v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 203 26,6 % 28,6 % 32,0 % 7,4 % 5,4 % izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 203 15,8 % 25,1 % 27,1 % 23,2 % 8,9 % izobraževanja odraslih 4.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti z vidika zaposlenih, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih 4.2.1 Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Vse osebnostne lastnosti za izobraževalce odraslih, ki smo jih predpostavili kot pomembne, se izkažejo kot take tudi za tiste, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih. A vse osebnostne lastnosti niso enako pomembne. Poleg visoke pomembnosti zanesljivosti, komunikativnosti, prilagodljivosti in osebne integritete, je za tiste, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, visoko pomembno tudi motiviranje drugih in prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja. Pomembnost osebnostnih Niti ni lastnosti za izobraževalce n Sploh ni Ni pomembno Pomembno Zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno 60 pomembno Zanesljivost 202 0,0 % 0,5 % 1,5 % 19,8 % 78,2 % Komunikativnost 201 0,0 % 0,0 % 3,5 % 34,8 % 61,7 % Prilagodljivost 202 0,0 % 0,5 % 2,5 % 29,2 % 67,8 % Osebna integriteta 202 0,0 % 0,0 % 4,5 % 36,1 % 59,4 % Potrpežljivost 201 0,0 % 0,0 % 6,5 % 27,9 % 65,7 % Pristnost 202 0,0 % 0,5 % 5,0 % 32,7 % 61,9 % Motivator drugih 202 0,5 % 0,0 % 4,0 % 37,6 % 57,9 % Iskrenost 202 0,0 % 0,5 % 5,9 % 37,1 % 56,4 % Prizadevanje za neprestano 201 0,0 % 0,5 % 4,0 % 41,3 % 54,2 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 202 0,0 % 0,5 % 6,4 % 35,1 % 57,9 % Dostopnost učečim se 202 0,5 % 1,0 % 4,5 % 38,1 % 55,9 % Organiziranost 201 0,0 % 0,5 % 7,0 % 37,8 % 54,7 % Samostojnost 202 0,0 % 1,0 % 8,9 % 32,7 % 57,4 % Socialna spretnost 202 0,0 % 0,0 % 6,9 % 41,6 % 51,5 % Predanost svojemu delu 202 0,0 % 1,0 % 6,4 % 38,1 % 54,5 % Izkazovanje interesa za izkušnje, 201 0,0 % 1,0 % 6,0 % 37,8 % 55,2 % sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 202 0,0 % 0,5 % 8,9 % 35,1 % 55,4 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 202 0,5 % 0,0 % 9,4 % 32,2 % 57,9 % enakovrednih odnosov Samozavestnost 201 0,0 % 1,5 % 9,5 % 43,3 % 45,8 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 201 0,0 % 1,5 % 9,5 % 38,3 % 50,7 % Inovativnost 202 0,0 % 0,5 % 11,4 % 37,6 % 50,5 % IV. ANKETIRANJE Ciljna usmerjenost 202 0,0 % 0,0 % 11,9 % 47,0 % 41,1 % Smisel za humor 202 1,0 % 1,5 % 19,8 % 46,5 % 31,2 % Navduševanje drugih za svojo 202 0,5 % 5,4 % 15,8 % 41,1 % 37,1 % stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 202 1,0 % 4,5 % 17,3 % 43,1 % 34,2 % učečih se posameznikih 4.2.2 Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Zanesljivost je osebnostna lastnost, ki v celoti opredeljuje največji delež tistih, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih. Sledita predanost svojemu delu in samostojnost. Te osebnostne lastnosti vsaj precej, če ne že v celoti, opredeljujejo večino tistih, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih. Več kot polovico tistih, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, v celoti opredeljujejo še iskrenost, osebna integriteta in spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih odnosov. Osebnostne lastnosti, ki Zame opredeljujejo izobraževalce n Zame sploh Zame malo Zame delno Zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 202 0,0 % 0,0 % 3,5 % 31,7 % 64,9 % Iskrenost 202 0,0 % 0,0 % 3,5 % 40,6 % 55,9 % Samostojnost 202 0,0 % 0,0 % 7,9 % 34,7 % 57,4 % Predanost svojemu delu 199 0,0 % 1,0 % 8,5 % 31,2 % 59,3 % Osebna integriteta 202 0,0 % 0,0 % 5,9 % 41,6 % 52,5 % 61 Pristnost 202 0,0 % 0,5 % 6,4 % 45,0 % 48,0 % Dostopnost učečim se 202 0,0 % 0,5 % 8,4 % 43,1 % 48,0 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 202 0,0 % 0,5 % 11,4 % 38,1 % 50,0 % enakovrednih odnosov Prilagodljivost 201 0,0 % 0,0 % 12,9 % 40,3 % 46,8 % Komunikativnost 202 0,0 % 0,5 % 14,4 % 38,1 % 47,0 % Prizadevanje za neprestano 202 0,0 % 1,0 % 13,9 % 40,6 % 44,6 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 202 0,0 % 1,5 % 10,4 % 44,1 % 44,1 % Pozitivnost, življenjski optimizem 202 0,0 % 1,0 % 13,9 % 42,1 % 43,1 % Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih 202 0,0 % 1,0 % 13,4 % 44,1 % 41,6 % se Organiziranost 202 0,0 % 2,5 % 17,3 % 33,2 % 47,0 % Potrpežljivost 202 0,0 % 1,0 % 15,3 % 49,0 % 34,7 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 200 0,0 % 0,5 % 16,5 % 47,0 % 36,0 % Ciljna usmerjenost 202 0,0 % 1,0 % 17,8 % 45,0 % 36,1 % Socialna spretnost 201 0,0 % 0,5 % 15,9 % 48,8 % 34,8 % Motivator drugih 202 0,0 % 2,5 % 23,3 % 41,6 % 3,7 % Samozavestnost 202 0,0 % 4,5 % 20,3 % 46,5 % 28,7 % Navduševanje drugih za svojo 202 0,5 % 5,4 % 21,8 % 44,1 % 28,2 % stroko in učenje Smisel za humor 202 0,5 % 4,5 % 23,3 % 43,1 % 28,7 % Inovativnost 202 0,0 % 7,4 % 22,3 % 42,1 % 28,2 % Spodbujanje izražanja čustev pri 202 1,0 % 4,5 % 26,2 % 42,6 % 25,7 % učečih se posameznikih Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 4.3 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po znanjih s svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj 4.3.1 Obseg interdisciplinarnega povezovanja Ugotavljamo, da je med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, do neke mere prisotno interdisciplinarno povezovanje z vsemi področji, a je večinoma omejeno na področje splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja, kajti nekaj manj kot polovica jih svoje področje s tem področjem povezuje zelo pogosto, v enakem deležu pa so zastopani tisti, ki povezujejo občasno. Predvsem občasno interdisciplinarno povezovanje je prisotno s področji izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev, umetnosti in humanistike ter družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, pa tudi s področjem naravoslovja, matematike in računalništva in storitev. Redkeje je prisotno povezovanje s področji tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter zdravstva in sociale. Najmanj interdisciplinarnega povezovanja je zaznati s področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterinarstva. Včasih Zelo pogos- Pogostost (interdisciplinarnega) povezovanja svojega Ne povezu- interdisci- to interdi- vsebinskega področja z drugimi vsebinskimi področji: n jem interdi- sciplinarno plinarno sciplinarno povezujem povezujem Splošne izobraževalne aktivnosti, opismenjevanje, osebnostni 197 7,6 % 46,2 % 46,2 % razvoj Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev 196 22,4 % 46,9 % 30,6 % 62 Umetnost in humanistika 195 28,2 % 48,7 % 23,1 % Družbene, poslovne, upravne in pravne vede 195 23,6 % 53,3 % 23,1 % Naravoslovje, matematika in računalništvo 196 34,7 % 50,5 % 14,8 % Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 195 57,4 % 32,3 % 10,3 % Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo 194 62,4 % 29,9 % 7,7 % Zdravstvo in sociala 195 28,2 % 45,6 % 26,2 % Storitve (osebne, transportne storitve, varovanje okolja varovanje) 197 34,0 % 51,3 % 14,7 % 4.3.2 Potrebe po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj Dobra tretjina zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in zdru- ženjih navaja, da dodatnih znanj z vsebinskih področij, na katerih delujejo, in njihovega povezovanja z drugimi področji ne potrebuje. Med tistimi, ki pa jih potrebujejo, pa je največ takih, ki potrebujejo dodatna znanja tako s svojega vsebinskega področja kot tudi interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji (približno ena tretjina vseh). Zasledimo lahko manj takih, ki bi imeli potrebo po dodatnem znanju bodisi le z vsebinskega področja, na katerem delujejo, bodisi s področja interdisciplinarnega povezovanja na splošno. Ali potrebujete dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujete, in njihovega interdisciplinarnega povezovanja z drugimi vsebinskimi področji? f f % Da, potrebujem dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujem. 33 16,7 % Da, potrebujem dodatno znanje s področja interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih 24 12,1 % področij. Da, potrebujem dodatno znanje tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 65 32,8 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. IV. ANKETIRANJE Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 76 38,4 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji ne potrebujem. Skupaj 198 100,0 % 4.4 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih 4.4.1 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje V času pred pojavom epidemije je sicer večina (slabi dve tretjini) tistih, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih imela dovolj možnosti za izpopolnjevanja svojih znanj, a bazen tistih, ki navajajo, da teh možnosti niso imeli dovolj, je kljub temu velik. Možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobivanje novih znanj v statistični regiji (čas pred pojavom epidemije covida-19) f f % Da, v svoji regiji sem imel dovolj možnosti. 123 61,5 % Ne, v svoji regiji nisem imel dovolj možnosti. 77 38,5 % Skupaj 200 100,0 % 4.4.2 Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih Med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, in imajo delodajalca oziroma sodelujejo z izvajalsko organizacijo, jih je polovica deležna sistemskega spremljanja njihovih potreb po dodatnih znanjih. Kljub temu jih veliko sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih ni deležna, bodisi ker jih delodajalec (oziroma izvajalska organizacija) ne spremlja sistem-63 sko, bodisi ker so delodajalci samemu sebi (s. p.). Sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb zaposlenih in zunanjih sodelavcev f f % Da, delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko spremlja moje potrebe po dodatnih znanjih. 98 50,3 % Ne, delodajalec oz. izvajalska organizacija mojih potreb po dodatnih znanjih ne spremlja 75 38,5 % sistemsko. Sem sam svoj delodajalec (s. p.). 22 11,3 % Skupaj 173 100,0 % Največ – dobre tri četrtine – jih je deležnih spremljanja prek rednih letnih razgovorov. Polovica jih je delež- na spremljanja preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. takoj, ko se potreba pojavi, prav tako pa so pogosto deležni spremljanja preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu načrtovanja in/ali izvedbe izobraževalnega procesa. Dokaj razširjena (deležna jih je dobra tretjina tistih, pri katerih se sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izvaja) so tudi spremljanja na tedenskih oziroma mesečnih individualnih sestankih. Pri približno vsakem petem izobraževalcu odraslih se sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izvaja preko samoevalvacijskih vprašalnikov in preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi izobraževanji, s predavatelji ipd. Redkeje se sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izvaja preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih skupin oziroma preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev odraslih. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Način spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb zaposlenih in zunanjih sodelavcev (n = 97) f f % Preko rednih letnih razgovorov 74 76,3 % Preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. takoj, ko se potreba pojavi 49 50,5 % Preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu načrtovanja in/ali izvedbe 38 39,2 % izobraževalnega procesa Na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih 36 37,1 % Preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi izobraževanji, s predavatelji ipd. 17 17,5 % Preko samoevalvacijskih vprašalnikov 19 19,6 % Preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih skupin 12 12,4 % Preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev odraslih 6 6,2 % 4.4.3 Pridobivanje informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje Najpomembnejši vir informacij (ponudb) o programih za strokovno izpopolnjevanje so spletne strani ponudnikov strokovnih izpopolnjevanj. Zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih v veliki meri pridobivajo informacije o programih za strokovno izpopolnjevanje po osebnem priporočilu ali vabilu, manj pomemben vir informiranja pa je obveščanje po elektronskih po-teh in s strani organizatorja oziroma ponudnika izobraževanj. Način pridobivanja informacij/ponudbe o programih za strokovno izpopolnjevanje (n = 184) f f % Na spletu 114 62,0 % Po priporočilu, osebno vabilo (delodajalec, znanci, prijatelji, sodelavci, predavatelji) 76 41,3 % e-pošta, družabna omrežja 20 10,9 % 64 S strani organizatorja/ponudnika 20 10,9 % KATIS 9 4,9 % Tiskani mediji, plakati 5 2,7 % 4.4.4 Kraji strokovnega izpopolnjevanja Tisti, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, najpogosteje pridobivajo dodatno znanje oziroma se strokovno izpopolnjujejo preko samostojnega učenja in izobraževanja. Razen tega pa so društva in združenja tista, ki so za zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, najpomembnejši ponudnik strokovnih izpopolnjevanj. Društvom in združenjem sledi Andragoški center Slovenije, kjer se strokovno izpopolnjujeta slabi dve tretjini zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih. Kje najpogosteje pridobivate dodatno znanje oz. se strokovno n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno izpopolnjujete? Preko samostojnega učenja in 199 2,5 % 5,0 % 17,6 % 50,8 % 24,1 % izobraževanja V društvih in združenjih 193 22,3 % 19,2 % 30,1 % 22,8 % 5,7 % V zasebnih organizacijah za 189 29,1 % 22,2 % 23,3 % 22,2 % 3,2 % izobraževanje odraslih Na ljudskih univerzah 190 35,8 % 23,7 % 22,1 % 16,3 % 2,1 % Na Andragoškem centru Slovenije 196 34,2 % 15,8 % 18,4 % 25,0 % 6,6 % V Izobraževalnih centrih v podjetjih 186 47,8 % 23,1 % 12,9 % 12,9 % 3,2 % IV. ANKETIRANJE 4.4.5 Razlogi za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih Med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, prevladujejo taki, ki se pogosto ali vedno udeležijo strokovnih izpopolnjevanj zaradi lastnega vzgiba (sami se odločijo zanj). Sicer večinoma delodajalci oziroma izvajalske agencije napotujejo na strokovno izpopolnjevanje glede na njihove lastne potrebe in želje, a bistveno redkeje kot se za izpopolnjevanje od-ločajo sami. Kako pogosto se strokovnih izpopolnjevanj udeležite zaradi n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno naslednjih razlogov? Sam se odločim zanj. 199 2,0 % 3,5 % 21,6 % 41,2 % 31,7 % Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na 195 12,3 % 15,4 % 22,1 % 36,4 % 13,8 % moje lastne potrebe in želje. Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na 197 10,7 % 19,8 % 31,0 % 26,9 % 11,7 % potrebe institucije. 4.4.6 Ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj Kot najpomembnejša ovira pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, se kaže pomanjkanje časa in službene obveznosti. Ti dve oviri sta vsaj pogosto prisotni pri več kot polovici tistih, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih. Pomanjkanje financ in družinske obveznosti so prav tako pomembna ovira pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih med tistimi, ki so zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in 65 združenjih, ki vsaj občasno zadevata več kot polovico zaposlenih. Ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno izobraževanja odraslih Pomanjkanje časa 200 3,0 % 6,5 % 28,0 % 47,0 % 15,5 % Službene obveznosti 200 3,0 % 11,0 % 32,5 % 44,0 % 9,5 % Pomanjkanje financ 198 8,6 % 22,2 % 29,3 % 32,8 % 7,1 % Družinske obveznosti 197 14,2 % 25,9 % 29,9 % 23,4 % 6,6 % Prenasičenost s programi za 199 20,6 % 30,7 % 29,6 % 18,1 % 1,0 % dodatno izpopolnjevanje Nepoznavanje ponudbe programov 196 24,0 % 34,2 % 28,6 % 13,3 % 0,0 % za dodatno izpopolnjevanje Premalo informacij o vsebini in poteku programa za dodatno 197 31,0 % 39,1 % 25,4 % 4,6 % 0,0 % izpopolnjevanje Pomanjkanje motivacije 198 39,9 % 33,8 % 20,7 % 5,6 % 0,0 % Zdravstvene težave 198 58,6 % 32,3 % 7,1 % 2,0 % 0,0 % Neodobravanje/zaviranje delodajalca oz. izvajalske 197 65,0 % 18,8 % 13,2 % 3,0 % 0,0 % organizacije Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 5 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (primerjava) V tem delu bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, kakšna je primerjava potreb o dodatnih znanjih med zaposlenimi v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih ter društvih in združenjih. Tako bomo v tem poglavju izvedli primerjavo izobraževalcev odraslih, ki so zaposleni v javnih organizacijah za IO, s tistimi, ki so zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, in zaposlenimi v društvih in združenjih. Število izobraževalcev v vsaki izmed skupin je različno, zato primerjavo izvajamo glede na relativne frekvence, tj. odstotke oziroma po povprečnih vrednostih – aritmetični sredini (M). Frekvenčna distribucija odgovorov pri postavkah, pri katerih smo za namene primerjave izračunali aritmetično sredino (M), je predstavljena v prilogah 4.1 (za zaposlene v javnih organizacijah), 4.2 (za zaposlene v zasebnih organizacijah) in 4.3 za zaposlene v društvih in združenjih. 5.1 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po andragoških znanjih Primerjava potreb po andragoških znanjih med izobraževalci odraslih glede na njihovo zaposlitev poteka glede na povprečno stopnjo izražene potrebe – višja kot je povprečna stopnja (stolpec M), v večji meri je potreba izražena. Povprečna stopnja izražene potrebe po znanju je lahko na intervalu med 1 in 4, kajti vrednost 1 pomeni, da znanja ne primanjkuje, vrednost 4 pa pomeni, da znanja zelo primanjkuje. Razlike med posameznimi skupinami izobraževalcev odraslih so mnogotere, izpostavljamo le tiste, pri katerih prihaja do večjih razkorakov. 5.1.1 Ugotavljanje izobraževalnih potreb 66 Potreba po andragoških znanjih iz procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb je najvišja pri zaposlenih v društvih in združenjih, medtem ko je med zaposlenimi v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih primerljiva. Zaposlenim v javnih organizacijah nekoliko bolj kot zaposlenim v zasebnih organizacijah primanjkuje znanj iz vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja), boljše pa so opremljeni z znanji iz pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Andragoško znanje iz … Ne pot- Ne pot- Ne pot- n M rebuje n M rebuje n M rebuje (%) (%) (%) … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 114 2,08 6,1 % 52 2,17 5,8 % 35 2,37 5,7 % (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 114 2,31 6,1 % 52 2,29 7,7 % 35 2,49 5,7 % potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 115 2,14 4,3 % 52 2,42 5,8 % 35 2,46 5,7 % izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) IV. ANKETIRANJE … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 115 2,18 3,5 % 52 2,15 7,7 % 35 2,14 2,9 % različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 115 2,30 5,2 % 52 2,10 5,8 % 35 2,60 0,0 % ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov 5.1.2 Načrtovanje in organizacija izobraževanja Če smo predhodno ugotavljali primerljivo potrebo po andragoških znanjih iz ugotavljanja izobraževalnih potreb, pa iz andragoškega procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja naletimo na drugačno situa-cijo. Zasledimo namreč, da je potreba po dodatnih andragoških znanjih s slednjega procesa sistematično v največji meri izražena pri zaposlenih v društvih in združenjih. V pomembno manjši meri kot pri zaposlenih v društvih in združenjih je potreba po andragoškem znanju s tega procesa izražena pri zaposlenih v javni organizaciji za izobraževanje odraslih, nato pa je v še bistveno manjši meri izražena pri zaposlenih v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Z drugimi besedami – zaposleni v zasebnih organizacijah za IO so bistveno bolj kot zaposleni v javni organizaciji opremljeni z andragoškimi znanji iz procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja, slednji pa so bistveno bolj opremljeni s temi znanji kot zaposleni v društvih in združenjih. Pri tem je izjema le znanje iz priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev, s katerimi so najslabše opremljeni zaposleni v javnih organizacijah, najboljše pa zaposleni v društvih in združenjih. Med slednjimi je prav tako visok delež takih, ki navajajo, da znanj iz priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev sploh ne potrebujejo. 67 Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Andragoško znanje iz … Ne pot- Ne pot- Ne pot- n M rebuje n M rebuje n M rebuje (%) (%) (%) … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 116 2,12 5,2 % 52 1,77 5,8 % 35 2,20 2,9 % (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 116 1,99 4,3 % 52 1,67 5,8 % 35 2,43 0,0 % oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 115 2,21 8,7 % 52 1,88 7,7 % 35 2,23 5,7 % oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 114 2,16 1,8 % 51 1,78 5,9 % 35 2,20 0,0 % drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 116 1,95 4,3 % 52 1,67 5,8 % 35 2,23 0,0 % časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 115 1,90 4,3 % 52 1,65 7,7 % 35 2,11 5,7 % dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 116 2,29 2,6 % 52 1,98 7,7 % 35 2,23 11,4 % ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 116 2,31 6,0 % 51 2,22 7,8 % 35 2,49 0,0 % v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in 116 2,47 9,5 % 52 2,33 9,6 % 35 2,20 20,0 % storitev … uvodnega dela z udeleženci, 68 ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 116 1,91 0,9 % 52 1,73 7,7 % 35 2,11 2,9 % izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 116 1,75 3,4 % 52 1,50 5,8 % 35 2,14 0,0 % urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 116 1,70 2,6 % 50 1,42 6,0 % 35 1,97 0,0 % izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 116 1,72 3,4 % 52 1,44 7,7 % 35 1,86 0,0 % prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. 5.1.3 Izpeljava izobraževanja Tudi za znanja iz andragoškega procesa izpeljava izobraževanja velja, da je potreba po dodatnih andrago- ških znanjih sistematično v največji meri izražena pri zaposlenih v društvih in združenjih. V pomembno manjši meri kot pri zaposlenih v društvih in združenjih je potreba po andragoškem znanju iz tega procesa izražena pri zaposlenih v javni organizaciji za izobraževanje odraslih, nato pa je v še bistveno manjši meri izražena pri zaposlenih v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Tako lahko ugotovimo, da so zaposleni v zasebnih organizacijah za IO bistveno bolj kot zaposleni v javni organizaciji opremljeni z andra- IV. ANKETIRANJE goškimi znanji iz izpeljave izobraževanja, slednji pa so bistveno bolj opremljeni s temi znanji kot zaposleni v društvih in združenjih. Izjema je le znanje iz prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja, za kar so zaposleni v javnih organizacijah v večji meri kot preostali navajali, da jim tega znanja primanjkuje. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Andragoško znanje iz … Ne pot- Ne pot- Ne pot- n M rebuje n M rebuje n M rebuje (%) (%) (%) … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 115 2,03 5,2 % 52 1,75 9,6 % 35 2,11 5,7 % izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 116 2,22 3,4 % 52 2,00 17,3 % 35 2,29 0,0 % načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 116 2,06 0,0 % 52 1,71 9,6 % 35 2,34 2,9 % uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, 69 vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage …) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 116 2,22 1,7 % 52 1,77 5,8 % 35 2,57 0,0 % vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 116 2,13 2,6 % 52 1,71 5,8 % 35 2,54 0,0 % udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 116 1,92 6,0 % 52 1,67 5,8 % 35 2,40 0,0 % vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 116 1,93 0,9 % 52 1,54 5,8 % 35 2,06 0,0 % učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 116 1,91 4,3 % 51 1,57 5,9 % 35 2,14 0,0 % aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 116 1,98 4,3 % 52 1,73 5,8 % 35 2,20 5,7 % načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 116 2,17 3,4 % 52 1,77 5,8 % 34 2,12 5,9 % posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 116 2,11 3,4 % 52 1,88 5,8 % 35 2,26 5,7 % interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 116 2,21 0,9 % 52 2,04 5,8 % 34 2,47 0,0 % antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 116 2,19 2,6 % 52 1,81 5,8 % 35 2,29 0,0 % razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 116 2,03 0,0 % 52 1,60 5,8 % 35 2,17 0,0 % udeleženci 5.1.4 Evalvacija izobraževanja V kontekstu potreb po andragoškem znanju s procesa evalvacije izobraževanja ponovno ugotavljamo, da so s temi znanji najslabše opremljeni zaposleni v društvih in združenjih, kjer je stopnja izražene potrebe po teh znanjih sistematično najvišja. V bistveno manjši meri so potrebo po dodatnih andragoških znanjih s tega andragoškega procesa izrazili zaposleni v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih, v najmanjši meri pa zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Pri skupini zaposlenih v zasebnih organizacijah nekoliko izstopa potreba po načrtovanju in izpeljavi presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami, kjer so glede na izraženo potrebo po teh znanjih na primerljivi ravni z zaposlenimi v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in 70 organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Andragoško znanje iz … Ne pot- Ne pot- Ne pot- n M rebuje n M rebuje n M rebuje (%) (%) (%) … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 116 2,32 4,3 % 52 2,37 9,6 % 33 2,70 0,0 % procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 116 2,16 1,7 % 52 1,88 7,7 % 34 2,59 0,0 % … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 116 2,22 1,7 % 52 2,04 5,8 % 34 2,62 0,0 % posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 116 2,20 2,6 % 52 1,94 7,7 % 34 2,56 2,9 % vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 116 2,07 1,7 % 52 1,98 5,8 % 34 2,47 5,9 % in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 115 1,96 1,7 % 52 1,77 5,8 % 34 2,35 2,9 % udeležencev z izpeljavo izobraževanja … priprave (samo)evalvacijskih 116 2,22 1,7 % 52 1,96 7,7 % 34 2,56 2,9 % poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 116 2,29 4,3 % 52 2,21 5,8 % 34 2,62 2,9 % izboljšav IV. ANKETIRANJE 5.1.5 Vodenje izobraževalnega procesa Tudi v kontekstu andragoških znanj iz vodenja izobraževalnega procesa lahko ugotovimo, da so potrebe po znanjih sistematično največje pri zaposlenih v društvih in združenjih, sledijo jim zaposleni v javnih organizacijah, nato pa še zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih izstopajo od preostalih skupin po relativno visokem deležu tistih, ki navajajo, da posameznih znanj iz andragoškega procesa vodenje izobraževalnega procesa ne potrebujejo. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Andragoško znanje iz … Ne pot- Ne pot- Ne pot- n M rebuje n M rebuje n M rebuje (%) (%) (%) … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 116 2,15 8,6 % 52 1,77 21,2 % 35 2,40 2,9 % statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 116 2,28 6,0 % 52 2,13 11,5 % 35 2,46 0,0 % nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 116 2,21 1,7 % 52 1,87 5,8 % 35 2,57 0,0 % izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 71 in izpopolnjevanja učiteljev in 116 1,97 11,2 % 52 1,63 19,2 % 33 2,55 3,0 % drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 116 2,22 5,2 % 52 1,88 7,7 % 35 2,74 0,0 % (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 116 2,14 2,6 % 52 2,04 5,8 % 35 2,89 2,9 % področja andragogike 5.1.6 Upravljanje izobraževalnega procesa Zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih so potrebo po posameznih znanjih iz upravljanja izobraževalnega procesa izrazili v manjši meri kot preostali zaposleni. So pa zaposleni v društvih in zdru- ženjih v primerljivi meri opremljeni s temi znanji kot zaposleni v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Tudi v kontekstu znanj iz procesa upravljanje izobraževalnega procesa zaposleni v zasebnih organizacijah izstopajo po visokem deležu tistih, ki navajajo, da teh znanj ne potrebujejo. Kar odpira možnosti za sklep, da so zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih bodisi bistveno bolj kot preostali opremljeni z različnimi andragoškimi znanji bodisi potrebo po dodatnih znanjih prepoznavajo v manjši meri kot preostale skupine. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Andragoško znanje iz … Ne pot- Ne pot- Ne pot- n M rebuje n M rebuje n M rebuje (%) (%) (%) … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 116 2,29 9,5 % 52 2,12 17,3 % 35 2,49 2,9 % o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 115 2,38 11,3 % 52 2,21 23,1 % 35 2,54 5,7 % v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 116 2,16 0,9 % 52 1,88 15,4 % 35 2,17 5,7 % izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 116 2,45 5,2 % 52 2,23 19,2 % 35 2,49 5,7 % izobraževanja odraslih 5.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti z vidika zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih 72 5.2.1 Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Primerjava pomembnosti osebnostnih lastnosti poteka glede na povprečno stopnjo pripisane pomembnosti lastnosti – višja kot je povprečna stopnja pomembnosti (stolpec M), bolj je osebnostna lastnost pomembna. Povprečna stopnja pripisane pomembnosti posamezni osebnostni lastnosti se nahaja na intervalu med 1 in 5, kajti vrednost 1 pomeni, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih sploh ni pomembna, vrednost 5 pa, da je osebnostna lastnost pomembna. Ocenjena pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih se ne kaže pomembna od zaposlitve izobraževalca odraslih, kajti posamezne osebnostne lastnosti so primerljivo ocenjene. Tiste osebnostne lastnosti, ki so po pomembnosti rangirane visoko, so kot take rangirane pri vseh skupinah. Prav tako so tiste osebnostne lastnosti, ki so rangirane nižje, kot take rangirane pri vseh treh skupinah. Opaziti je sicer trend pripisovanja višje pomembnosti osebnostnim lastnostim s strani zaposlenih v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Še najbolj je to očitno pri zanesljivosti in komunikativnosti izobraževalca odraslih, pa tudi njegovi pristnosti in samozavesti. Je pa na drugi strani predanost svojemu delu med zaposlenimi v društvih in združenjih prepoznana kot manj pomembna kot pri drugih dveh skupinah zaposlenih. Drugih večjih razkorakov ni opaznih. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Pomembnost osebnostnih lastnosti za izobraževalce Pomembno Pomembno Pomembno odraslih n M in zelo po- in zelo po- in zelo po- membno n M membno n M membno (%) (%) (%) Zanesljivost 116 4,71 97,4 % 52 4,88 100,0 % 34 4,74 97,1 % Komunikativnost 116 4,54 94,8 % 52 4,69 100,0 % 33 4,55 97,0 % Prilagodljivost 116 4,65 96,6 % 52 4,69 96,2 % 34 4,56 100,0 % Osebna integriteta 116 4,52 94,8 % 52 4,69 96,2 % 34 4,44 97,1 % Potrpežljivost 115 4,57 91,3 % 52 4,67 96,2 % 34 4,56 97,1 % IV. ANKETIRANJE Pristnost 116 4,52 93,1 % 52 4,71 98,1 % 34 4,47 94,1 % Motivator drugih 116 4,45 93,1 % 52 4,67 100,0 % 34 4,56 97,1 % Iskrenost 116 4,50 92,2 % 52 4,54 98,1 % 34 4,41 91,2 % Prizadevanje za neprestano 115 4,49 95,7 % 52 4,54 94,2 % 34 4,44 97,1 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 116 4,50 92,2 % 52 4,50 92,3 % 34 4,53 97,1 % Dostopnost učečim se 116 4,44 93,1 % 52 4,46 94,2 % 34 4,65 97,1 % Organiziranost 115 4,44 91,3 % 52 4,48 94,2 % 34 4,53 94,1 % Samostojnost 116 4,42 87,9 % 52 4,56 90,4 % 34 4,47 97,1 % Socialna spretnost 116 4,40 92,2 % 52 4,54 96,2 % 34 4,47 91,2 % Predanost svojemu delu 116 4,44 92,2 % 52 4,62 98,1 % 34 4,29 85,3 % Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih 116 4,42 89,7 % 52 4,60 96,2 % 33 4,45 100,0 % se Pozitivnost, življenjski optimizem 116 4,40 90,5 % 52 4,56 90,4 % 34 4,50 91,2 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 116 4,42 89,7 % 52 4,52 86,5 % 34 4,56 97,1 % enakovrednih odnosov Samozavestnost 115 4,30 87,8 % 52 4,52 94,2 % 34 4,15 85,3 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 116 4,34 87,9 % 51 4,47 86,3 % 34 4,41 97,1 % Inovativnost 116 4,38 88,8 % 52 4,38 84,6 % 34 4,38 91,2 % Ciljna usmerjenost 116 4,26 87,9 % 52 4,38 86,5 % 34 4,26 91,2 % Smisel za humor 116 4,03 78,4 % 52 4,10 76,9 % 34 4,06 76,5 % Navduševanje drugih za svojo 116 4,05 76,7 % 52 4,15 80,8 % 34 4,12 79,4 % stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 116 3,98 75,0 % 52 4,15 76,9 % 34 4,12 85,3 % učečih se posameznikih 73 5.2.2 Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Primerjava izraženosti osebnostnih lastnosti poteka glede na povprečno stopnjo izraženosti osebnostne lastnosti – višja kot je povprečna stopnja izraženosti (stolpec M), bolje osebnostna lastnost opisuje anketi-rane izobraževalce odraslih. Povprečna stopnja izraženosti osebnostne lastnosti se nahaja na intervalu med 1 in 5, kajti vrednost 1 pomeni, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih sploh ne velja, vrednost 5 pa, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih popolnoma velja. Zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih se bolj kot preostali zaposleni čutijo zanesljive, predane svojemu delu, dostopne učečim se, pozitivno naravnane, motivatorje drugih, samozavestne posameznike, ki spodbujajo izražanje čustev pri učečih se posameznikih. Zaposleni v društvih in združenjih redkeje kot preostali navajajo, da jih opredeljuje samostojnost, predanost svojemu delu, osebna integriteta in prilagodljivost, pa tudi zmožnost motiviranja drugih, samozavest, smisel za humor in pozitivna naravnanost ter inovativnost. Zaposleni v javnih organizacijah so po izraženosti posameznih osebnostnih lastnosti nekje vmes med pre-ostalima skupinama. Nekoliko le izstopajo po izraženosti empatije, potrpežljivosti in inovativnosti. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Osebnostne lastnosti, ki Zame pre- Zame pre- Zame pre- opredeljujejo izobraževalce cej velja in cej velja in cej velja in odraslih n M popolno- n M popolno- n M popolno- ma velja ma velja ma velja (%) (%) (%) Zanesljivost 116 4,58 96,6 % 52 4,75 96,2 % 34 4,53 97,1 % Iskrenost 116 4,51 97,4 % 52 4,50 92,3 % 34 4,62 100,0 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Samostojnost 116 4,50 93,1 % 52 4,58 94,2 % 34 4,35 85,3 % Predanost svojemu delu 114 4,48 90,4 % 52 4,67 96,2 % 33 4,21 81,8 % Osebna integriteta 116 4,47 95,7 % 52 4,54 92,3 % 34 4,32 91,2 % Pristnost 116 4,39 92,2 % 52 4,48 94,2 % 34 4,35 94,1 % Dostopnost učečim se 116 4,34 90,5 % 52 4,50 92,3 % 34 4,35 91,2 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 116 4,37 88,8 % 52 4,42 86,5 % 34 4,32 88,2 % enakovrednih odnosov Prilagodljivost 115 4,39 88,7 % 52 4,40 86,5 % 34 4,06 82,4 % Komunikativnost 116 4,28 87,9 % 52 4,37 80,8 % 34 4,35 82,4 % Prizadevanje za neprestano 116 4,30 85,3 % 52 4,29 84,6 % 34 4,24 85,3 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 116 4,34 89,7 % 52 4,25 86,5 % 34 4,26 85,3 % Pozitivnost, življenjski optimizem 116 4,25 82,8 % 52 4,40 88,5 % 34 4,15 88,2 % Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih 116 4,24 84,5 % 52 4,31 88,5 % 34 4,26 85,3 % se Organiziranost 116 4,23 78,4 % 52 4,35 82,7 % 34 4,15 82,4 % Potrpežljivost 116 4,24 86,2 % 52 4,10 80,8 % 34 4,06 79,4 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 115 4,15 79,1 % 51 4,29 88,2 % 34 4,15 88,2 % Ciljna usmerjenost 116 4,13 79,3 % 52 4,21 80,8 % 34 4,21 88,2 % Socialna spretnost 115 4,17 86,1 % 52 4,23 80,8 % 34 4,15 79,4 % Motivator drugih 116 4,01 71,6 % 52 4,23 84,6 % 34 3,88 67,6 % Samozavestnost 116 3,97 74,1 % 52 4,17 78,8 % 34 3,82 73,5 % Navduševanje drugih za svojo 116 3,96 75,0 % 52 3,94 65,4 % 34 3,88 73,5 % stroko in učenje 74 Smisel za humor 116 3,95 72,4 % 52 4,08 76,9 % 34 3,76 61,8 % Inovativnost 116 3,99 74,1 % 52 3,87 69,2 % 34 3,71 58,8 % Spodbujanje izražanja čustev pri 116 3,80 66,4 % 52 4,02 73,1 % 34 3,91 67,6 % učečih se posameznikih 5.3 Potrebe zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih po znanjih s svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj 5.3.1 Obseg interdisciplinarnega povezovanja Zaposleni v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih pogosteje kot preostali interdisciplinarno povezujejo svoje področje s področjem izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev, naravoslovja, matematike in računalništva ter področjem storitev, predvsem pa izstopajo po pogostosti interdisciplinarnega povezovanja s področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. Zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih izstopajo po pogostosti interdisciplinarnega sodelovanja s področjem splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja, osebnostnega razvoja in tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Zaposleni v društvih in združenjih pa pogosteje kot preostali izvajajo interdisciplinarno povezovanje s področjem umetnosti in humanistike, predvsem pa s področjem zdravstva in sociale. IV. ANKETIRANJE Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Pogostost interdisciplinarnega povezovanja Zelo Zelo Zelo n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- gosto gosto gosto Splošne izobraževalne aktivnosti, 113 6,2 % 50,4 % 43,4 % 51 11,8 % 33,3 % 54,9 % 33 6,1 % 51,5 % 42,4 % opismenjevanje, osebnostni razvoj Izobraževalne vede in izobraževanje 113 19,5 % 47,8 % 32,7 % 50 30,0 % 36,0 % 34,0 % 33 21,2 % 60,6 % 18,2 % učiteljev Umetnost in humanistika 112 27,7 % 51,8 % 20,5 % 50 36,0 % 38,0 % 26,0 % 33 18,2 % 54,5 % 27,3 % Družbene, poslovne, upravne in 112 29,5 % 54,5 % 16,1 % 50 18,0 % 40,0 % 42,0 % 33 12,1 % 69,7 % 18,2 % pravne vede Naravoslovje, matematika in 112 29,5 % 55,4 % 15,2 % 51 41,2 % 43,1 % 15,7 % 33 42,4 % 45,5 % 12,1 % računalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije in 112 57,1 % 31,3 % 11,6 % 50 44,0 % 46,0 % 10,0 % 33 78,8 % 15,2 % 6,1 % gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, 112 57,1 % 34,8 % 8,0 % 50 66,0 % 32,0 % 2,0 % 32 75,0 % 9,4 % 15,6 % veterinarstvo Zdravstvo in sociala 111 27,9 % 54,1 % 18,0 % 51 37,3 % 33,3 % 29,4 % 33 15,2 % 36,4 % 48,5 % Storitve (osebne, transportne 113 31,9 % 53,1 % 15,0 % 51 33,3 % 54,9 % 11,8 % 33 42,4 % 39,4 % 18,2 % storitve, varovanje okolja varovanje) 5.3.2 Potrebe po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj Z dodatnimi znanji – tako s svojega vsebinskega področja kot tudi s področja interdisciplinarnega povezovanja – so najbolje opremljeni zaposleni v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, kajti skoraj polovica jih navaja, da teh znanj ne potrebuje. Za primerjavo – takih je med zaposlenimi v javnih organiza-75 cijah dobra tretjina, v društvih in združenih pa četrtina. Med tistimi, ki potrebujejo dodatna znanja, izstopajo tisti zaposleni v društvih in združenjih, ki potrebujejo dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujejo – teh je bistveno več kot denimo med zaposlenimi v zasebnih organizacijah. Potrebe po dodatnih znanjih s Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in področja interdisciplinarnega organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih povezovanja f f % f f % f f % Da, potrebujem dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih 20 17,5 % 5 9,6 % 8 25,0 % delujem. Da, potrebujem dodatno znanje s področja interdisciplinarnega 13 11,4 % 6 11,5 % 5 15,6 % povezovanja vsebinskih področij. Da, potrebujem dodatno znanje tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 38 33,3 % 16 30,8 % 11 34,4 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega povezovanja le- 43 37,7 % 25 48,1 % 8 25,0 % tega z ostalimi vsebinskimi področji ne potrebujem. Skupaj 114 100,0 % 52 100,0 % 32 100,0 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 5.4 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih 5.4.1 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje Da imajo v svoji statistični regiji dovolj priložnosti za pridobivanje novih znanj, so v največji meri navajali zaposleni v društvih in združenjih, tako jih je menilo tudi skoraj dve tretjini zaposlenih v javni organizaciji za izobraževanje odraslih, medtem ko se jih je za slednje izrekla le nekaj več kot polovica zaposlenih v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Možnosti za izpopolnjevanje Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in znanja oziroma pridobivanje organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih novih znanj v statistični regiji (čas pred pojavom epidemije f f % f f % f f % covida-19) Da, v svoji regiji sem imel dovolj 71 61,7 % 28 53,8 % 24 72,7 % možnosti. Ne, v svoji regiji nisem imel dovolj 44 38,3 % 24 46,2 % 9 27,3 % možnosti. Skupaj 115 100,0 % 52 100,0 % 33 100,0 % 5.4.2 Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih Sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb so v največji meri deležni zaposleni v javnih organizacijah (nekaj manj kot dve tretjini jih navajata, da sta deležni sistemskega spremljanja), medtem ko so zaposleni v zasebnih organizacijah in društvih in združenjih sistemskega spremljanja potreb 76 po dodatnih znanjih deležni v bistveno manjši meri (po približno tretjina izobraževalcev odraslih). Sistemsko spremljanje Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in strokovnega razvoja in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih izobraževalnih potreb zaposlenih in zunanjih sodelavcev f f % f f % f f % Da, delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko spremlja 70 61,9 % 17 33,3 % 11 35,5 % moje potrebe po dodatnih znanjih. Ne, delodajalec oz. izvajalska organizacija mojih potreb po 43 38,1 % 15 29,4 % 17 54,8 % dodatnih znanjih ne spremlja sistemsko. Sem sam svoj delodajalec (s. p.). 19 37,3 % 3 9,7 % Skupaj 113 100,0 % 51 100,0 % 31 100,0 % Če sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izobraževalcev odraslih poteka, pri zaposlenih v javnih organizacijah bistveno pogosteje kot pri zaposlenih v zasebnih organizacijah ali društvih in združenjih poteka preko rednih letnih razgovorov. Pri zaposlenih v zasebnih organizacijah pogosteje kot pri preostalih poteka preko vsakodnevnih individualnih pogovorov. Tako zaposleni v javnih organizacijah kot tudi v zasebnih organizacijah so – če sploh – deležni raznolikih načinov spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb. Bistveno manj raznoliko je to spremljanje med zaposlenimi v društvih in združenjih. Med temi izstopa pogostost pojavljanja načina tedenskega, mesečnega spremljanja na individualnih sestankih. IV. ANKETIRANJE Način spremljanja strokovnega Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in razvoja in izobraževalnih organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih potreb zaposlenih in zunanjih (n = 69) (n = 17) (n = 11) sodelavcev f f % f f % f f % Preko rednih letnih razgovorov 59 85,5 % 9 52,9 % 6 54,5 % Preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. takoj, ko se potreba 35 50,7 % 11 64,7 % 3 27,3 % pojavi Preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu 28 40,6 % 7 41,2 % 3 27,3 % načrtovanja in/ali izvedbe izobraževalnega procesa Na tedenskih, mesečnih 25 36,2 % 6 35,3 % 5 45,5 % individualnih sestankih Preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi 13 18,8 % 3 17,6 % 1 9,1 % izobraževanji, s predavatelji ipd. Preko samoevalvacijskih 15 21,7 % 3 17,6 % 1 9,1 % vprašalnikov Preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih 7 10,1 % 1 5,9 % 4 36,4 % skupin Preko razvojnih študij o potrebah 4 5,8 % 2 11,8 % 0 0,0 % izobraževalcev odraslih 5.4.3 Pridobivanje informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje Za zaposlene v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih in zaposlene v društvih in združenjih je splet (spletne strani organizatorjev) bistveno bolj pomemben vir informacij, kakor za zaposlene v javnih 77 organizacijah. Ti se poslužujejo raznolikih načinov pridobivanja informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje. Predvsem so organizatorji izpopolnjevanj zanje bistveno pomembnejši vir informacij kot za ostali skupini izobraževalcev odraslih. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in Način pridobivanja informacij/ organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih ponudbe o programih za (n = 102) (n = 49) (n = 33) strokovno izpopolnjevanje f f % f f % f f % Na spletu 58 56,9 % 34 69,4 % 22 66,7 % Po priporočilu, osebno vabilo (delodajalec, znanci, prijatelji, 10 9,8 % 6 12,2 % 4 12,1 % sodelavci, predavatelji) S strani organizatorja/ponudnika 48 47,1 % 17 34,7 % 11 33,3 % e-pošta, družabna omrežja 12 11,8 % 5 10,2 % 3 9,1 % KATIS 6 5,9 % 3 6,1 % 0 0,0 % Tiskani mediji, plakati 3 2,9 % 2 4,1 % 0 0,0 % 5.4.4 Kraji strokovnega izpopolnjevanja Samostojno učenje in izobraževanje je v največji meri prisotno med zaposlenimi v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Le-ti se tudi pogosteje kot izobraževalci odraslih iz preostalih dveh skupin udeležujejo strokovnih izpopolnjevanj v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih in v izobraževalnih centrih v podjetjih. Izpopolnjevanje v društvih in združenjih je najbolj prisotno med zaposlenimi v društvih in združenjih, izpopolnjevanje na Andragoškem centru Slovenije pa med zaposlenimi v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih Kje najpogosteje pridobivate Red- Po- Red- Po- Red- Po- dodatno znanje oz. se strokovno ko/ gos- ko/ gos- ko/ gos- izpopolnjujete? n Ni- koli ob- to/ n Ni- ob- to/ n Ni- ob- to/ čas- ved- koli čas- ved- koli čas- ved- no no no no no no Preko samostojnega učenja in 114 3,5 % 25,4 % 71,1 % 52 0,0 % 17,3 % 82,7 % 33 3,0 % 21,2 % 75,8 % izobraževanja V društvih in združenjih 110 23,6 % 57,3 % 19,1 % 49 26,5 % 38,8 % 34,7 % 34 11,8 % 38,2 % 50,0 % V zasebnih organizacijah za 107 36,4 % 47,7 % 15,9 % 50 14,0 % 44,0 % 42,0 % 32 28,1 % 40,6 % 31,3 % izobraževanje odraslih Na ljudskih univerzah 109 25,7 % 50,5 % 23,9 % 49 51,0 % 36,7 % 12,2 % 32 46,9 % 43,8 % 9,4 % Na Andragoškem centru Slovenije 113 19,5 % 38,1 % 42,5 % 50 50,0 % 34,0 % 16,0 % 33 60,6 % 21,2 % 18,2 % V Izobraževalnih centrih v podjetjih 106 50,0 % 34,9 % 15,1 % 48 37,5 % 41,7 % 20,8 % 32 56,3 % 31,3 % 12,5 % 5.4.5 Razlogi za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih Za zaposlene v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih je značilno, da se strokovnih izpopolnjevanj udeležujejo predvsem na podlagi lastne odločitve, netipično pa iz razloga napotitve delodajalca oziroma izvajalske organizacije glede na potrebe institucije. Posamezni razlogi so med zaposlenimi v javnih organizacijah prisotnI v primerljivi meri, čeprav prednjači lastna pobuda. Napotitev delodajalca zaradi lastne potrebe in želje je najmanj značilna za zaposlene v društvih in združenjih. Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in Kako pogosto se strokovnih organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih izpopolnjevanj udeležite zaradi Redko/ Po- Redko/ Po- Redko/ Po- 78 naslednjih razlogov? n Nikoli občas- gosto/ n Nikoli občas- gosto/ n Nikoli občas- gosto/ no vedno no vedno no vedno Sam se odločim zanj. 114 2,6 % 30,7 % 66,7 % 52 1,9 % 13,5 % 84,6 % 33 0,0 % 24,2 % 75,8 % Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na 113 3,5 % 39,8 % 56,6 % 50 26,0 % 30,0 % 44,0 % 32 21,9 % 40,6 % 37,5 % moje lastne potrebe in želje. Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na 114 3,5 % 49,1 % 47,4 % 50 24,0 % 52,0 % 24,0 % 33 15,2 % 54,5 % 30,3 % potrebe institucije. 5.4.6 Ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj Ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanj za delo na področju neformalnega izobraževanja so močno odvisne od mesta zaposlitve. Namreč med zaposlenimi v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih so pomanjkanje časa, službene in družinske obveznosti tisti dejavniki, ki predstavljajo oviro pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje. Med zaposlenimi v društvih in združenjih je pomanjkanje financ, prenasičenost s programi za dodatno izpopolnjevanje, nepoznavanje ponudbe programov in premalo informacij o vsebini in poteku programov dodatnega izpopolnjevanja bistveno bolj prisotno kot ovira pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje. Med zaposlenimi v zasebnih organizacijah se nakazuje trend manj pogostega poročanja o ovirah pri odlo- čanju za dodatno izpopolnjevanje znanja. IV. ANKETIRANJE Zaposleni v javni Zaposleni v zasebni Zaposleni v društvih in Ovire pri odločanju za dodatno organizaciji za IO organizaciji za IO združenjih izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega Red- Po- Red- Po- Red- Po- izobraževanja odraslih n Nikoli ko/ob- gosto/ n Nikoli ko/ob- gosto/ n Nikoli ko/ob- gosto/ časno vedno časno vedno časno vedno Pomanjkanje časa 115 2,6 % 31,3 % 66,1 % 52 3,8 % 36,5 % 59,6 % 33 3,0 % 42,4 % 54,5 % Službene obveznosti 115 0,9 % 40,9 % 58,3 % 52 5,8 % 50,0 % 44,2 % 33 6,1 % 42,4 % 51,5 % Pomanjkanje financ 114 12,3 % 49,1 % 38,6 % 51 5,9 % 62,7 % 31,4 % 33 0,0 % 42,4 % 57,6 % Družinske obveznosti 113 11,5 % 55,8 % 32,7 % 51 15,7 % 58,8 % 25,5 % 33 21,2 % 51,5 % 27,3 % Prenasičenost s programi za 115 20,9 % 61,7 % 17,4 % 51 19,6 % 60,8 % 19,6 % 33 21,2 % 54,5 % 24,2 % dodatno izpopolnjevanje Nepoznavanje ponudbe programov 112 24,1 % 63,4 % 12,5 % 51 25,5 % 62,7 % 11,8 % 33 21,2 % 60,6 % 18,2 % za dodatno izpopolnjevanje Premalo informacij o vsebini in poteku programa za dodatno 114 29,8 % 66,7 % 3,5 % 50 36,0 % 60,0 % 4,0 % 33 27,3 % 63,6 % 9,1 % izpopolnjevanje Pomanjkanje motivacije 114 36,0 % 56,1 % 7,9 % 51 43,1 % 54,9 % 2,0 % 33 48,5 % 48,5 % 3,0 % Zdravstvene težave 114 57,0 % 40,4 % 2,6 % 51 62,7 % 37,3 % 0,0 % 33 57,6 % 39,4 % 3,0 % Neodobravanje/zaviranje delodajalca oz. izvajalske 113 60,2 % 37,2 % 2,7 % 51 76,5 % 21,6 % 2,0 % 33 63,6 % 30,3 % 6,1 % organizacije 6 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih 79 V tem delu bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, kakšno dodatno znanje potrebujejo zaposleni, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih. V tem poglavju predstavljamo rezultate analize za segment izobraževalcev, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, niso pa zaposleni v nobenih od javnih oziroma zasebnih organizacij za IO, prav tako pa niso zaposleni v društvih in združenjih. 6.1 Potrebe zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih po andragoških znanjih 6.1.1 Ugotavljanje izobraževalnih potreb Zaposlenim, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, v kontekstu andragoških znanj iz ugotavljanja izobraževalnih potreb, najbolj primanjkuje znanj iz pridobivanja in analiziranja informacij – tako o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. kot tudi o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem, ter iz vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov, saj več kot 40 % zaposlenim, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, teh znanj primanjkuje vsaj delno. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 94 22,3 % 31,9 % 30,9 % 8,5 % 6,4 % (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 95 8,4 % 24,2 % 26,3 % 17,9 % 23,2 % potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 93 16,1 % 29,0 % 31,2 % 11,8 % 11,8 % izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 92 19,6 % 31,5 % 23,9 % 12,0 % 13,0 % različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 94 18,1 % 18,1 % 29,8 % 14,9 % 19,1 % ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov 6.1.2 Načrtovanje in organizacija izobraževanja Med znanji iz andragoškega procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja bi veljalo izpostaviti predvsem znanja iz priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev in iz načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam (priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd.) ter iz finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, oblikovanje cene programa, določanje kotizacij 80 ipd.). Teh znanj med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, s tega procesa najbolj primanjkuje. Ostalih znanj s tega andragoškega procesa pri večini tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, primanjkuje pretežno delo ali malo. Relativno dobra pokritost po znanjih iz tega procesa pa je iz organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa, časovnega in prostorskega načrtovanja. Na splošno pa lahko ugotovimo še, da so med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, potrebe po znanjih iz načrtovanja in organizacije izobraževanja v primerjavi s preostalimi andragoškimi procesi, najmanjša. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 94 20,2 % 27,7 % 27,7 % 5,3 % 19,1 % (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 94 25,5 % 26,6 % 26,6 % 5,3 % 16,0 % oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 95 24,2 % 16,8 % 13,7 % 17,9 % 27,4 % oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) IV. ANKETIRANJE … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 95 32,6 % 28,4 % 24,2 % 5,3 % 9,5 % drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 95 44,2 % 29,5 % 17,9 % 2,1 % 6,3 % časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 95 40,0 % 28,4 % 23,2 % 4,2 % 4,2 % dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 95 36,8 % 27,4 % 25,3 % 8,4 % 2,1 % ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 96 17,7 % 24,0 % 27,1 % 9,4 % 21,9 % v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi 81 deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in 95 12,6 % 13,7 % 20,0 % 23,2 % 30,5 % storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 96 33,3 % 30,2 % 19,8 % 3,1 % 13,5 % izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 96 42,7 % 27,1 % 10,4 % 3,1 % 16,7 % urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 96 42,7 % 24,0 % 14,6 % 2,1 % 16,7 % izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 96 41,7 % 24,0 % 13,5 % 1,0 % 19,8 % prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 6.1.3 Izpeljava izobraževanja V kontekstu izpeljave izobraževanja bi med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobra- ževalnega dela kot izobraževalci odraslih, lahko izpostavili znanja iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja, iz poznavanja andragoške didaktike in značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno-izobraževalni vidiki) kot tista znanja, pri katerih obstaja največja potreba po dodatnem znanju. Prav tako se kaže nekoliko večja potreba po znanju iz poznavanja psihologije človeka in odnosov, prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te in prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 96 33,3 % 25,0 % 22,9 % 4,2 % 14,6 % izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 95 23,2 % 21,1 % 26,3 % 8,4 % 21,1 % načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja 82 in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 96 34,4 % 18,8 % 17,7 % 9,4 % 19,8 % uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage …) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 96 32,3 % 21,9 % 28,1 % 13,5 % 4,2 % vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 96 40,6 % 32,3 % 15,6 % 7,3 % 4,2 % udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 96 40,6 % 30,2 % 13,5 % 6,3 % 9,4 % vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 96 47,9 % 32,3 % 10,4 % 4,2 % 5,2 % učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 96 47,9 % 28,1 % 13,5 % 5,2 % 5,2 % aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 95 40,0 % 40,0 % 11,6 % 5,3 % 3,2 % načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 96 32,3 % 31,3 % 25,0 % 7,3 % 4,2 % posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja IV. ANKETIRANJE … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 96 28,1 % 26,0 % 28,1 % 12,5 % 5,2 % interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 96 28,1 % 24,0 % 29,2 % 12,5 % 6,3 % antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 96 31,3 % 33,3 % 25,0 % 8,3 % 2,1 % razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 96 49,0 % 32,3 % 11,5 % 4,2 % 3,1 % udeleženci 6.1.4 Evalvacija izobraževanja Med znanji iz procesa evalvacija izobraževanja izstopa predvsem potreba po znanjih iz načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja) in vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne 83 primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 96 21,9 % 22,9 % 30,2 % 10,4 % 14,6 % procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 96 25,0 % 37,5 % 22,9 % 9,4 % 5,2 % … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 96 29,2 % 31,3 % 21,9 % 6,3 % 11,5 % posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 96 27,1 % 37,5 % 17,7 % 10,4 % 7,3 % vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 96 29,2 % 33,3 % 20,8 % 6,3 % 10,4 % in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 96 38,5 % 33,3 % 11,5 % 10,4 % 6,3 % udeležencev z izpeljavo izobraževanja … priprave (samo)evalvacijskih 96 18,8 % 34,4 % 16,7 % 13,5 % 16,7 % poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 96 21,9 % 33,3 % 24,0 % 12,5 % 8,3 % izboljšav Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 6.1.5 Vodenje izobraževalnega procesa Iz vodenja izobraževalnega procesa izstopa predvsem znanje iz načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) in iz poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 96 20,8 % 16,7 % 19,8 % 5,2 % 37,5 % statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 96 20,8 % 24,0 % 24,0 % 4,2 % 27,1 % nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 96 28,1 % 35,4 % 21,9 % 10,4 % 4,2 % izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja učiteljev in 96 22,9 % 29,2 % 13,5 % 6,3 % 28,1 % drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih 84 … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 96 19,8 % 24,0 % 27,1 % 10,4 % 18,8 % (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 96 22,9 % 32,3 % 24,0 % 15,6 % 5,2 % področja andragogike 6.1.6 Upravljanje izobraževalnega procesa Med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, je visok delež takih, ki znanj iz upravljanja izobraževalnega procesa pri delu ne potrebujejo. Če pa že, pa jih največ navaja, da jim posameznih znanj iz tega andragoškega procesa primanjkuje delno. Z izjemo znanj iz ekonomike izobraževanja odraslih, kjer gre za znanja, po katerih je v kontekstu upravljanja izobra- ževalnega procesa, v največji meri izražena potreba. Andragoško znanje iz … n Mi ne Mi malo Mi delno Mi zelo Ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 96 16,7 % 12,5 % 20,8 % 14,6 % 35,4 % o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 96 16,7 % 13,5 % 18,8 % 15,6 % 35,4 % v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) IV. ANKETIRANJE … priprave in vodenja 96 22,9 % 19,8 % 20,8 % 11,5 % 25,0 % izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 95 11,6 % 14,7 % 17,9 % 21,1 % 34,7 % izobraževanja odraslih 6.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti z vidika zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih 6.2.1 Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Velja omeniti, da nepomembnih osebnostnih lastnosti za izobraževalce po mnenju tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, med navedenimi osebnostnimi lastnostmi ni. A kljub temu niso vse enako pomembne. Daleč najpomembnejši osebnostni lastnosti, ki ju naj ima izobraževalec odraslih, se kažeta zanesljivost in komunikativnost. Sledijo pristnost, iskrenost in osebna integriteta. Pripisana pomembnost je sicer pri tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, podobna tisti, ki je predstavljena na ravni vseh vključenih v raziskavo (glej poglavje 3.2.1), z nekaterimi izjemami: tisti, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, so nekoliko manjšo pomembnost, kot je povprečje, pripisali navduševanju drugih za svojo stroko in učenje ter spodbujanju izražanja čustev pri učečih se posameznikih. Pomembnost osebnostnih Niti ni lastnosti za izobraževalce n Sploh ni Ni pomembno Pomembno Zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 96 1,0 % 0,0 % 1,0 % 25,0 % 72,9 % 85 Komunikativnost 96 1,0 % 0,0 % 2,1 % 20,8 % 76,0 % Prilagodljivost 96 1,0 % 0,0 % 4,2 % 30,2 % 64,6 % Osebna integriteta 96 1,0 % 0,0 % 3,1 % 26,0 % 69,8 % Potrpežljivost 96 1,0 % 0,0 % 5,2 % 31,3 % 62,5 % Pristnost 95 1,1 % 0,0 % 2,1 % 37,9 % 58,9 % Motivator drugih 95 2,1 % 0,0 % 5,3 % 33,7 % 58,9 % Iskrenost 95 1,1 % 0,0 % 2,1 % 37,9 % 58,9 % Prizadevanje za neprestano 96 1,0 % 0,0 % 5,2 % 32,3 % 61,5 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 96 1,0 % 1,0 % 6,3 % 31,3 % 60,4 % Dostopnost učečim se 96 1,0 % 0,0 % 3,1 % 38,5 % 57,3 % Organiziranost 96 2,1 % 1,0 % 4,2 % 33,3 % 59,4 % Samostojnost 96 1,0 % 1,0 % 6,3 % 32,3 % 59,4 % Socialna spretnost 95 0,0 % 0,0 % 8,4 % 41,1 % 50,5 % Predanost svojemu delu 96 1,0 % 1,0 % 5,2 % 42,7 % 50,0 % Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih 96 1,0 % 0,0 % 5,2 % 47,9 % 45,8 % se Pozitivnost, življenjski optimizem 95 2,1 % 1,1 % 7,4 % 32,6 % 56,8 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 96 1,0 % 1,0 % 6,3 % 45,8 % 45,8 % enakovrednih odnosov Samozavestnost 96 1,0 % 2,1 % 4,2 % 34,4 % 58,3 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 96 1,0 % 1,0 % 7,3 % 41,7 % 49,0 % Inovativnost 96 1,0 % 0,0 % 14,6 % 32,3 % 52,1 % Ciljna usmerjenost 95 1,1 % 0,0 % 10,5 % 44,2 % 44,2 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Smisel za humor 95 2,1 % 2,1 % 13,7 % 40,0 % 42,1 % Navduševanje drugih za svojo 95 0,0 % 5,3 % 25,3 % 36,8 % 32,6 % stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 96 2,1 % 5,2 % 24,0 % 36,5 % 32,3 % učečih se posameznikih 6.2.2 Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Tiste, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, v veliki meri opredeljujejo vse ključne osebnostne lastnosti, z nekaterimi razlikami. V največji meri (pri 60 % ali več prisotno popolnoma) jih opredeljujejo zanesljivost, osebna integriteta in samostojnost. Polovico ali več tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobra- ževalci odraslih, popolnoma opišejo lastnosti, kot je prilagodljivost, komunikativnost, pristnost, iskrenost, prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja, dostopnost učečim se, predanost svojemu delu in pozitivnost. Osebnostne lastnosti, ki Zame opredeljujejo izobraževalce N Zame sploh Zame malo Zame delno Zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 95 0,0 % 0,0 % 3,2 % 35,8 % 61,1 % Komunikativnost 96 0,0 % 2,1 % 9,4 % 38,5 % 50,0 % Prilagodljivost 96 0,0 % 0,0 % 13,5 % 34,4 % 52,1 % Osebna integriteta 96 0,0 % 0,0 % 8,3 % 31,3 % 60,4 % Potrpežljivost 96 0,0 % 1,0 % 13,5 % 38,5 % 46,9 % Pristnost 96 0,0 % 0,0 % 5,2 % 42,7 % 52,1 % 86 Motivator drugih 96 1,0 % 2,1 % 16,7 % 37,5 % 42,7 % Iskrenost 96 0,0 % 0,0 % 1,0 % 39,6 % 59,4 % Prizadevanje za neprestano 96 0,0 % 0,0 % 10,4 % 36,5 % 53,1 % nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 96 1,0 % 0,0 % 10,4 % 42,7 % 45,8 % Dostopnost učečim se 96 0,0 % 0,0 % 7,3 % 39,6 % 53,1 % Organiziranost 96 0,0 % 0,0 % 24,0 % 33,3 % 42,7 % Samostojnost 96 0,0 % 0,0 % 6,3 % 27,1 % 66,7 % Socialna spretnost 96 0,0 % 2,1 % 20,8 % 49,0 % 28,1 % Predanost svojemu delu 96 0,0 % 0,0 % 5,2 % 35,4 % 59,4 % Izkazovanje interesa za izkušnje, 96 0,0 % 2,1 % 10,4 % 38,5 % 49,0 % sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 96 1,0 % 1,0 % 13,5 % 32,3 % 52,1 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 96 0,0 % 0,0 % 10,4 % 44,8 % 44,8 % enakovrednih odnosov Samozavestnost 96 0,0 % 2,1 % 18,8 % 40,6 % 38,5 % Osmišljanje učenja in izobraževanja 96 1,0 % 2,1 % 13,5 % 34,4 % 49,0 % Inovativnost 96 0,0 % 3,1 % 20,8 % 42,7 % 33,3 % Ciljna usmerjenost 95 0,0 % 2,1 % 16,8 % 41,1 % 40,0 % Smisel za humor 96 1,0 % 3,1 % 21,9 % 43,8 % 30,2 % Navduševanje drugih za svojo 96 1,0 % 6,3 % 17,7 % 38,5 % 36,5 % stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 96 1,0 % 5,2 % 31,3 % 33,3 % 29,2 % učečih se posameznikih IV. ANKETIRANJE 6.3 Potrebe zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, po znanjih s svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj 6.3.1 Obseg interdisciplinarnega povezovanja Ugotavljamo, da je med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, do neke mere prisotno interdisciplinarno povezovanje z vsemi področji, a je večinoma omejeno na področje splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja, kajti večina izobraževalcev odraslih svoje področje s tem področjem povezuje zelo pogosto, visok pa je tudi delež tistih, ki povezujejo občasno. Predvsem občasno interdisciplinarno povezovanje je prisotno s področji izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev, umetnosti in humanistike ter družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, pa tudi s področ- jem naravoslovja, matematike in računalništva in storitev. Med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, je najredkeje prisotno (občasno) povezovanje s področji tehnike, proizvodnih tehnologij, s področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterinarstva, pa tudi zdravstva in sociale. Zelo pogosto Pogostost (interdisciplinarnega) povezovanja svojega Ne povezujem Včasih inter- interdiscipli- vsebinskega področja z drugimi vsebinskimi področji: n interdiscipli- disciplinarno narno povezujem narno povezujem Splošne izobraževalne aktivnosti, opismenjevanje, 96 10,4 % 43,8 % 45,8 % osebnostni razvoj Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev 96 25,0 % 53,1 % 21,9 % Umetnost in humanistika 96 21,9 % 41,7 % 36,5 % 87 Družbene, poslovne, upravne in pravne vede 96 39,6 % 37,5 % 22,9 % Naravoslovje, matematika in računalništvo 96 43,8 % 46,9 % 9,4 % Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 96 65,6 % 29,2 % 5,2 % Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo 96 69,8 % 24,0 % 6,3 % Zdravstvo in sociala 96 50,0 % 36,5 % 13,5 % Storitve (osebne, transportne storitve, varovanje okolja 96 49,0 % 37,5 % 13,5 % varovanje) 6.3.2 Potrebe po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj Nekaj manj kot polovica tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, navaja, da dodatnih znanj z vsebinskih področij, na katerih delujejo, in njihovega povezovanja z drugimi področji ne potrebuje. Med tistimi, ki pa jih potrebujejo, pa so v enaki meri zastopani tisti, ki potrebujejo dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujejo, s področja interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih področij, ali obojega. Ali potrebujete dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujete, in njihovega interdisciplinarnega povezovanja z drugimi vsebinskimi področji? f f % Da, potrebujem dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujem. 18 18,8 % Da, potrebujem dodatno znanje s področja interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih 15 15,6 % področij. Da, potrebujem dodatno znanje tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 18 18,8 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 45 46,9 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji ne potrebujem. Skupaj 96 100,0 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 6.4 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih 6.4.1 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje V času pred pojavom epidemije sicer večina (dobra polovica) tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, ni imela dovolj možnosti za izpopolnjevanja znanj v svoji statistični regiji. Možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobivanje novih znanj v statistični regiji (čas pred pojavom epidemije covida-19) f f % Da, v svoji regiji sem imel dovolj možnosti. 43 44,8 % Ne, v svoji regiji nisem imel dovolj možnosti. 53 55,2 % Skupaj 96 100,0 % 6.4.2 Pridobivanje informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje Najpomembnejši vir informacij (ponudb) o programih za strokovno izpopolnjevanje med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, so spletne strani ponudnikov strokovnih izpopolnjevanj. Nekaj manj kot četrtina jih informacije dobi na družabnih omrež- jih oziroma so o izpopolnjevanjih obveščeni preko e-pošte. Redkeje pridobivajo informacije po osebnem priporočilu ali vabilu oziroma s strani organizatorja, ponudnika izpopolnjevanja. KATIS in tiskani mediji ter plakati ne predstavljajo pomembnega načina informiranja tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih. 88 Način pridobivanja informacij/ponudbe o programih za strokovno izpopolnjevanje (n = 89) f f % Na spletu 59 66,3 % e-pošta, družabna omrežja 20 22,5 % Po priporočilu, osebno vabilo (delodajalec, znanci, prijatelji, sodelavci, predavatelji) 13 14,6 % S strani organizatorja/ponudnika 7 7,9 % KATIS 6 6,7 % Tiskani mediji, plakati 1 1,1 % 6.4.3 Kraji strokovnega izpopolnjevanja Tisti, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, najpogosteje pridobivajo dodatno znanje oziroma se strokovno izpopolnjujejo preko samostojnega učenja in izobraževanja. Razen tega pa so društva in združenja tista, pri katerih se tisti, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, strokovno izpopolnjujejo najpogosteje, in sicer se približno polovica tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, pri društvih in združenjih strokovno izpopolnjuje vsaj občasno. Strokovno izpopolnjevanje na ljudskih univerzah in v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih pri tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, poteka najpogosteje redko ali občasno, pri vsaj tretjini pa nikoli. Še redkeje (več kot polovica nikoli) pa se tisti, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, strokovno izpopolnjujejo v izobraževalnih centrih v podjetjih in na Andragoškem centru Slovenije. Če pa se že, pa se redko ali občasno. IV. ANKETIRANJE Kje najpogosteje pridobivate dodatno znanje oz. se strokovno n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno izpopolnjujete? Preko samostojnega učenja in 94 2,1 % 0,0 % 18,1 % 39,4 % 40,4 % izobraževanja V društvih in združenjih 91 24,2 % 25,3 % 19,8 % 20,9 % 9,9 % V zasebnih organizacijah za 92 35,9 % 18,5 % 27,2 % 14,1 % 4,3 % izobraževanje odraslih Na ljudskih univerzah 92 35,9 % 22,8 % 25,0 % 14,1 % 2,2 % V Izobraževalnih centrih v podjetjih 91 58,2 % 14,3 % 17,6 % 8,8 % 1,1 % Na Andragoškem centru Slovenije 91 60,4 % 25,3 % 7,7 % 4,4 % 2,2 % 6.4.4 Razlogi za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih Med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, prevladujejo taki, ki se pogosto ali vedno strokovnih izpopolnjevanj udeležijo zaradi lastnega vzgiba (sami se odločijo zanj). Sicer večino delodajalci oziroma izvajalske agencije napotujejo na strokovno izpopolnjevanje glede na njihove lastne potrebe in želje, a bistveno redkeje kot se za izpopolnjevanje odločajo sami. Pri dobršnem delu tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, se napotitev glede na lastne potrebe in želje oziroma glede na potrebe institucije nikoli ne zgodi ali pa se zgodi redko. Kako pogosto se strokovnih izpopolnjevanj udeležite zaradi n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno naslednjih razlogov? Sam se odločim zanj. 92 0,0 % 3,3 % 17,4 % 35,9 % 43,5 % Delodajalec oz. izvajalska 89 organizacija me napoti glede na 90 31,1 % 23,3 % 18,9 % 20,0 % 6,7 % moje lastne potrebe in želje. Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na 90 31,1 % 27,8 % 20,0 % 15,6 % 5,6 % potrebe institucije. 6.4.5 Ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj Kot najpomembnejša ovira pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja med tistimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, se kaže pomanjkanje časa, sledijo pa ji službene obveznosti in pomanjkanje financ. Za veliko večino tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, se ti dejavniki pojavijo kot ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje vsaj ob- časno. Prav tako družinske obveznosti predstavljajo za del populacije pomembno oviro pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja. Sicer v omejenem obsegu, pa vendarle tudi prenasičenost s programi za dodatno izpopolnjevanje, nepoznavanje ponudbe programov za dodatno izpopolnjevanje in premalo informacij o vsebini in poteku programa za dodatno izpopolnjevanje za večino tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, predstavlja oviro pri odločanju za dodatno izpopolnjevanja znanja. Za tiste, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, pomanjkanje motivacije predstavlja bistveno večjo oviro pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje kakor za preostale izobraževalce. Za večino tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, zdravstvene težave, predvsem pa neodobravanje delodajalca oz. izvajalske agencije ne predstavljajo omembe vrednih ovir pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja, če pa že, redko. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega n Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno izobraževanja odraslih Pomanjkanje časa 95 6,3 % 8,4 % 41,1 % 34,7 % 9,5 % Službene obveznosti 93 9,7 % 12,9 % 33,3 % 38,7 % 5,4 % Pomanjkanje financ 93 7,5 % 29,0 % 30,1 % 25,8 % 7,5 % Družinske obveznosti 93 12,9 % 17,2 % 39,8 % 23,7 % 6,5 % Prenasičenost s programi za 94 29,8 % 34,0 % 22,3 % 11,7 % 2,1 % dodatno izpopolnjevanje Nepoznavanje ponudbe programov 92 27,2 % 33,7 % 21,7 % 10,9 % 6,5 % za dodatno izpopolnjevanje Premalo informacij o vsebini in poteku programa za dodatno 92 32,6 % 40,2 % 15,2 % 9,8 % 2,2 % izpopolnjevanje Pomanjkanje motivacije 92 38,0 % 42,4 % 17,4 % 1,1 % 1,1 % Zdravstvene težave 93 52,7 % 36,6 % 9,7 % 1,1 % 0,0 % Neodobravanje/zaviranje delodajalca oz. izvajalske 93 66,7 % 20,4 % 10,8 % 1,1 % 1,1 % organizacije 7 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju vrst neformalnih izobraževalnih programov za odrasle 90 V tem delu bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, kakšne so potrebe po dodatnem znanju po vrstah programov. V tem poglavju bomo izvedli primerjavo izobraževalcev odraslih glede na izobraževalni program za odrasle, v katerem delujejo. Izobraževalci odraslih lahko delujejo v več izobraževalnih programih. Število izobraževalcev v vsaki izmed skupin je različno, zato primerjavo izvajamo glede na relativne frekvence, tj. odstotke oziroma po povprečnih vrednostih – aritmetični sredini (M). Frekvenčna distribucija odgovorov pri postavkah, pri katerih smo za namene primerjave izračunali aritmetično sredino (M), je predstavljena v prilogah od 4.4 do 4.17. Velja omeniti, da so razlike v odgovorih izobraževalcev odraslih glede na izobraževalni program mnoge, a se v interpretaciji rezultatov osredotočamo le na najpomembnejše. Če posamezna razlika ni omenjena, ne pomeni, da ni pomembna. 7.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih po vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle Primerjava potreb po andragoških znanjih poteka glede na povprečno stopnjo izražene potrebe – višja kot je povprečna stopnja (stolpec M), v večji meri je potreba izražena. Povprečna stopnja izražene potrebe po znanju je lahko na intervalu med 1 in 4, kajti vrednost 1 pomeni, da znanja ne primanjkuje, vrednost 4 pa pomeni, da znanja zelo primanjkuje. 7.1.1 Ugotavljanje izobraževalnih potreb Izražene potrebe po dodatnih znanjih iz andragoškega procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb so s strani izobraževalcev odraslih, ki delujejo v različnih programih, različne. Če se osredotočimo na najočitnejša odstopanja, bi izpostavili izobraževalce odraslih, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc ter v programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva, ki jim je skupno, da so v večji meri IV. ANKETIRANJE kot preostali izrazili potrebo po znanju iz pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. in znanju iz vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja). Sicer je potreba po znanju iz pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. v največji meri izražena med tistimi, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja. Izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), so v večji meri kot preostali izrazili potrebo po prepoznavanju razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobra- ževanje odraslih. Programi za dvig Programi za dvig računalniških in jezikovnih kom- IKT kompetenc petenc Andragoško znanje iz … Ne Ne pot- pot- n M re- n M re- buje buje (%) (%) … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraže-1 101 2,32 2,0 % 117 2,26 6,0 % vanje odraslih (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne 2 101 2,59 2,0 % 117 2,36 8,5 % skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in priča-3 kovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem (kot samostojni proces in v 101 2,50 1,0 % 117 2,22 6,8 % različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po različnih oblikah pod-4 99 2,32 2,0 % 115 2,17 4,3 % pore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov 5 101 2,61 2,0 % 117 2,35 7,7 % procesa, metod in tehnik ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov 91 Programi za ra- Program Projek- Programi usposa- Programi stro- Programi računo- Programi trženja zvoj kariere tno učenje mlajših bljanja za življenj- kovnega usposa- vodstva in knjigo-odraslih (PUM-O) sko uspešnost bljanja vodstva in prodaje Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 87 2,13 3,4 % 28 2,54 3,6 % 51 1,98 5,9 % 141 2,05 7,1 % 16 1,88 6,3 % 31 2,10 0,0 % 2 87 2,26 4,6 % 28 2,18 14,3 % 51 2,18 7,8 % 140 2,22 10,0 % 16 2,50 0,0 % 31 2,26 0,0 % 3 87 2,28 2,3 % 28 2,29 3,6 % 51 2,37 5,9 % 140 2,19 7,9 % 16 2,00 6,3 % 31 2,29 0,0 % 4 87 2,26 0,0 % 28 2,21 0,0 % 50 2,16 0,0 % 141 2,14 6,4 % 16 2,19 6,3 % 31 2,10 3,2 % 5 87 2,29 1,1 % 28 2,29 7,1 % 51 2,04 2,0 % 141 2,26 5,0 % 16 2,25 6,3 % 31 2,00 3,2 % Programi trajno- Programi vodenja Programi medkul- Programi med- stnega razvoja in Programi za pros- in upravljanja turnega izobraže- generacijskega Študijski krožki ti čas in osebno vanja izobraževanja zelenega gospo- darstva rast Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 58 2,03 0,0 % 43 2,23 4,7 % 69 2,03 4,3 % 54 2,11 5,6 % 26 1,96 7,7 % 122 2,12 6,6 % 2 58 2,09 6,9 % 43 2,60 4,7 % 70 2,21 10,0 % 54 2,39 5,6 % 27 2,48 3,7 % 123 2,35 8,1 % 3 57 2,33 0,0 % 43 2,21 7,0 % 70 2,13 5,7 % 54 2,22 1,9 % 26 2,42 7,7 % 123 2,15 8,9 % 4 58 2,09 1,7 % 42 2,24 0,0 % 69 2,07 2,9 % 53 2,32 1,9 % 25 2,52 4,0 % 122 2,05 5,7 % 5 58 2,05 1,7 % 43 2,35 7,0 % 70 2,16 8,6 % 54 2,50 1,9 % 26 2,58 3,8 % 123 2,17 6,5 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 7.1.2 Načrtovanje in organizacija izobraževanja Med izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih s področja trženja in prodaje ter tudi vodenja in upravljanja, je potreba po dodatnih znanjih iz andragoškega procesa načrtovanje in organizacije izobraževanja izražena v manjši meri kot pri ostalih izobraževalcih odraslih. Največje potrebe po znanjih s slednjega procesa je zaznati pri izobraževalcih odraslih, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc, pa tudi med izobraževalci odraslih, ki delujejo v študijskih krožkih in programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva. Programi za dvig Programi za dvig računalniških in jezikovnih kompe- Andragoško znanje iz … IKT kompetenc tenc ne ne n M potre- potre- buje n M buje (%) (%) … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževal-1 ne potrebe (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih progra- 86 2,33 2,3 % 104 2,02 9,6 % mov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne 2 izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje oblik, metod, priprava odprtega 86 2,02 4,7 % 104 1,90 9,6 % kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, oblikovanje 3 86 2,07 7,0 % 104 1,95 18,3 % cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so po-4 86 2,30 1,2 % 104 2,10 4,8 % vezani z drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modu-5 lov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, časovna organizacija vsebin, načrto-87 2,10 2,3 % 104 1,92 5,8 % vanje prenosa znanja v prakso ipd. 92 … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na 6 različne dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih 87 2,02 4,6 % 103 1,80 8,7 % načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, ustreznih za izpeljavo 7 87 2,26 4,6 % 104 2,09 6,7 % izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animi-8 87 2,31 3,4 % 104 2,13 10,6 % ranje odraslih za vključitev v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. 9 … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev 87 2,36 9,2 % 103 2,28 16,5 % … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in 10 svetovanje pri odločanju in vključevanju v izobraževanje, uvodni pogovori glede 87 1,92 2,3 % 104 1,84 6,7 % predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih 11 skupin, priprava urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gra-87 1,64 2,3 % 103 1,50 8,7 % div ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja izobraževa-12 87 1,68 1,1 % 102 1,46 8,8 % nja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega 13 pohištva, priprava prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje 87 1,72 2,3 % 104 1,47 9,6 % osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Programi za razvoj Program Projektno Programi usposa- Programi strokov- Programi računo- Programi trženja kariere učenje mlajših bljanja za življenj- nega usposablja- vodstva in knjigo-odraslih (PUM-O) sko uspešnost nja vodstva in prodaje Ne Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 79 1,84 7,6 % 25 2,24 16,0 % 45 1,78 6,7 % 127 1,93 8,7 % 14 1,79 7,1 % 25 1,72 0,0 % 2 80 1,80 3,8 % 25 2,08 4,0 % 46 1,74 2,2 % 128 1,94 4,7 % 14 1,71 7,1 % 25 1,56 0,0 % 3 80 1,99 7,5 % 25 1,92 12,0 % 46 1,91 8,7 % 128 1,91 14,1 % 14 1,50 7,1 % 25 1,52 4,0 % IV. ANKETIRANJE 4 79 1,76 5,1 % 25 1,88 4,0 % 46 1,83 0,0 % 125 1,97 5,6 % 14 1,86 7,1 % 25 1,76 0,0 % 5 80 1,74 3,8 % 25 1,84 0,0 % 46 1,72 0,0 % 128 1,84 4,7 % 14 1,79 7,1 % 25 1,68 0,0 % 6 80 1,84 5,0 % 25 1,64 4,0 % 46 1,74 2,2 % 128 1,89 3,9 % 14 2,29 0,0 % 25 1,88 0,0 % 7 80 2,11 3,8 % 25 1,80 4,0 % 46 2,00 2,2 % 128 2,20 3,1 % 14 2,36 0,0 % 25 2,40 0,0 % 8 80 2,16 6,3 % 25 2,24 8,0 % 46 2,33 2,2 % 127 2,15 11,0 % 14 2,00 7,1 % 25 1,76 4,0 % 9 80 2,46 6,3 % 25 2,12 16,0 % 46 2,33 8,7 % 128 2,14 16,4 % 14 2,07 7,1 % 25 1,80 4,0 % 10 80 1,70 5,0 % 25 1,76 8,0 % 46 1,72 2,2 % 128 1,67 8,6 % 14 1,79 0,0 % 25 1,48 0,0 % 11 80 1,58 3,8 % 25 1,60 4,0 % 46 1,50 2,2 % 128 1,68 6,3 % 14 1,57 7,1 % 25 1,32 0,0 % 12 79 1,52 3,8 % 25 1,76 4,0 % 45 1,44 2,2 % 127 1,61 6,3 % 14 1,50 7,1 % 25 1,24 0,0 % 13 80 1,54 6,3 % 25 1,88 8,0 % 46 1,35 0,0 % 128 1,45 8,6 % 14 1,50 7,1 % 25 1,32 4,0 % Programi trajno- Programi vodenja Programi medkul- Programi med- stnega razvoja in Programi za prosti in upravljanja turnega izobraže- generacijskega Študijski krožki vanja izobraževanja zelenega gospo- čas in osebno rast darstva Ne Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 50 1,56 0,0 % 37 2,11 10,8 % 64 2,00 4,7 % 50 2,04 4,0 % 22 2,18 0,0 % 109 1,97 8,3 % 2 51 1,45 2,0 % 37 1,97 8,1 % 63 1,75 7,9 % 50 2,04 4,0 % 22 2,14 0,0 % 108 1,83 9,3 % 3 51 1,65 7,8 % 37 2,08 8,1 % 62 1,98 12,9 % 50 2,26 6,0 % 22 2,00 0,0 % 107 1,90 12,1 % 4 51 1,69 0,0 % 37 1,95 5,4 % 63 2,05 3,2 % 50 2,14 2,0 % 22 2,00 0,0 % 107 2,03 4,7 % 5 51 1,61 0,0 % 37 1,92 0,0 % 63 1,84 0,0 % 50 2,04 0,0 % 22 1,95 0,0 % 108 1,77 3,7 % 6 51 1,63 0,0 % 37 1,86 2,7 % 63 1,86 1,6 % 50 1,96 2,0 % 22 2,00 0,0 % 107 1,79 5,6 % 93 7 51 2,08 0,0 % 37 2,27 2,7 % 63 2,14 4,8 % 50 2,32 2,0 % 22 2,23 0,0 % 108 2,10 7,4 % 8 51 2,04 7,8 % 38 1,87 13,2 % 64 1,98 9,4 % 50 2,12 4,0 % 22 2,00 0,0 % 109 2,19 7,3 % 9 51 2,06 11,8 % 38 2,34 15,8 % 64 2,34 14,1 % 50 2,20 14,0 % 22 2,36 4,5 % 109 2,30 14,7 % 10 51 1,59 0,0 % 38 1,79 7,9 % 64 1,84 3,1 % 50 1,88 2,0 % 22 1,77 0,0 % 109 1,79 5,5 % 11 51 1,39 3,9 % 38 1,63 10,5 % 64 1,61 7,8 % 50 1,74 2,0 % 22 1,50 4,5 % 109 1,56 6,4 % 12 50 1,38 2,0 % 38 1,50 7,9 % 64 1,61 6,3 % 50 1,66 4,0 % 22 1,59 0,0 % 109 1,50 4,6 % 13 51 1,29 5,9 % 38 1,47 5,3 % 64 1,52 4,7 % 50 1,56 6,0 % 22 1,59 0,0 % 109 1,49 4,6 % 7.1.3 Izpeljava izobraževanja Nekoliko višjo potrebo po dodatnih znanjih iz procesa izpeljava izobraževanja smo zasledili pri izobraževalcih odraslih, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc, programih medkulturnega izobraževanja in programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva. Poleg omenjenega pa po višji stopnji izraženih potreb po dodatnih znanjih izstopajo še tisti, ki delujejo v študijskih krožkih, in sicer glede potreb po znanjih iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci. Izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva, pa so izrazili večjo potrebo po znanjih iz prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Programi za dvig računalniških in IKT Programi za dvig je- kompetenc zikovnih kompetenc Andragoško znanje iz … Ne Ne M potre- potre- buje n M buje n (%) (%) … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih izvedbenih 1 83 2,07 9,6 % 99 1,96 10,1 % načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja 2 83 2,22 7,2 % 100 2,04 12,0 % in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri uporabi IKT 3 84 2,10 2,4 % 100 1,88 6,0 % orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage …) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno 4 84 2,21 2,4 % 100 2,16 4,0 % z oblikami e-učenja 5 … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med udeleženci 84 2,23 4,8 % 100 2,05 4,0 % … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih vrst 6 84 2,10 6,0 % 100 1,84 10,0 % izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja učenje 7 84 2,01 3,6 % 100 1,79 3,0 % (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 8 83 2,07 3,6 % 100 1,82 6,0 % aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju načrtovanih ciljev 9 83 2,11 7,2 % 99 1,93 6,1 % izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki 10 83 2,28 4,8 % 100 2,00 6,0 % 94 vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, 11 delo v skupinah z različnimi interesi, praktična naravnanost izobraževanja, 84 2,25 3,6 % 100 2,13 5,0 % interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 12 84 2,25 4,8 % 100 2,16 5,0 % antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 13 84 2,23 4,8 % 100 2,09 2,0 % razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 14 84 2,11 2,4 % 100 1,91 1,0 % udeleženci Programi za Program Projek- Programi usposa- Programi stro- Programi raču- Programi trženja razvoj kariere tno učenje mlajših bljanja za življenj- kovnega usposa-novodstva in odraslih (PUM-O) sko uspešnost bljanja knjigovodstva in prodaje Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 79 1,80 7,6 % 24 1,79 12,5 % 43 1,67 7,0 % 120 1,92 6,7 % 14 1,93 7,1 % 25 1,72 8,0 % 2 79 2,04 11,4 % 24 1,88 8,3 % 43 2,00 9,3 % 121 2,02 9,1 % 14 2,14 7,1 % 25 2,20 8,0 % 3 79 1,68 10,1 % 24 1,79 4,2 % 43 1,79 4,7 % 121 1,97 7,4 % 14 1,71 7,1 % 25 1,60 0,0 % 4 79 2,08 2,5 % 24 2,21 0,0 % 43 1,91 2,3 % 121 2,15 2,5 % 14 2,00 7,1 % 25 1,84 0,0 % 5 79 1,86 3,8 % 24 2,33 0,0 % 43 1,86 2,3 % 121 1,96 4,1 % 14 1,79 7,1 % 25 1,68 0,0 % 6 79 1,78 3,8 % 24 1,96 4,2 % 43 1,77 2,3 % 121 1,91 5,0 % 14 1,79 7,1 % 25 1,72 0,0 % 7 79 1,61 3,8 % 24 1,88 0,0 % 43 1,56 0,0 % 121 1,69 5,8 % 14 1,50 7,1 % 25 1,52 0,0 % 8 79 1,56 3,8 % 24 1,92 0,0 % 43 1,58 2,3 % 120 1,78 5,0 % 14 1,64 7,1 % 24 1,33 4,2 % IV. ANKETIRANJE 9 79 1,66 3,8 % 24 2,04 0,0 % 43 1,67 2,3 % 121 1,83 5,0 % 14 1,71 7,1 % 25 1,52 4,0 % 10 79 1,99 2,5 % 24 2,00 0,0 % 43 1,79 2,3 % 121 2,17 3,3 % 14 2,43 0,0 % 25 2,00 4,0 % 11 79 2,09 3,8 % 24 2,04 8,3 % 43 1,93 4,7 % 121 2,10 5,0 % 14 2,21 0,0 % 25 2,16 0,0 % 12 78 2,13 2,6 % 23 2,09 4,3 % 42 1,98 2,4 % 121 2,17 3,3 % 14 2,21 0,0 % 25 2,08 0,0 % 13 79 1,96 2,5 % 24 1,88 0,0 % 43 1,72 2,3 % 121 2,12 4,1 % 14 2,00 7,1 % 25 1,84 4,0 % 14 79 1,68 2,5 % 24 1,71 0,0 % 43 1,72 0,0 % 121 1,81 4,1 % 14 1,86 0,0 % 25 1,48 0,0 % Programi trajno- Programi vodenja Programi medkul- Programi med- stnega razvoja in Programi za prosti in upravljanja turnega izobraže- generacijskega Študijski krožki vanja izobraževanja zelenega gospo- čas in osebno rast darstva Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 50 1,66 8,0 % 33 1,79 15,2 % 59 1,73 15,3 % 49 1,90 10,2 % 21 1,95 4,8 % 102 1,75 11,8 % 2 50 1,96 8,0 % 33 2,30 9,1 % 59 2,15 8,5 % 49 2,08 10,2 % 21 2,24 4,8 % 102 1,93 10,8 % 3 50 1,58 4,0 % 33 2,15 6,1 % 59 1,93 8,5 % 49 2,14 0,0 % 21 2,24 0,0 % 102 1,94 5,9 % 4 50 1,76 0,0 % 33 2,52 0,0 % 59 2,15 1,7 % 49 2,47 0,0 % 21 2,29 0,0 % 102 2,13 3,9 % 5 50 1,68 0,0 % 33 2,24 3,0 % 59 2,05 1,7 % 49 1,98 4,1 % 21 1,95 4,8 % 102 2,02 3,9 % 6 50 1,66 0,0 % 33 2,06 6,1 % 59 1,86 8,5 % 49 1,94 6,1 % 21 1,81 9,5 % 102 1,89 5,9 % 7 50 1,42 0,0 % 33 1,70 6,1 % 59 1,75 3,4 % 49 1,80 6,1 % 21 1,62 9,5 % 102 1,78 2,0 % 8 49 1,41 2,0 % 33 1,94 3,0 % 59 1,86 3,4 % 49 1,84 4,1 % 21 1,90 4,8 % 102 1,77 2,9 % 9 50 1,50 2,0 % 32 2,03 3,1 % 58 1,83 6,9 % 49 1,88 6,1 % 20 1,90 5,0 % 102 1,85 5,9 % 95 10 50 1,90 2,0 % 33 2,12 0,0 % 59 2,02 6,8 % 48 2,10 4,2 % 21 2,19 0,0 % 101 2,06 5,0 % 11 50 1,82 2,0 % 33 2,15 3,0 % 59 2,14 3,4 % 49 2,31 0,0 % 21 2,48 0,0 % 102 2,11 5,9 % 12 50 1,96 0,0 % 32 2,31 3,1 % 59 2,19 3,4 % 49 2,27 2,0 % 21 2,19 4,8 % 101 2,20 4,0 % 13 50 1,86 2,0 % 33 2,27 0,0 % 59 2,19 0,0 % 49 2,14 2,0 % 21 2,29 0,0 % 102 2,06 2,9 % 14 50 1,52 0,0 % 33 2,06 0,0 % 59 1,97 0,0 % 49 1,92 4,1 % 21 2,05 0,0 % 102 1,89 2,0 % 7.1.4 Evalvacija izobraževanja Tudi v kontekstu znanj iz temeljnega andragoškega procesa evalvacija izobraževanja izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc, predstavljajo tisto skupino, pri kateri je potreba po dodatnih znanjih najbolj prisotna. Sledijo jim izobraževalci odraslih, ki delujejo v študijskih krožkih in programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva, programih za prosti čas in osebno rast ter programih medkulturnega izobraževanja. Programi za dvig Programi za dvig računalniških in IKT jezikovnih kompe- kompetenc tenc Andragoško znanje iz … Ne Ne M potre- potre- buje n M buje n (%) (%) … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različ- nimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, 1 82 2,50 3,7 % 97 2,39 6,2 % korakov procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov 2 … samoevalvacije lastnega dela 82 2,30 2,4 % 97 2,09 3,1 % … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vred-3 notenja napredka posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraže-82 2,35 2,4 % 97 2,11 4,1 % vanja Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in vred-4 82 2,32 3,7 % 97 2,16 4,1 % notenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev in učinkov 5 82 2,28 2,4 % 97 2,08 3,1 % izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva udeležencev z izpeljavo 6 82 2,17 2,4 % 96 1,94 3,1 % izobraževanja 7 … priprave (samo)evalvacijskih poročil 82 2,32 4,9 % 97 2,05 8,2 % … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izbolj-8 82 2,54 4,9 % 97 2,21 7,2 % šav Programi za Program Projek- Programi usposa- Programi stro- Programi raču- Programi trženja razvoj kariere tno učenje mlajših bljanja za življenj- kovnega usposa-novodstva in odraslih (PUM-O) sko uspešnost bljanja knjigovodstva in prodaje Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 78 2,27 5,1 % 24 2,04 12,5 % 42 2,07 7,1 % 116 2,19 7,8 % 13 2,08 0,0 % 24 2,21 0,0 % 2 78 1,96 2,6 % 24 2,04 0,0 % 42 1,81 4,8 % 117 2,09 3,4 % 13 1,77 0,0 % 24 2,04 0,0 % 3 78 2,05 3,8 % 24 1,96 4,2 % 42 2,10 0,0 % 117 2,06 5,1 % 13 2,00 0,0 % 24 2,17 0,0 % 4 78 2,05 2,6 % 24 2,08 0,0 % 42 2,17 0,0 % 117 2,05 4,3 % 13 1,92 0,0 % 24 2,00 4,2 % 5 78 1,94 5,1 % 24 2,00 4,2 % 42 1,98 2,4 % 118 1,99 5,1 % 13 1,92 0,0 % 24 2,13 0,0 % 6 78 1,74 2,6 % 24 1,92 0,0 % 42 1,81 0,0 % 117 1,79 5,1 % 13 1,69 0,0 % 24 1,83 0,0 % 7 78 1,92 7,7 % 24 2,04 4,2 % 42 1,95 4,8 % 117 2,12 6,8 % 13 1,85 0,0 % 24 2,13 0,0 % 8 78 2,22 1,3 % 24 2,17 4,2 % 42 2,10 2,4 % 117 2,24 4,3 % 13 2,23 0,0 % 24 2,17 0,0 % 96 Programi trajno- Programi vodenja Programi medkul- Programi med- stnega razvoja in Programi za prosti in upravljanja turnega izobraže- generacijskega Študijski krožki vanja izobraževanja zelenega gospo- čas in osebno rast darstva Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 49 2,08 2,0 % 32 2,34 6,3 % 57 2,21 7,0 % 47 2,38 4,3 % 20 2,45 0,0 % 97 2,35 7,2 % 2 49 1,92 0,0 % 32 1,97 3,1 % 57 2,04 3,5 % 47 2,26 2,1 % 20 2,05 0,0 % 97 2,16 3,1 % 3 49 1,90 2,0 % 32 2,34 0,0 % 57 2,12 1,8 % 47 2,11 6,4 % 20 2,35 0,0 % 97 2,30 2,1 % 4 49 1,84 2,0 % 32 2,28 0,0 % 57 2,02 5,3 % 47 2,26 4,3 % 20 2,35 0,0 % 97 2,28 3,1 % 5 49 1,90 0,0 % 32 2,06 3,1 % 57 1,91 7,0 % 47 2,28 2,1 % 20 2,25 0,0 % 98 2,15 4,1 % 6 49 1,55 0,0 % 32 1,94 0,0 % 57 1,96 3,5 % 47 2,06 2,1 % 20 2,00 0,0 % 97 2,03 2,1 % 7 49 1,84 2,0 % 32 2,16 6,3 % 57 2,04 8,8 % 47 2,28 4,3 % 20 2,00 5,0 % 97 2,27 5,2 % 8 49 2,02 0,0 % 32 2,31 3,1 % 57 2,32 7,0 % 47 2,38 2,1 % 20 2,40 5,0 % 97 2,32 6,2 % 7.1.5 Vodenje izobraževalnega procesa Izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc, so izrazili višjo stopnjo potreb po dodatnih znanjih iz andragoškega procesa vodenje izobraževalnega procesa. Preostale skupine izobraževalcev odraslih so si po izraženosti potreb po dodatnih znanjih iz tega procesa bistveno bolj podobne. Pri tem je izjema le skupina izobraževalcev odraslih, ki delujejo v programih za prosti čas in osebno rast, in ki so izrazili večjo potrebo po znanjih iz prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi izobraževalca odraslih, načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih in poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike. IV. ANKETIRANJE Programi za dvig Programi za dvig računalniških in IKT jezikovnih kompe- kompetenc tenc Andragoško znanje iz … Ne Ne M pot- pot- rebu- n M rebu- n je (%) je (%) … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih statusnih in pravnih zadev 1 82 2,34 3,7 % 97 1,91 18,6 % v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/nacionalnem okolju pri 2 82 2,38 2,4 % 97 2,05 14,4 % načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi izobraže-3 82 2,32 2,4 % 97 2,15 4,1 % valca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in izpo-4 81 2,19 7,4 % 97 1,77 19,6 % polnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s pod-5 ročja izobraževanja odraslih (novi pristopi in metode dela, nove izobraže-81 2,37 4,9 % 97 2,06 12,4 % valne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andra-6 81 2,42 2,5 % 97 2,24 2,1 % gogike Programi za Program Projek- Programi usposa- Programi stro- Programi raču- Programi trženja razvoj kariere tno učenje mlajših bljanja za življenj- kovnega usposa-novodstva in odraslih (PUM-O) sko uspešnost bljanja knjigovodstva in prodaje Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- 97 buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 77 2,00 9,1 % 22 1,50 31,8 % 40 1,88 12,5 % 113 1,88 15,9 % 14 1,86 7,1 % 25 1,76 4,0 % 2 77 2,03 7,8 % 22 2,05 18,2 % 40 2,15 2,5 % 113 2,00 10,6 % 14 1,86 7,1 % 25 1,80 0,0 % 3 77 2,06 1,3 % 22 2,18 0,0 % 40 1,98 0,0 % 113 2,19 2,7 % 14 2,21 0,0 % 25 2,20 0,0 % 4 75 1,81 9,3 % 22 1,55 36,4 % 39 1,87 5,1 % 112 1,92 9,8 % 14 1,57 14,3 % 25 1,68 8,0 % 5 77 1,96 5,2 % 22 2,00 18,2 % 40 1,98 2,5 % 112 2,16 5,4 % 14 1,50 14,3 % 25 2,04 0,0 % 6 77 2,05 3,9 % 22 2,14 4,5 % 40 1,93 7,5 % 112 2,21 3,6 % 14 2,00 0,0 % 25 2,24 0,0 % Programi trajno- Programi vodenja Programi medkul- Programi med- stnega razvoja in Programi za prosti in upravljanja turnega izobraže- generacijskega Študijski krožki vanja izobraževanja zelenega gospo- čas in osebno rast darstva Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 49 1,65 14,3 % 31 1,90 9,7 % 56 1,82 16,1 % 47 1,87 10,6 % 21 1,86 9,5 % 96 1,90 14,6 % 2 49 1,80 6,1 % 31 2,10 6,5 % 56 2,00 10,7 % 47 1,89 6,4 % 21 1,90 4,8 % 96 2,10 7,3 % 3 49 2,12 0,0 % 31 2,06 3,2 % 56 2,11 3,6 % 47 2,06 0,0 % 21 2,05 4,8 % 96 2,27 1,0 % 4 48 1,60 10,4 % 31 2,00 6,5 % 56 1,91 14,3 % 47 1,94 6,4 % 21 1,86 4,8 % 95 2,01 8,4 % 5 49 1,86 0,0 % 31 2,16 6,5 % 56 2,11 7,1 % 47 2,15 4,3 % 21 2,10 4,8 % 96 2,27 5,2 % 6 49 1,94 0,0 % 31 2,10 3,2 % 56 2,21 3,6 % 47 2,17 2,1 % 21 2,10 0,0 % 96 2,25 4,2 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 7.1.6 Vodenje izobraževalnega procesa Upravljanje izobraževalnega procesa Podobno kot pri predhodnih sklopih andragoških znanj, tudi pri znanjih iz upravljanja izobraževalnega procesa med izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc, obstaja največja potreba po dodatnih znanjih in v tem bistveno odstopajo od preostalih skupin izobraževalcev odraslih. Nekoliko bolj kot pri preostalih so potrebe po dodatnih znanjih iz tega andragoškega procesa prisotne pri izobraževalcih odraslih, ki delujejo v študijskih krožkih. Programi za dvig Programi za dvig računalniških in jezikovnih kom- IKT kompetenc petenc Andragoško znanje iz … Ne Ne pot- pot- n M re- n M re- buje buje (%) (%) … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih statusnih in pravnih zadev v zvezi s 1 81 2,27 9,9 % 96 1,86 25,0 % sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/nacionalnem okolju pri načr-2 81 2,47 11,1 % 96 2,04 22,9 % tovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi izobraževalca 3 81 2,25 3,7 % 96 1,93 9,4 % odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in izpopol-4 81 2,59 4,9 % 96 2,17 16,7 % njevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih Programi za Program Projek- Programi usposa- Programi stro- Programi raču- Programi trženja razvoj kariere tno učenje mlajših bljanja za življenj- kovnega usposa-novodstva in odraslih (PUM-O) sko uspešnost bljanja knjigovodstva in prodaje 98 Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 76 2,13 11,8 % 22 1,95 18,2 % 40 2,25 12,5 % 112 2,03 16,1 % 14 1,43 7,1 % 25 1,80 4,0 % 2 75 2,29 14,7 % 22 1,86 27,3 % 40 2,23 15,0 % 111 2,11 18,0 % 14 1,79 14,3 % 25 2,12 8,0 % 3 76 1,93 14,5 % 22 1,86 13,6 % 40 1,93 10,0 % 112 1,86 11,6 % 14 1,64 7,1 % 25 1,56 8,0 % 4 76 2,14 15,8 % 22 2,05 22,7 % 40 2,00 15,0 % 112 2,20 15,2 % 14 1,64 7,1 % 25 1,88 8,0 % Programi trajno- Programi vodenja Programi medkul- Programi med- stnega razvoja in Programi za prosti in upravljanja turnega izobraže- generacijskega Študijski krožki vanja izobraževanja zelenega gospo- čas in osebno rast darstva Ne Ne Ne Ne Ne Ne pot- pot- pot- pot- pot- pot- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- n M re- buje buje buje buje buje buje (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1 49 1,88 10,2 % 31 2,10 12,9 % 56 2,02 16,1 % 46 2,24 8,7 % 21 2,05 4,8 % 95 2,00 13,7 % 2 48 2,00 14,6 % 31 2,26 16,1 % 56 2,16 17,9 % 46 2,33 10,9 % 21 2,14 9,5 % 95 2,12 17,9 % 3 49 1,65 14,3 % 31 1,90 12,9 % 56 1,98 10,7 % 46 2,20 0,0 % 21 1,95 9,5 % 95 2,05 7,4 % 4 49 2,04 12,2 % 31 2,26 12,9 % 55 2,11 16,4 % 45 2,27 6,7 % 21 2,10 9,5 % 95 2,28 10,5 % IV. ANKETIRANJE 7.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti – po vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle 7.2.1 Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Primerjava pomembnosti osebnostnih lastnosti poteka glede na povprečno stopnjo pripisane pomembnosti lastnosti – višja kot je povprečna stopnja pomembnosti (stolpec M), bolj je osebnostna lastnost pomembna. Povprečna stopnja pripisane pomembnosti posamezni osebnostni lastnosti se nahaja na intervalu med 1 in 5, kajti vrednost 1 pomeni, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih sploh ni pomembna, vrednost 5 pa, da je osebnostna lastnost pomembna. Ocenjena pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih se ne kaže pomembna od programov, v katerih izobraževalci odraslih delujejo. Pripisana pomembnost posameznim osebnostnim lastnostim, ki jih naj imajo izobraževalci odraslih, je primerljiva med posameznimi izobraževalnimi programi. Izpostavimo le izobraževalce odraslih, ki delujejo v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), ki so iskrenosti, predanosti svojemu delu in prilagodljivosti pripisali nekoliko manjšo pomembnost kot preostali. Prav tako so izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih usposabljanja za življenjsko uspešnost, posamezne osebnostne lastnosti (npr. iskrenost, pristnost, komunikativnost, organiziranost) prepoznali kot nekoliko bolj pomembne za izobraževalca odraslih kot preostali izobraževalci odraslih. Programi za dvig Programi za dvig Program Projektno računalniških in jezikovnih kompe- Programi za razvoj učenje mlajših IKT kompetenc tenc kariere odraslih (PUM-O) Pomembnost posameznih osebnostnih last- Po- Po- Po- Po- nosti za izobraževalce odraslih mem- mem- mem- mem- bno in bno in bno in bno in 99 n M zelo n M zelo n M zelo n M zelo pom. pom. pom. pom. (%) (%) (%) (%) 100,0 1 Zanesljivost 93 4,75 96,8 % 95 4,81 98,9 % 74 4,72 97,3 % 22 4,86 % 2 Iskrenost 93 4,58 95,7 % 95 4,68 97,9 % 74 4,65 97,3 % 22 4,41 95,5 % 100,0 3 Samostojnost 93 4,62 94,6 % 95 4,75 98,9 % 74 4,69 97,3 % 22 4,59 % 4 Predanost svojemu delu 93 4,57 96,8 % 95 4,63 97,9 % 74 4,70 97,3 % 22 4,36 95,5 % 5 Osebna integriteta 93 4,53 91,4 % 95 4,69 95,8 % 74 4,55 93,2 % 22 4,68 95,5 % 6 Pristnost 93 4,58 93,5 % 95 4,62 95,8 % 74 4,65 95,9 % 22 4,68 95,5 % 100,0 7 Dostopnost učečim se 93 4,53 92,5 % 95 4,65 97,9 % 74 4,57 97,3 % 22 4,59 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 8 93 4,51 90,3 % 95 4,53 93,7 % 74 4,47 90,5 % 22 4,55 95,5 % enakovrednih odnosov 9 Prilagodljivost 93 4,46 92,5 % 94 4,60 96,8 % 73 4,62 97,3 % 22 4,32 95,5 % 10 Komunikativnost 93 4,60 97,8 % 95 4,66 96,8 % 74 4,54 94,6 % 22 4,45 95,5 % Prizadevanje za neprestano 11 93 4,58 94,6 % 95 4,63 96,8 % 74 4,54 94,6 % 22 4,55 95,5 % nadgradnjo svojega znanja 12 Empatičnost 92 4,46 92,4 % 95 4,62 94,7 % 74 4,47 94,6 % 22 4,45 86,4 % 13 Pozitivnost, življenjski optimizem 93 4,44 91,4 % 95 4,53 92,6 % 74 4,51 91,9 % 22 4,41 90,9 % Izkazovanje interesa za izkušnje, 14 92 4,49 92,4 % 95 4,57 96,8 % 74 4,57 98,6 % 22 4,50 90,9 % sposobnosti, potrebe, želje učečih se 15 Organiziranost 93 4,34 89,2 % 94 4,41 93,6 % 74 4,46 91,9 % 22 4,45 95,5 % 100,0 16 Potrpežljivost 93 4,34 90,3 % 95 4,48 93,7 % 74 4,49 93,2 % 22 4,59 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 17 Osmišljanje učenja in izobraževanja 93 4,47 92,5 % 94 4,43 89,4 % 74 4,39 86,5 % 22 4,36 86,4 % 18 Ciljna usmerjenost 93 4,51 92,5 % 95 4,46 92,6 % 74 4,49 93,2 % 22 4,59 95,5 % 19 Socialna spretnost 93 4,31 88,2 % 95 4,39 91,6 % 74 4,49 95,9 % 22 4,36 86,4 % 20 Motivator drugih 93 4,38 89,2 % 94 4,48 91,5 % 73 4,41 90,4 % 22 4,50 95,5 % 21 Samozavestnost 93 4,41 87,1 % 95 4,47 92,6 % 74 4,43 86,5 % 22 4,32 86,4 % Navduševanje drugih za svojo stroko 22 93 4,25 87,1 % 95 4,32 87,4 % 74 4,47 94,6 % 22 4,14 77,3 % in učenje 23 Smisel za humor 93 4,18 83,9 % 95 4,19 84,2 % 73 4,05 78,1 % 22 3,86 68,2 % 24 Inovativnost 93 3,98 73,1 % 95 4,14 80,0 % 74 4,07 74,3 % 22 3,82 63,6 % Spodbujanje izražanja čustev pri 25 93 4,03 77,4 % 95 4,01 74,7 % 74 3,95 73,0 % 22 3,95 81,8 % učečih se posameznikih Programi usposa- bljanja za življenjsko Programi strokovne- Programi računovod- Programi trženja in Programi vodenja in uspešnost ga usposabljanja stva in knjigovodstva prodaje upravljanja Po- Po- Po- Po- Po- mem- mem- mem- mem- mem- n M bno in bno in bno in bno in bno in zelo n M zelo n M zelo n M zelo n M zelo pom. pom. pom. pom. pom. (%) (%) (%) (%) (%) 1 38 4,82 97,4 % 110 4,71 97,3 % 13 4,69 100,0 % 24 4,75 100,0 % 47 4,66 95,7 % 2 38 4,66 97,4 % 110 4,59 92,7 % 13 4,62 100,0 % 24 4,54 91,7 % 47 4,60 95,7 % 3 38 4,79 97,4 % 110 4,55 92,7 % 13 4,62 100,0 % 24 4,71 95,8 % 47 4,64 93,6 % 4 38 4,76 97,4 % 110 4,59 94,5 % 13 4,46 100,0 % 24 4,67 95,8 % 47 4,64 93,6 % 100 5 38 4,66 89,5 % 109 4,46 89,9 % 13 4,54 100,0 % 24 4,50 91,7 % 47 4,47 89,4 % 6 38 4,74 94,7 % 110 4,46 94,5 % 13 4,69 100,0 % 24 4,67 100,0 % 47 4,64 97,9 % 7 38 4,66 94,7 % 110 4,51 92,7 % 13 4,69 100,0 % 24 4,58 95,8 % 47 4,55 95,7 % 8 38 4,63 94,7 % 110 4,52 95,5 % 13 4,46 100,0 % 24 4,50 95,8 % 47 4,43 95,7 % 9 38 4,61 97,4 % 109 4,50 94,5 % 12 4,67 100,0 % 24 4,42 95,8 % 47 4,49 95,7 % 10 38 4,68 97,4 % 110 4,49 92,7 % 13 4,31 92,3 % 24 4,63 95,8 % 47 4,53 93,6 % 11 38 4,50 92,1 % 110 4,45 92,7 % 13 4,38 100,0 % 24 4,50 95,8 % 47 4,51 95,7 % 12 38 4,55 94,7 % 110 4,45 92,7 % 13 4,46 100,0 % 24 4,33 91,7 % 47 4,38 93,6 % 13 38 4,66 97,4 % 110 4,44 90,0 % 13 4,46 92,3 % 24 4,25 87,5 % 47 4,38 91,5 % 14 38 4,68 97,4 % 109 4,36 89,9 % 13 4,31 100,0 % 24 4,38 95,8 % 46 4,50 93,5 % 15 38 4,58 97,4 % 110 4,43 90,0 % 13 4,23 84,6 % 24 4,46 95,8 % 47 4,47 93,6 % 16 38 4,61 94,7 % 110 4,36 90,9 % 13 4,31 100,0 % 24 4,46 91,7 % 47 4,45 95,7 % 17 38 4,55 92,1 % 110 4,45 90,9 % 13 4,31 100,0 % 24 4,54 95,8 % 47 4,60 95,7 % 18 38 4,53 92,1 % 110 4,32 87,3 % 13 4,23 100,0 % 24 4,50 95,8 % 47 4,53 95,7 % 19 38 4,37 89,5 % 110 4,36 91,8 % 13 4,62 100,0 % 24 4,42 95,8 % 47 4,47 93,6 % 20 37 4,54 94,6 % 109 4,32 89,0 % 13 4,38 92,3 % 24 4,29 87,5 % 46 4,37 87,0 % 21 38 4,47 89,5 % 110 4,39 87,3 % 13 4,38 100,0 % 24 4,17 79,2 % 47 4,36 87,2 % 22 38 4,45 92,1 % 110 4,30 90,0 % 13 4,38 92,3 % 24 4,38 87,5 % 47 4,40 91,5 % 23 38 4,11 81,6 % 110 4,05 78,2 % 13 3,92 76,9 % 24 4,04 75,0 % 47 3,89 68,1 % IV. ANKETIRANJE 24 38 4,11 76,3 % 110 4,04 76,4 % 12 4,08 91,7 % 24 4,00 75,0 % 47 3,98 72,3 % 25 38 4,21 81,6 % 109 3,93 70,6 % 13 4,15 92,3 % 24 3,92 66,7 % 47 4,04 76,6 % Programi medkultur- Programi medgen- Programi trajnostne- Programi za prosti nega izobraževanja eracijskega izo- Študijski krožki ga razvoja in zelene- braževanja ga gospodarstva čas in osebno rast Po- Po- Po- Po- Po- mem- mem- mem- mem- mem- n M bno in bno in bno in bno in bno in zelo n M zelo n M zelo n M zelo n M zelo pom. pom. pom. pom. pom. (%) (%) (%) (%) (%) 1 30 4,77 100,0 % 55 4,75 98,2 % 45 4,76 100,0 % 19 4,74 100,0 % 93 4,75 96,8 % 2 30 4,60 100,0 % 55 4,67 98,2 % 45 4,56 97,8 % 19 4,47 94,7 % 93 4,58 95,7 % 3 30 4,63 90,0 % 55 4,65 94,5 % 45 4,67 97,8 % 19 4,58 89,5 % 93 4,62 94,6 % 4 30 4,57 96,7 % 55 4,67 96,4 % 45 4,58 95,6 % 19 4,58 94,7 % 93 4,57 96,8 % 5 30 4,63 96,7 % 55 4,60 90,9 % 45 4,58 95,6 % 19 4,63 94,7 % 93 4,53 91,4 % 6 30 4,73 100,0 % 54 4,61 94,4 % 45 4,60 97,8 % 19 4,63 94,7 % 93 4,58 93,5 % 7 30 4,70 100,0 % 55 4,49 92,7 % 45 4,56 97,8 % 19 4,68 94,7 % 93 4,53 92,5 % 8 30 4,77 100,0 % 55 4,62 94,5 % 45 4,60 97,8 % 19 4,68 100,0 % 93 4,51 90,3 % 9 29 4,59 96,6 % 54 4,61 98,1 % 44 4,50 93,2 % 18 4,67 94,4 % 93 4,46 92,5 % 10 30 4,67 100,0 % 55 4,53 92,7 % 45 4,73 100,0 % 19 4,63 100,0 % 93 4,60 97,8 % 11 30 4,70 100,0 % 55 4,53 92,7 % 45 4,58 97,8 % 19 4,58 94,7 % 93 4,58 94,6 % 101 12 30 4,37 86,7 % 54 4,43 90,7 % 45 4,58 93,3 % 19 4,42 84,2 % 92 4,46 92,4 % 13 30 4,33 83,3 % 55 4,47 90,9 % 45 4,53 91,1 % 19 4,42 84,2 % 93 4,44 91,4 % 14 30 4,57 93,3 % 55 4,51 94,5 % 45 4,53 93,3 % 19 4,37 84,2 % 92 4,49 92,4 % 15 30 4,33 86,7 % 55 4,47 94,5 % 45 4,38 86,7 % 19 4,26 78,9 % 93 4,34 89,2 % 16 30 4,57 93,3 % 55 4,49 96,4 % 45 4,42 95,6 % 19 4,58 100,0 % 93 4,34 90,3 % 17 30 4,37 86,7 % 55 4,38 85,5 % 44 4,55 93,2 % 19 4,53 89,5 % 93 4,47 92,5 % 18 30 4,63 96,7 % 55 4,62 98,2 % 45 4,53 97,8 % 19 4,58 94,7 % 93 4,51 92,5 % 19 30 4,17 83,3 % 55 4,38 87,3 % 45 4,44 95,6 % 19 4,63 94,7 % 93 4,31 88,2 % 20 30 4,53 90,0 % 55 4,49 94,5 % 45 4,51 97,8 % 19 4,53 94,7 % 93 4,38 89,2 % 21 30 4,50 90,0 % 55 4,51 90,9 % 45 4,51 95,6 % 19 4,53 89,5 % 93 4,41 87,1 % 22 30 4,30 83,3 % 55 4,38 89,1 % 45 4,22 88,9 % 19 4,47 89,5 % 93 4,25 87,1 % 23 30 4,03 76,7 % 55 4,09 80,0 % 45 4,33 86,7 % 19 4,05 73,7 % 93 4,18 83,9 % 24 30 4,00 73,3 % 55 4,09 80,0 % 45 4,16 80,0 % 19 4,11 73,7 % 93 3,98 73,1 % 25 30 4,13 73,3 % 55 4,04 74,5 % 45 4,18 86,7 % 19 4,16 78,9 % 93 4,03 77,4 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 7.2.2 Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Primerjava izraženosti osebnostnih lastnosti poteka glede na povprečno stopnjo izraženosti osebnostne lastnosti – višja kot je povprečna stopnja izraženosti (stolpec M), bolje osebnostna lastnost opisuje anketi-rane izobraževalce odraslih. Povprečna stopnja izraženosti osebnostne lastnosti se nahaja na intervalu med 1 in 5, kajti vrednost 1 pomeni, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih sploh ne velja, vrednost 5 pa, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih popolnoma velja. Do večje razpršenosti v osebnostnih lastnostih, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih, prihaja pri osebnostnih lastnostih, kot je samostojnost, dostopnost učečim se, empatičnost in navduševanje drugih za svojo stroko in učenje. Med izobraževalci odraslih prihaja pri teh lastnostih tudi do večjih razlik, medtem ko so preostale osebnostne lastnosti med izobraževalci odraslih precej enakomerno zastopane. Izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva, pogosteje kot preostali navajajo, da jih posamezne osebnostne lastnosti opredeljujejo. Predvsem izstopajo po pozitivni naravnanosti in navduševanju drugih za svojo stroko in učenje. Na drugi strani so izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja tisti, ki jih navedene osebnostne lastnosti, pomembne za delo izobraževalca odraslih, opredeljujejo v manjši meri. Predvsem socialna spretnost, smisel za humor in inovativnost. Programi za dvig Programi za dvig Program Projek- računalniških in jezikovnih kom- Programi za razvoj tno učenje mlajših IKT kompetenc petenc kariere odraslih (PUM-O) Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Precej Precej Precej Precej in in in in 102 n M pop. n M pop. n M pop. n M pop. velja velja velja velja (%) (%) (%) (%) 100,0 1 Zanesljivost 78 4,53 94,9 % 90 4,59 95,6 % 73 4,63 95,9 % 22 4,68 % 2 Iskrenost 77 4,25 85,7 % 90 4,33 87,8 % 73 4,41 87,7 % 22 4,18 81,8 % 3 Samostojnost 78 4,32 87,2 % 89 4,44 89,9 % 73 4,37 87,7 % 22 4,50 86,4 % 4 Predanost svojemu delu 78 4,42 92,3 % 90 4,51 92,2 % 73 4,60 95,9 % 22 4,45 95,5 % 5 Osebna integriteta 78 4,10 78,2 % 90 4,34 88,9 % 73 4,11 84,9 % 22 4,27 86,4 % 6 Pristnost 78 4,35 89,7 % 90 4,42 90,0 % 73 4,45 94,5 % 22 4,50 90,9 % 7 Dostopnost učečim se 78 3,94 70,5 % 90 4,14 76,7 % 73 4,19 82,2 % 22 4,14 81,8 % Spodbujanje odprtih, odkritih in 8 78 4,51 98,7 % 90 4,58 96,7 % 73 4,51 95,9 % 22 4,50 90,9 % enakovrednih odnosov 9 Prilagodljivost 78 4,22 80,8 % 90 4,34 85,6 % 73 4,52 94,5 % 22 4,45 90,9 % 10 Komunikativnost 78 4,31 88,5 % 90 4,38 87,8 % 73 4,40 90,4 % 22 4,32 86,4 % Prizadevanje za neprestano nadgra- 100,0 11 78 4,38 91,0 % 90 4,52 94,4 % 73 4,47 93,2 % 22 4,55 dnjo svojega znanja % 12 Empatičnost 78 4,21 78,2 % 90 4,33 83,3 % 73 4,32 79,5 % 22 4,55 90,9 % 13 Pozitivnost, življenjski optimizem 78 4,49 96,2 % 90 4,53 92,2 % 73 4,55 93,2 % 22 4,41 86,4 % Izkazovanje interesa za izkušnje, 100,0 14 77 4,01 76,6 % 90 4,12 81,1 % 72 4,24 84,7 % 22 4,27 sposobnosti, potrebe, želje učečih se % 100,0 15 Organiziranost 77 4,32 85,7 % 89 4,60 91,0 % 71 4,55 94,4 % 22 4,45 % 100,0 16 Potrpežljivost 78 4,14 83,3 % 90 4,29 86,7 % 73 4,37 89,0 % 22 4,55 % 17 Osmišljanje učenja in izobraževanja 78 4,15 80,8 % 90 4,32 83,3 % 73 4,36 89,0 % 22 4,18 86,4 % 18 Ciljna usmerjenost 78 4,37 88,5 % 90 4,47 91,1 % 73 4,47 91,8 % 22 4,59 95,5 % IV. ANKETIRANJE 19 Socialna spretnost 78 3,87 66,7 % 90 3,99 74,4 % 73 4,12 79,5 % 22 3,82 68,2 % 20 Motivator drugih 77 4,06 76,6 % 89 4,26 83,1 % 73 4,30 87,7 % 22 4,23 95,5 % 21 Samozavestnost 78 3,78 67,9 % 90 4,01 74,4 % 73 3,99 74,0 % 22 3,86 72,7 % Navduševanje drugih za svojo stroko 22 77 4,08 76,6 % 89 4,15 79,8 % 72 4,26 81,9 % 22 4,23 90,9 % in učenje 23 Smisel za humor 78 3,86 70,5 % 90 4,11 78,9 % 73 3,96 72,6 % 22 4,00 77,3 % 24 Inovativnost 78 3,90 73,1 % 90 4,07 75,6 % 73 4,08 78,1 % 22 3,91 72,7 % Spodbujanje izražanja čustev pri 25 78 3,68 59,0 % 90 3,79 65,6 % 73 3,97 74,0 % 22 4,09 81,8 % učečih se posameznikih Programi usposa- bljanja za življenjsko Programi strokovne- Programi računovod- Programi trženja in Programi vodenja in uspešnost ga usposabljanja stva in knjigovodstva prodaje upravljanja Precej Precej Precej Precej Precej n M in pop. in pop. in pop. in pop. in pop. velja n M velja n M velja n M velja n M velja (%) (%) (%) (%) (%) 1 37 4,76 97,3 % 105 4,66 98,1 % 12 4,83 100,0 % 22 4,55 95,5 % 46 4,57 93,5 % 2 37 4,51 86,5 % 106 4,35 84,0 % 12 4,50 91,7 % 22 4,36 81,8 % 46 4,39 84,8 % 3 37 4,35 89,2 % 106 4,34 85,8 % 12 4,67 100,0 % 22 4,45 90,9 % 46 4,33 89,1 % 4 37 4,70 100,0 % 106 4,54 97,2 % 12 4,75 100,0 % 22 4,59 100,0 % 46 4,67 97,8 % 5 37 4,32 86,5 % 106 4,07 76,4 % 12 4,00 75,0 % 22 3,86 77,3 % 46 3,98 73,9 % 6 37 4,68 97,3 % 106 4,45 96,2 % 12 4,67 100,0 % 22 4,36 95,5 % 46 4,54 97,8 % 7 37 4,27 83,8 % 106 4,08 74,5 % 12 4,42 91,7 % 22 4,27 81,8 % 46 4,26 84,8 % 103 8 37 4,65 97,3 % 106 4,58 97,2 % 12 4,75 100,0 % 22 4,41 95,5 % 46 4,63 97,8 % 9 37 4,49 91,9 % 106 4,33 87,7 % 12 4,50 91,7 % 22 4,14 77,3 % 46 4,37 87,0 % 10 37 4,49 94,6 % 106 4,33 88,7 % 12 4,08 83,3 % 22 4,14 86,4 % 46 4,24 87,0 % 11 37 4,46 94,6 % 106 4,39 91,5 % 12 4,67 100,0 % 22 4,27 86,4 % 46 4,41 93,5 % 12 37 4,38 86,5 % 106 4,34 83,0 % 12 4,67 100,0 % 22 4,09 72,7 % 46 4,24 76,1 % 13 37 4,62 97,3 % 106 4,55 93,4 % 12 4,83 100,0 % 22 4,55 100,0 % 46 4,61 95,7 % 14 37 4,32 83,8 % 106 4,16 83,0 % 12 4,08 83,3 % 21 4,00 76,2 % 46 4,13 76,1 % 15 36 4,64 97,2 % 106 4,57 92,5 % 12 4,50 91,7 % 22 4,45 95,5 % 46 4,63 95,7 % 16 37 4,35 91,9 % 106 4,26 83,0 % 12 4,42 100,0 % 22 4,27 86,4 % 46 4,41 91,3 % 17 37 4,57 94,6 % 106 4,37 89,6 % 12 4,33 83,3 % 22 4,45 86,4 % 46 4,37 89,1 % 18 37 4,46 91,9 % 106 4,36 88,7 % 12 4,50 100,0 % 22 4,41 90,9 % 46 4,54 93,5 % 19 37 4,35 86,5 % 106 4,08 79,2 % 12 4,33 83,3 % 22 4,09 72,7 % 46 4,22 82,6 % 20 37 4,35 97,3 % 106 4,23 82,1 % 12 4,42 91,7 % 22 4,18 81,8 % 46 4,28 87,0 % 21 37 3,95 78,4 % 106 4,01 73,6 % 12 4,08 83,3 % 22 3,91 72,7 % 46 3,93 73,9 % 22 36 4,42 91,7 % 106 4,23 81,1 % 12 4,58 91,7 % 22 4,14 72,7 % 46 4,37 82,6 % 23 37 4,05 81,1 % 106 3,98 73,6 % 12 4,08 75,0 % 22 3,95 72,7 % 46 3,91 65,2 % 24 37 4,05 78,4 % 106 3,97 73,6 % 12 4,33 83,3 % 22 4,00 77,3 % 46 3,91 71,7 % 25 37 4,05 78,4 % 106 3,80 61,3 % 12 3,83 75,0 % 22 3,82 68,2 % 46 3,89 71,7 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Programi medkultur- Programi medgene-Programi trajnostne- Programi za prosti čas nega izobraževanja racijskega izobraže- Študijski krožki ga razvoja in zelenega vanja gospodarstva in osebno rast Precej Precej Precej Precej Precej n M in pop. in pop. in pop. in pop. in pop. velja n M velja n M velja n M velja n M velja (%) (%) (%) (%) (%) 1 28 4,54 92,9 % 56 4,57 92,9 % 44 4,66 97,7 % 19 4,63 94,7 % 90 4,56 94,4 % 2 29 4,17 79,3 % 55 4,33 81,8 % 44 4,32 79,5 % 19 4,21 78,9 % 91 4,35 84,6 % 3 29 4,07 72,4 % 56 4,36 91,1 % 44 4,50 93,2 % 19 4,05 73,7 % 91 4,34 86,8 % 4 29 4,41 86,2 % 56 4,43 85,7 % 44 4,45 93,2 % 19 4,37 94,7 % 91 4,51 91,2 % 5 29 4,00 72,4 % 56 4,25 82,1 % 44 4,09 81,8 % 19 4,00 73,7 % 91 4,19 80,2 % 6 29 4,41 89,7 % 56 4,45 89,3 % 44 4,45 90,9 % 19 4,47 100,0 % 91 4,45 90,1 % 7 29 3,72 55,2 % 56 4,02 69,6 % 44 4,07 75,0 % 19 4,16 73,7 % 91 3,98 70,3 % 8 29 4,55 100,0 % 56 4,57 100,0 % 44 4,66 97,7 % 19 4,58 100,0 % 91 4,57 98,9 % 9 29 4,21 86,2 % 56 4,16 76,8 % 44 4,30 84,1 % 19 4,32 89,5 % 91 4,27 82,4 % 10 29 4,24 86,2 % 56 4,41 92,9 % 44 4,45 95,5 % 19 4,37 89,5 % 91 4,42 92,3 % 11 29 4,21 82,8 % 56 4,41 87,5 % 44 4,50 93,2 % 19 4,42 84,2 % 91 4,34 87,9 % 12 29 4,21 79,3 % 56 4,05 69,6 % 44 4,32 86,4 % 19 4,16 78,9 % 91 4,22 79,1 % 13 29 4,41 96,6 % 56 4,54 92,9 % 44 4,59 93,2 % 19 4,42 84,2 % 91 4,48 90,1 % 14 29 4,03 79,3 % 56 4,32 83,9 % 44 4,27 86,4 % 19 3,89 63,2 % 90 4,26 82,2 % 104 15 29 4,41 86,2 % 56 4,46 87,5 % 44 4,41 88,6 % 19 4,42 84,2 % 90 4,49 87,8 % 16 29 4,17 82,8 % 56 4,29 83,9 % 44 4,27 88,6 % 19 4,37 84,2 % 91 4,24 83,5 % 17 29 4,07 75,9 % 56 4,20 80,4 % 44 4,27 84,1 % 19 4,37 89,5 % 91 4,23 85,7 % 18 29 4,55 96,6 % 55 4,62 94,5 % 44 4,52 97,7 % 19 4,58 94,7 % 90 4,51 92,2 % 19 29 3,86 69,0 % 56 4,04 69,6 % 44 4,11 75,0 % 19 4,05 73,7 % 91 3,95 69,2 % 20 28 4,11 75,0 % 55 4,27 81,8 % 44 4,16 81,8 % 19 4,21 84,2 % 90 4,22 83,3 % 21 29 3,97 69,0 % 56 3,98 75,0 % 44 4,09 75,0 % 19 4,00 73,7 % 91 3,91 69,2 % 22 29 3,93 72,4 % 56 4,07 73,2 % 43 4,26 86,0 % 19 4,00 84,2 % 91 4,07 75,8 % 23 29 3,76 62,1 % 56 3,96 76,8 % 44 3,98 72,7 % 19 3,58 63,2 % 91 4,02 72,5 % 24 29 3,76 65,5 % 56 3,91 69,6 % 44 3,95 72,7 % 19 4,05 78,9 % 91 3,84 69,2 % 25 29 3,90 65,5 % 56 3,93 67,9 % 44 4,02 81,8 % 19 4,05 73,7 % 91 3,91 64,8 % IV. ANKETIRANJE 7.3 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih s svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj – po vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle 7.3.1 Obseg interdisciplinarnega povezovanja Interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja je značilno predvsem za izobraževalce odraslih, ki delujejo v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O) in programih usposabljanja za življenjsko uspešnost. Interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev je značilno predvsem za izobraževalce odraslih, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva, trženja in prodaje ter medkulturnega izobraževanja. Interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem umetnosti in humanistike je značilno predvsem za izobraževalce odraslih, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja, pa tudi v programih za dvig jezikovnih kompetenc. Za izobraževalce odraslih, ki delujejo v programih trženja in prodaje ter vodenja in upravljanja, je zna- čilno interdisciplinarno povezovanje svojega vsebinskega področja s področjem družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. Interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem naravoslovja, matematike in računalništva je značilno predvsem za izobraževalce odraslih, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva ter programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O). Slednji izstopajo še po obsegu interdisciplinarnega povezovanja svojega področja s področjem tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Za izobraževalce odraslih, ki delujejo v programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva ter študij-105 skih krožkih, je značilno interdisciplinarno povezovanje svojega vsebinskega področja s področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterinarstva. Interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem zdravstva in sociale je kljub temu, da ni raz- širjeno kot sodelovanje z nekaterimi drugimi področji (glej poglavje 3.3.1), podobno razširjeno med posameznimi programi, medtem ko je interdisciplinarno povezovanje s področjem storitev v največji meri prisotno med izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja. Programi za dvig računalniških in IKT Programi za dvig Programi za razvoj Pogostost interdisciplinarnega kompetenc jezikovnih kompetenc kariere povezovanja Zelo Zelo Zelo n Nikoli Vča- sih po- n Nikoli Vča- po- n Nikoli Vča- po- gosto sih gosto sih gosto Splošne izobraževalne aktivnosti, 1 73 6,8 % 56,2 % 37,0 % 87 3,4 % 44,8 % 51,7 % 72 8,3 % 37,5 % 54,2 % opismenjevanje, osebnostni razvoj Izobraževalne vede in izobraževanje 2 72 20,8 % 45,8 % 33,3 % 86 18,6 % 51,2 % 30,2 % 72 27,8 % 34,7 % 37,5 % učiteljev 3 Umetnost in humanistika 72 33,3 % 45,8 % 20,8 % 86 16,3 % 43,0 % 40,7 % 72 22,2 % 54,2 % 23,6 % Družbene, poslovne, upravne in 4 72 30,6 % 48,6 % 20,8 % 86 27,9 % 53,5 % 18,6 % 72 20,8 % 40,3 % 38,9 % pravne vede Naravoslovje, matematika in 5 72 25,0 % 50,0 % 25,0 % 86 36,0 % 50,0 % 14,0 % 72 34,7 % 52,8 % 12,5 % računalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije in 6 72 58,3 % 30,6 % 11,1 % 86 65,1 % 31,4 % 3,5 % 72 61,1 % 34,7 % 4,2 % gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, 7 71 69,0 % 22,5 % 8,5 % 85 69,4 % 23,5 % 7,1 % 72 61,1 % 31,9 % 6,9 % veterinarstvo 8 Zdravstvo in sociala 72 38,9 % 47,2 % 13,9 % 86 37,2 % 44,2 % 18,6 % 71 35,2 % 46,5 % 18,3 % Storitve (osebne, transportne storitve, 9 72 43,1 % 45,8 % 11,1 % 86 31,4 % 51,2 % 17,4 % 72 41,7 % 51,4 % 6,9 % varovanje okolja varovanje) Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Program Projektno učenje Programi usposabljanja Programi strokovnega Programi računovodstva mlajših odraslih (PUM-O) za življenjsko uspešnost usposabljanja in knjigovodstva Zelo Zelo Zelo Zelo n Nikoli Včasih pogos- n Nikoli Vča- po- n Nikoli Vča- po- n Nikoli Vča- po- to sih gosto sih gosto sih gosto 1 21 0,0 % 38,1 % 61,9 % 35 5,7 % 25,7 % 68,6 % 106 10,4 % 48,1 % 41,5 % 11 18,2 % 45,5 % 36,4 % 2 21 23,8 % 52,4 % 23,8 % 35 22,9 % 40,0 % 37,1 % 106 21,7 % 40,6 % 37,7 % 11 27,3 % 27,3 % 45,5 % 3 21 4,8 % 66,7 % 28,6 % 35 28,6 % 51,4 % 20,0 % 105 37,1 % 41,0 % 21,9 % 11 36,4 % 45,5 % 18,2 % 4 21 14,3 % 61,9 % 23,8 % 35 25,7 % 34,3 % 40,0 % 105 28,6 % 41,0 % 30,5 % 11 45,5 % 36,4 % 18,2 % 5 21 9,5 % 57,1 % 33,3 % 35 40,0 % 51,4 % 8,6 % 105 44,8 % 41,9 % 13,3 % 11 36,4 % 27,3 % 36,4 % 6 21 28,6 % 52,4 % 19,0 % 35 54,3 % 45,7 % 0,0 % 105 57,1 % 31,4 % 11,4 % 11 63,6 % 36,4 % 0,0 % 7 21 47,6 % 42,9 % 9,5 % 35 62,9 % 34,3 % 2,9 % 105 62,9 % 27,6 % 9,5 % 11 72,7 % 27,3 % 0,0 % 8 21 19,0 % 47,6 % 33,3 % 34 29,4 % 35,3 % 35,3 % 104 33,7 % 41,3 % 25,0 % 11 54,5 % 27,3 % 18,2 % 9 21 19,0 % 76,2 % 4,8 % 35 37,1 % 48,6 % 14,3 % 106 44,3 % 40,6 % 15,1 % 11 54,5 % 36,4 % 9,1 % Programi trženja in pro- Programi vodenja in Programi medkulturnega Programi medgeneracij- daje upravljanja izobraževanja skega izobraževanja Zelo Zelo Zelo Zelo n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- gosto gosto gosto gosto 1 22 9,1 % 54,5 % 36,4 % 46 10,9 % 47,8 % 41,3 % 27 3,7 % 37,0 % 59,3 % 53 9,4 % 39,6 % 50,9 % 2 22 45,5 % 27,3 % 27,3 % 46 28,3 % 30,4 % 41,3 % 27 18,5 % 40,7 % 40,7 % 53 20,8 % 49,1 % 30,2 % 3 22 40,9 % 50,0 % 9,1 % 46 37,0 % 47,8 % 15,2 % 27 14,8 % 22,2 % 63,0 % 53 24,5 % 41,5 % 34,0 % 4 22 18,2 % 40,9 % 40,9 % 46 15,2 % 37,0 % 47,8 % 27 37,0 % 33,3 % 29,6 % 53 32,1 % 34,0 % 34,0 % 5 22 45,5 % 50,0 % 4,5 % 46 54,3 % 37,0 % 8,7 % 27 48,1 % 33,3 % 18,5 % 53 34,0 % 52,8 % 13,2 % 106 6 22 45,5 % 50,0 % 4,5 % 46 58,7 % 34,8 % 6,5 % 27 77,8 % 18,5 % 3,7 % 53 60,4 % 34,0 % 5,7 % 7 22 72,7 % 22,7 % 4,5 % 46 76,1 % 19,6 % 4,3 % 27 81,5 % 11,1 % 7,4 % 52 67,3 % 23,1 % 9,6 % 8 22 54,5 % 36,4 % 9,1 % 46 43,5 % 34,8 % 21,7 % 27 29,6 % 40,7 % 29,6 % 53 28,3 % 43,4 % 28,3 % 9 22 45,5 % 50,0 % 4,5 % 46 50,0 % 43,5 % 6,5 % 27 37,0 % 37,0 % 25,9 % 53 28,3 % 56,6 % 15,1 % Programi trajnostnega Študijski krožki razvoja in zelenega gospo- Programi za prosti čas in darstva osebno rast Zelo Zelo Zelo n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- gosto gosto gosto 1 44 2,3 % 59,1 % 38,6 % 19 0,0 % 42,1 % 57,9 % 85 3,5 % 48,2 % 48,2 % 2 44 13,6 % 63,6 % 22,7 % 19 10,5 % 52,6 % 36,8 % 85 17,6 % 56,5 % 25,9 % 3 44 27,3 % 40,9 % 31,8 % 19 21,1 % 57,9 % 21,1 % 85 18,8 % 47,1 % 34,1 % 4 44 27,3 % 50,0 % 22,7 % 19 36,8 % 36,8 % 26,3 % 85 25,9 % 50,6 % 23,5 % 5 44 34,1 % 43,2 % 22,7 % 19 47,4 % 36,8 % 15,8 % 85 36,5 % 48,2 % 15,3 % 6 44 52,3 % 36,4 % 11,4 % 19 68,4 % 21,1 % 10,5 % 85 61,2 % 32,9 % 5,9 % 7 44 47,7 % 34,1 % 18,2 % 19 57,9 % 15,8 % 26,3 % 84 63,1 % 29,8 % 7,1 % 8 44 22,7 % 61,4 % 15,9 % 19 36,8 % 36,8 % 26,3 % 85 25,9 % 42,4 % 31,8 % 9 44 29,5 % 52,3 % 18,2 % 19 21,1 % 57,9 % 21,1 % 86 31,4 % 52,3 % 16,3 % IV. ANKETIRANJE 7.3.2 Potrebe po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj Potrebe po dodatnih znanjih s področja interdisciplinarnega povezovanja in z vsebinskih področij, na katerih delujejo, so najbolj značilne med izobraževalci, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja. Ti hkrati pogosteje kot preostali izvajajo interdisciplinarno sodelovanje svojega področja s preostalimi (glej poglavje 6.3.1). Nekoliko večje potrebe po dodatnih znanjih (tako z vsebinskih področij kot iz interdisciplinarnega povezovanja) so opazne tudi med izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih za prosti čas in osebno rast, sledijo pa jim izobraževalci, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc ter programih za razvoj kariere. Programi za Programi za Program Pro- Programi Potrebe po dodatnih znanjih s področja interdi- dvig računal- dvig jezikov- Programi za jektno učenje usposabljanja sciplinarnega povezovanja niških in IKT nih kompe- razvoj kariere mlajših odra- za življenjsko kompetenc tenc slih (PUM-O) uspešnost f % f f % f f % f f % f f % f Da, potrebujem dodatno znanje z vsebin- 1 14 19,2 % 9 10,2 % 12 16,7 % 5 23,8 % 5 13,9 % skih področij, na katerih delujem. Da, potrebujem dodatno znanje s področja 2 interdisciplinarnega povezovanja vsebin- 10 13,7 % 10 11,4 % 9 12,5 % 2 9,5 % 3 8,3 % skih področij. Da, potrebujem dodatno znanje tako s svo- jega vsebinskega področja kot interdisci- 3 22 30,1 % 30 34,1 % 24 33,3 % 4 19,0 % 12 33,3 % plinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svo- jega vsebinskega področja kot interdisci- 4 27 37,0 % 39 44,3 % 27 37,5 % 10 47,6 % 16 44,4 % plinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji ne potrebujem. 107 5 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Skupaj 73 88 72 21 36 % % % % % Programi Programi Programi Programi Programi trajnostne- strokovne- računovod- Programi Programi medkultur- medgene- Študijski ga razvoja Programi za ga usposa- stva in knji- trženja in vodenja in nega izobra- racijskega krožki in zelenega prosti čas in bljanja govodstva prodaje upravljanja ževanja izobraževa- osebno rast nja gospodar- stva f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 1 13 12,4 % 1 9,1 % 2 9,1 % 7 15,2 % 4 14,8 % 9 16,7 % 5 11,4 % 0 0,0 % 11 12,5 % 2 13 12,4 % 1 9,1 % 3 13,6 % 5 10,9 % 3 11,1 % 6 11,1 % 5 11,4 % 2 10,5 % 14 15,9 % 3 33 31,4 % 4 36,4 % 7 31,8 % 13 28,3 % 12 44,4 % 16 29,6 % 18 40,9 % 9 47,4 % 34 38,6 % 4 46 43,8 % 5 45,5 % 10 45,5 % 21 45,7 % 8 29,6 % 23 42,6 % 16 36,4 % 8 42,1 % 29 33,0 % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 5 105 11 22 46 27 54 44 19 88 % % % % % % % % % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 7.4 Strokovno izpopolnjevanje po vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle 7.4.1 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje O najmanj možnostih za strokovno izpopolnjevanje poročajo izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih za dvig jezikovnih kompetenc, študijskih krožkih in programih za prosti čas in osebno rast. Največ mož- nosti za strokovno izpopolnjevanje imajo izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih za razvoj kariere in programih za dvig računalniških in IKT kompetenc. Programi za Programi Program Programi Možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobi- dvig raču- za dvig Programi Projektno usposa- vanje novih znanj v statistični regiji (čas pred pojavom nalniških in jezikovnih za razvoj učenje mlaj- bljanja za epidemije covida-19) IKT kompe- kariere ših odraslih življenjsko tenc kompetenc (PUM-O) uspešnost f f % f f % f f % f f % f f % 1 Da, v svoji regiji sem imel dovolj možnosti. 45 60,8 % 43 48,9 % 49 67,1 % 13 59,1 % 22 59,5 % 2 Ne, v svoji regiji nisem imel dovolj možnosti. 29 39,2 % 45 51,1 % 24 32,9 % 9 40,9 % 15 40,5 % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 3 Skupaj 74 88 73 22 37 % % % % % Programi Programi Programi Programi Programi trajnostne- strokovne- računovod- Programi Programi medkultur- medgene- Študijski ga razvoja Programi za ga usposa- stva in knji- trženja in vodenja in nega izobra- racijskega krožki in zelenega prosti čas in bljanja govodstva prodaje upravljanja ževanja izobraževa- osebno rast nja gospodar- stva f f % f f % f f % f f f % f f % f f % f f % f f % f f % 108 1 62 59,0 % 6 54,5 % 13 59,1 % 27 58,7 % 15 53,6 % 31 57,4 % 21 47,7 % 11 57,9 % 45 50,0 % 2 43 41,0 % 5 45,5 % 9 40,9 % 19 41,3 % 13 46,4 % 23 42,6 % 23 52,3 % 8 42,1 % 45 50,0 % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 3 105 11 22 46 28 54 44 19 90 % % % % % % % % % 7.4.2 Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih Izobraževalci odraslih, ki delujejo v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), so v bistveni večji meri kot preostali deležni sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih. Sledijo jim izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih medgeneracijskega izobraževanja, študijskih krožkih in programih za razvoj kariere. V najmanjši meri je sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih prisotno med izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih trženja in prodaje ter medkulturnega izobraževanja. Kot samostojnosti delodajalci v največji meri delujejo izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih za usposabljanje za življenjsko uspešnost. Programi za Program Programi dvig raču- Programi Programi Projektno usposa- Sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraže- nalniških in za dvig za razvoj učenje mlaj- bljanja za valnih potreb zaposlenih in zunanjih sodelavcev IKT kompe- jezikovnih kariere ših odraslih življenjsko tenc kompetenc (PUM-O) uspešnost f f % f f % f f % f f % f f % Da, delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko 1 33 47,1 % 37 43,5 % 35 50,7 % 16 76,2 % 14 40,0 % spremlja moje potrebe po dodatnih znanjih. Ne, delodajalec oz. izvajalska organizacija mojih 2 30 42,9 % 32 37,6 % 21 30,4 % 4 19,0 % 9 25,7 % potreb po dodatnih znanjih ne spremlja sistemsko. 3 Sem sam svoj delodajalec (s. p.). 7 10,0 % 16 18,8 % 13 18,8 % 1 4,8 % 12 34,3 % IV. ANKETIRANJE 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 4 Skupaj 70 85 69 21 35 % % % % % Programi Programi Programi Programi Programi trajnostne- strokovne- računovod- Programi Programi medkultur- medgene- Študijski ga razvoja Programi za ga usposa- stva in knji- trženja in vodenja in nega izobra- racijskega krožki in zelenega prosti čas in bljanja govodstva prodaje upravljanja ževanja izobraževa- osebno rast nja gospodar- stva f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 1 49 49,5 % 5 45,5 % 7 33,3 % 20 44,4 % 9 33,3 % 26 50,0 % 20 51,3 % 8 44,4 % 41 47,7 % 2 43 43,4 % 5 45,5 % 8 38,1 % 13 28,9 % 12 44,4 % 15 28,8 % 14 35,9 % 7 38,9 % 26 30,2 % 3 7 7,1 % 1 9,1 % 6 28,6 % 12 26,7 % 6 22,2 % 11 21,2 % 5 12,8 % 3 16,7 % 19 22,1 % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 4 99 11 21 45 27 52 39 18 86 % % % % % % % % % Zaradi majhnega numerusa anketirancev, ki so odgovarjali na vprašanje o načinu spremljanja strokovnega razvoja, so rezultati, prikazani v spodnji preglednici, nezanesljivi oziroma je potrebna posebna previdnost pri interpretaciji. Programi za Program Programi dvig raču- Programi za dvig Programi Projektno usposa- Način spremljanja strokovnega razvoja in izobraževal- nalniških in jezikovnih za razvoj učenje mlaj- bljanja za nih potreb zaposlenih in zunanjih sodelavcev IKT kompe- kariere ših odraslih življenjsko tenc kompetenc (n = 34) (PUM-O) uspešnost (n = 32) (n = 36) (n = 16) (n = 14) f f % f f % f f % f f % f f % 1 Preko rednih letnih razgovorov 27 84,4 % 27 75,0 % 28 82,4 % 15 93,8 % 12 85,7 % 109 Preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. 2 23 71,9 % 19 52,8 % 22 64,7 % 10 62,5 % 6 42,9 % takoj, ko se potreba pojavi Preko individualnih pogovorov na začetku, med in 3 po koncu načrtovanja in/ali izvedbe izobraževalnega 10 31,3 % 17 47,2 % 12 35,3 % 10 62,5 % 7 50,0 % procesa 4 Na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih 9 28,1 % 13 36,1 % 13 38,2 % 10 62,5 % 8 57,1 % Preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z 5 8 25,0 % 10 27,8 % 10 29,4 % 1 6,3 % 5 35,7 % izvedenimi izobraževanji, s predavatelji ipd. 6 Preko samoevalvacijskih vprašalnikov 6 18,8 % 7 19,4 % 11 32,4 % 3 18,8 % 6 42,9 % Preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, 7 4 12,5 % 3 8,3 % 5 14,7 % 1 6,3 % 4 28,6 % aktivov in delovnih skupin Preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev 8 0 0,0 % 1 2,8 % 4 11,8 % 2 12,5 % 2 14,3 % odraslih Programi Programi Programi Programi Programi trajnostne- strokovne- računovod- Programi Programi medkultur- medgene- Študijski ga razvoja Programi za ga usposa- stva in knji- trženja in vodenja in nega izobra- racijskega krožki in zelenega prosti čas in bljanja govodstva prodaje upravljanja ževanja izobraževa- (n = 19) gospodar- osebno rast (n = 49) (n = 5) (n = 7) (n = 19) (n = 9) nja (n = 40) (n = 25) stva (n = 8) f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 100,0 1 36 73,5 % 3 60,0 % 6 85,7 % 15 78,9 % 9 19 76,0 % 14 73,7 % 7 87,5 % 31 77,5 % % 2 21 42,9 % 3 60,0 % 4 57,1 % 12 63,2 % 4 44,4 % 15 60,0 % 10 52,6 % 5 62,5 % 25 62,5 % 3 21 42,9 % 2 40,0 % 4 57,1 % 9 47,4 % 4 44,4 % 14 56,0 % 9 47,4 % 4 50,0 % 14 35,0 % 4 16 32,7 % 1 20,0 % 2 28,6 % 6 31,6 % 3 33,3 % 10 40,0 % 5 26,3 % 1 12,5 % 15 37,5 % 5 15 30,6 % 0 0,0 % 2 28,6 % 6 31,6 % 2 22,2 % 8 32,0 % 4 21,1 % 4 50,0 % 8 20,0 % 6 13 26,5 % 0 0,0 % 2 28,6 % 8 42,1 % 1 11,1 % 4 16,0 % 2 10,5 % 3 37,5 % 8 20,0 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 7 6 12,2 % 0 0,0 % 1 14,3 % 4 21,1 % 1 11,1 % 5 20,0 % 3 15,8 % 2 25,0 % 5 12,5 % 8 6 12,2 % 0 0,0 % 0 0,0 % 2 10,5 % 1 11,1 % 5 20,0 % 2 10,5 % 1 12,5 % 4 10,0 % 7.4.3 Pridobivanje informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje Splet kot tisti vir, ki se kaže kot daleč najpomembnejši vir informacij za izobraževalce odraslih o ponudbi programov za strokovno izpopolnjevanje, je še posebej pomemben za izobraževalce odraslih, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva, trženja in prodaje, študijskih krožkih in programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva. Izobraževalci odraslih, ki delujejo v programu Projektno učenje mlajših odraslih, so bolj kot ostali izobra- ževalci deležni obveščanja po e-pošti oziroma preko družabnih omrežij, pa tudi osebnega vabila oziroma priporočila delodajalca, izvajalca ipd. Programi za Program Programi dvig raču- Programi za dvig Programi Projektno usposa- Način pridobivanja informacij/ponudbe o programih za nalniških in jezikovnih za razvoj učenje mlaj- bljanja za strokovno izpopolnjevanje IKT kompe- kariere ših odraslih življenjsko tenc kompetenc (n = 68) (PUM-O) uspešnost (n = 68) (n = 82) (n = 22) (n = 36) f f % f f % f f % f f % f f % 1 Na spletu 40 58,8 % 53 64,6 % 44 64,7 % 15 68,2 % 22 61,1 % Po priporočilu, osebno vabilo (delodajalec, znanci, 2 13 19,1 % 7 8,5 % 7 10,3 % 5 22,7 % 7 19,4 % prijatelji, sodelavci, predavatelji) 3 S strani organizatorja/ponudnika 6 8,8 % 10 12,2 % 6 8,8 % 1 4,5 % 4 11,1 % 110 4 e-pošta, družabna omrežja 25 36,8 % 29 35,4 % 24 35,3 % 12 54,5 % 15 41,7 % 5 KATIS 4 5,9 % 3 3,7 % 2 2,9 % 0 0,0 % 2 5,6 % 6 Tiskani mediji, plakati 0 0,0 % 0 0,0 % 4 5,9 % 0 0,0 % 1 2,8 % Programi Programi Programi Programi Programi trajnostne- strokovne- računovod- Programi Programi medkultur- medgene- Študijski ga razvoja Programi za ga usposa- stva in knji- trženja in vodenja in nega izobra- racijskega krožki in zelenega prosti čas in bljanja govodstva prodaje upravljanja ževanja izobraževa- (n = 40) gospodar- osebno rast (n = 93) (n = 10) (n = 20) (n = 43) (n = 28) nja (n = 81) (n = 50) stva (n = 18) f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 100,0 1 56 60,2 % 10 15 75,0 % 28 65,1 % 18 64,3 % 30 60,0 % 29 72,5 % 13 72,2 % 50 61,7 % % 2 13 14,0 % 0 0,0 % 2 10,0 % 4 9,3 % 2 7,1 % 4 8,0 % 5 12,5 % 1 5,6 % 10 12,3 % 3 7 7,5 % 1 10,0 % 1 5,0 % 1 2,3 % 5 17,9 % 7 14,0 % 6 15,0 % 4 22,2 % 12 14,8 % 4 37 39,8 % 2 20,0 % 7 35,0 % 17 39,5 % 7 25,0 % 17 34,0 % 15 37,5 % 5 27,8 % 25 30,9 % 5 7 7,5 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 1 3,6 % 4 8,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 5 6,2 % 6 3 3,2 % 0 0,0 % 0 0,0 % 1 2,3 % 2 7,1 % 1 2,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 7.4.4 Kraji strokovnega izpopolnjevanja Samostojno učenje in izobraževanje je podobno pogosto prisotno med izobraževalci odraslih, ki delujejo v posameznih programih. Do večjih razlik prihaja glede pogostosti udeleževanja strokovnih izpopolnjevanj na ljudskih univerzah in Andragoškem centru Slovenije, in sicer se pri omenjenih ponudnikih v največji meri udeležujejo izpopolnjevanj izobraževalci odraslih, ki delujejo v programu Projektno učenje mlajših odraslih. Strokovnih izpopolnjevanj na Andragoškem centru pa se podobno pogosto kot slednji udeležujejo še izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja, medgeneracijskega izobraževanja in v študijskih krožkih. IV. ANKETIRANJE Programi za dvig raču- nalniških in IKT kompe- Programi za dvig jezikov- Programi za razvoj tenc nih kompetenc kariere Kraji strokovnega izpopolnjevanja Red- Po- Po- gos- Red- gos- n Nikoli ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- no časno no Preko samostojnega učenja in 1 73 1,4 % 26,0 %72,6 % 86 2,3 % 18,6 %79,1 % 70 1,4 % 14,3% 84,3% izobraževanja 2 V društvih in združenjih 73 24,7 %50,7 %24,7 % 83 30,1 %43,4 %26,5 % 67 17,9 % 49,3% 32,8% V zasebnih organizacijah za 3 71 33,8 %52,1 %14,1 % 81 37,0 %44,4 %18,5 % 68 20,6 % 44,1% 35,3% izobraževanje odraslih 4 Na ljudskih univerzah 71 32,4 %46,5 %21,1 % 81 22,2 %55,6 %22,2 % 67 37,3 % 44,8% 17,9% 5 Na Andragoškem centru Slovenije 74 28,4 %33,8 %37,8 % 84 29,8 %29,8 %40,5 % 70 35,7 % 34,3% 30,0% 6 V Izobraževalnih centrih v podjetjih 71 53,5 %35,2 %11,3 % 78 66,7 %24,4 % 9,0 % 66 42,4 % 42,4% 15,2% Program Projektno učenje Programi usposabljanja Programi strokovnega Programi računovodstva mlajših odraslih (PUM-O) za življenjsko uspešnost usposabljanja in knjigovodstva Po- Po- Po- Redko/ Po- Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli občas- gosto/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ no vedno ob- ob- ob- časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 22 4,5 % 27,3 % 68,2 % 36 0,0 % 11,1 %88,9 % 102 2,0 % 24,5 %73,5 % 11 0,0 % 9,1% 90,9% 2 22 18,2 % 59,1 % 22,7 % 34 14,7 %50,0 %35,3 % 101 18,8 %44,6 %36,6 % 11 27,3 % 45,5% 27,3% 3 22 50,0 % 31,8 % 18,2 % 36 5,6 % 55,6 %38,9 % 98 27,6 %43,9 %28,6 % 11 9,1 % 72,7% 18,2% 4 22 9,1 % 54,5 % 36,4 % 34 47,1 %35,3 %17,6 % 99 46,5 %44,4 % 9,1 % 11 36,4 % 54,5% 9,1% 5 22 18,2 % 36,4 % 45,5 % 37 35,1 %37,8 %27,0 % 101 48,5 %30,7 %20,8 % 11 45,5 % 36,4% 18,2% 111 6 22 59,1 % 27,3 % 13,6 % 34 50,0 %32,4 %17,6 % 98 42,9 %33,7 %23,5 % 10 50,0 % 50,0% 0,0% Programi trženja in prodaje Programi vodenja in Programi medkulturne- Programi medgeneracij- upravljanja ga izobraževanja skega izobraževanja Po- Po- Po- Redko/ Po- Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli občas- gosto/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ no vedno ob- ob- ob- časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 21 0,0 % 14,3 % 85,7 % 45 2,2 % 13,3 %84,4 % 27 3,7 % 11,1 %85,2 % 51 2,0 % 25,5% 72,5% 2 21 23,8 % 61,9 % 14,3 % 44 18,2 %56,8 %25,0 % 27 25,9 %33,3 %40,7 % 50 22,0 % 46,0% 32,0% 3 22 9,1 % 63,6 % 27,3 % 45 6,7 % 55,6 %37,8 % 24 29,2 %50,0 %20,8 % 49 32,7 % 42,9% 24,5% 4 22 59,1 % 22,7 % 18,2 % 45 64,4 %24,4 %11,1 % 24 33,3 %62,5 % 4,2 % 48 33,3 % 47,9% 18,8% 5 20 60,0 % 25,0 % 15,0 % 44 45,5 %34,1 %20,5 % 28 35,7 %21,4 %42,9 % 52 36,5 % 21,2% 42,3% 6 21 42,9 % 47,6 % 9,5 % 43 41,9 %37,2 %20,9 % 23 65,2 %30,4 % 4,3 % 48 50,0 % 37,5% 12,5% Programi trajnostnega Študijski krožki razvoja in zelenega go- Programi za prosti čas in spodarstva osebno rast Red- Po- Po- Po- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 43 2,3 % 20,9 %76,7 % 18 0,0 % 11,1 %88,9 % 89 2,2 % 20,2% 77,5% 2 43 14,0 %46,5 %39,5 % 19 26,3 %47,4 %26,3 % 85 16,5 % 48,2% 35,3% 3 41 39,0 %46,3 %14,6 % 18 27,8 %50,0 %22,2 % 85 29,4 % 42,4% 28,2% 4 42 23,8 %57,1 %19,0 % 18 38,9 %50,0 %11,1 % 85 29,4 % 51,8% 18,8% 5 43 23,3 %34,9 %41,9 % 19 36,8 %26,3 %36,8 % 88 35,2 % 33,0% 31,8% 6 41 58,5 %34,1 % 7,3 % 18 38,9 %44,4 %16,7 % 84 51,2 % 35,7% 13,1% Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 7.4.5 Razlogi za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih Med izobraževalci odraslih, ki delujejo v različnih izobraževalnih programih, je lastna pobuda za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih, prisotna podobno pogosto. Do večjih razlik prihaja le pri napotitvi delodajalca glede na potrebe in želje izobraževalca, in sicer so te napotitve pogostejše v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), medtem ko so redkeje prisotne v programih trženja in prodaje ter trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva. Napotitve delodajalca na strokovna izpopolnjevanja glede na potrebe institucije so najpogosteje prisotne v programih za dvig jezikovnih kompetenc ter programih računovodstva in knjigovodstva. Programi za dvig raču- nalniških in IKT kompe- Programi za dvig jezikov- Programi za razvoj nih kompetenc kariere Kako pogosto se strokovnih izpo- tenc polnjevanj udeležite zaradi nasled- Po- Po- Po- njih razlogov? Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 Sam se odločim zanj. 74 0,0 % 36,5 %63,5 % 86 3,5 % 27,9 %68,6 % 69 0,0 % 18,8% 81,2% Delodajalec oz. izvajalska organizacija 2 me napoti glede na moje lastne potre- 72 11,1 %47,2 %41,7 % 85 10,6 %45,9 %43,5 % 69 15,9 % 29,0% 55,1% be in želje. Delodajalec oz. izvajalska organizacija 3 72 11,1 %48,6 %40,3 % 85 11,8 %42,4 %45,9 % 70 14,3 % 51,4% 34,3% me napoti glede na potrebe institucije. Program Projektno učenje Programi usposabljanja Programi strokovnega Programi računovodstva mlajših odraslih (PUM-O) za življenjsko uspešnost usposabljanja in knjigovodstva Red- Po- Red- Po- Red- Po- 112 Redko/ Po- gos- gos- gos- n Nikoli občas- gosto/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ no vedno ob- ob- ob- časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 22 0,0 % 27,3 % 72,7 % 35 0,0 % 14,3 %85,7 % 102 0,0 % 25,5 %74,5 % 11 0,0 % 36,4% 63,6% 2 22 9,1 % 22,7 % 68,2 % 35 34,3 %20,0 %45,7 % 100 13,0 %33,0 %54,0 % 11 18,2 % 45,5% 36,4% 3 22 9,1 % 50,0 % 40,9 % 36 33,3 %36,1 %30,6 % 102 12,7 %57,8 %29,4 % 11 9,1 % 45,5% 45,5% Programi trženja in prodaje Programi vodenja in Programi medkulturne- Programi medgeneracij- upravljanja ga izobraževanja skega izobraževanja Po- Po- Po- Redko/ Po- Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli občas- gosto/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ no vedno ob- ob- ob- časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 21 0,0 % 23,8 % 76,2 % 45 0,0 % 11,1 %88,9 % 28 0,0 % 14,3 %85,7 % 52 0,0 % 25,0% 75,0% 2 21 28,6 % 38,1 % 33,3 % 45 24,4 %26,7 %48,9 % 26 19,2 %34,6 %46,2 % 51 17,6 % 27,5% 54,9% 3 21 28,6 % 52,4 % 19,0 % 45 24,4 %48,9 %26,7 % 26 23,1 %38,5 %38,5 % 51 19,6 % 37,3% 43,1% Programi trajnostnega Študijski krožki razvoja in zelenega go- Programi za prosti čas in spodarstva osebno rast Red- Po- Po- Po- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 43 2,3 % 27,9 %69,8 % 19 0,0 % 15,8 %84,2 % 88 1,1 % 22,7% 76,1% 2 43 20,9 %32,6 %46,5 % 18 33,3 %27,8 %38,9 % 86 14,0 % 34,9% 51,2% 3 43 23,3 %37,2 %39,5 % 18 33,3 %44,4 %22,2 % 86 17,4 % 41,9% 40,7% IV. ANKETIRANJE 7.4.6 Ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj Posamezne ovire so pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih podobno pogosto prisotne pri izobraževalcih odraslih, ne glede na program, v katerem delujejo. Izjema je le dejavnik pomanjkanja financ, ki so ga kot oviro v pomembno večji meri izpostavljali izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja. Prav tako velja omeniti dejavnik prenasičenosti s programi za dodatno izpopolnjevanje, ki so ga kot oviro pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja v bistveno manjši meri kot preostali izpostavljali izobraževalci odraslih, ki delujejo v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O). Programi za dvig raču- nalniških in IKT kompe- Programi za dvig jezikov- Programi za razvoj Ovire pri odločanju za dodatno tenc nih kompetenc kariere izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževa- Red- Po- Red- Po- Red- Po- nja odraslih gos- gos- gos- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 Pomanjkanje časa 73 2,7 % 35,6 %61,6 % 86 3,5 % 32,6 % 64,0% 72 1,4% 41,7% 56,9% 2 Službene obveznosti 72 2,8 % 37,5 %59,7 % 85 7,1 % 40,0 % 52,9% 72 2,8% 48,6% 48,6% 3 Pomanjkanje financ 71 8,5 % 47,9 %43,7 % 85 10,6 %45,9 % 43,5% 70 2,9% 57,1% 40,0% 4 Družinske obveznosti 72 6,9 % 56,9 %36,1 % 85 12,9 %56,5 % 30,6% 69 17,4% 52,2% 30,4% Prenasičenost s programi za dodatno 5 73 16,4 %69,9 %13,7 % 86 27,9 %55,8 % 16,3% 71 22,5% 59,2% 18,3% izpopolnjevanje Nepoznavanje ponudbe programov za 6 71 18,3 %70,4 %11,3 % 84 31,0 %54,8 % 14,3% 69 24,6% 68,1% 7,2% dodatno izpopolnjevanje Premalo informacij o vsebini in poteku 7 72 22,2 %73,6 % 4,2 % 84 35,7 %59,5 % 4,8% 69 30,4% 65,2% 4,3% programa za dodatno izpopolnjevanje 113 8 Pomanjkanje motivacije 72 33,3 %58,3 % 8,3 % 85 37,6 %54,1 % 8,2% 70 48,6% 47,1% 4,3% 9 Zdravstvene težave 72 55,6 %43,1 % 1,4 % 85 55,3 %43,5 % 1,2% 70 61,4% 38,6% 0,0% Neodobravanje/zaviranje delodajalca 10 72 58,3 %38,9 % 2,8 % 85 75,3 %23,5 % 1,2% 70 55,7% 42,9% 1,4% oz. izvajalske organizacije Program Projektno učenje Programi usposabljanja Programi strokovnega Programi računovodstva mlajših odraslih (PUM-O) za življenjsko uspešnost usposabljanja in knjigovodstva Po- Po- Po- Redko/ Po- Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli občas- gosto/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ no vedno ob- ob- ob- časno ved- ved- ved- no časno no časno no 1 22 9,1 % 31,8 % 59,1 % 37 5,4 % 48,6 %45,9 % 103 2,9 % 36,9 % 60,2% 11 0,0% 36,4% 63,6% 2 22 9,1 % 40,9 % 50,0 % 37 5,4 % 45,9 %48,6 % 102 3,9 % 41,2 % 54,9% 11 9,1% 27,3% 63,6% 3 22 18,2 % 45,5 % 36,4 % 36 5,6 % 63,9 %30,6 % 102 7,8 % 62,7 % 29,4% 11 18,2% 54,5% 27,3% 4 22 27,3 % 45,5 % 27,3 % 36 22,2 %52,8 %25,0 % 101 14,9 %57,4 % 27,7% 11 18,2% 54,5% 27,3% 5 22 27,3 % 68,2 % 4,5 % 37 10,8 %64,9 %24,3 % 103 22,3 %57,3 % 20,4% 11 27,3% 54,5% 18,2% 6 22 31,8 % 68,2 % 0,0 % 36 27,8 %58,3 %13,9 % 100 20,0 %66,0 % 14,0% 11 36,4% 63,6% 0,0% 7 22 40,9 % 59,1 % 0,0 % 35 28,6 %62,9 % 8,6 % 101 22,8 %69,3 % 7,9% 11 36,4% 63,6% 0,0% 8 22 40,9 % 50,0 % 9,1 % 36 50,0 %44,4 % 5,6 % 102 42,2 %53,9 % 3,9% 11 45,5% 54,5% 0,0% 9 22 72,7 % 27,3 % 0,0 % 36 61,1 %38,9 % 0,0 % 102 57,8 %40,2 % 2,0% 11 72,7% 27,3% 0,0% 10 22 59,1 % 40,9 % 0,0 % 36 69,4 %30,6 % 0,0 % 102 56,9 %39,2 % 3,9% 11 63,6% 27,3% 9,1% Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Programi trženja in pro-Programi vodenja in Programi medkulturnega Programi medgeneracij- daje upravljanja izobraževanja skega izobraževanja Red- Po- Red- Po- Red- Po- Red- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ občas-gosto/ n Nikoli občas-gosto/ n Nikoli občas-gosto/ n Nikoli občas-gosto/ no vedno no vedno no vedno no vedno 1 22 0,0 % 45,5 % 54,5 % 46 2,2 % 45,7 % 52,2 % 28 0,0 % 35,7 % 64,3 % 52 7,7 % 42,3 % 50,0% 2 21 4,8 % 38,1 % 57,1 % 45 6,7 % 46,7 % 46,7 % 27 3,7 % 44,4 % 51,9 % 51 7,8 % 51,0 % 41,2% 3 21 9,5 % 57,1 % 33,3 % 45 6,7 % 60,0 % 33,3 % 26 3,8 % 26,9 % 69,2 % 51 13,7 % 52,9 % 33,3% 4 21 14,3 % 47,6 % 38,1 % 45 26,7 % 42,2 % 31,1 % 27 18,5 % 55,6 % 25,9 % 51 25,5 % 51,0 % 23,5% 5 21 23,8 % 42,9 % 33,3 % 45 22,2 % 46,7 % 31,1 % 28 21,4 % 57,1 % 21,4 % 52 17,3 % 63,5 % 19,2% 6 21 28,6 % 57,1 % 14,3 % 44 31,8 % 56,8 % 11,4 % 27 33,3 % 51,9 % 14,8 % 51 35,3 % 52,9 % 11,8% 7 21 33,3 % 57,1 % 9,5 % 44 29,5 % 61,4 % 9,1 % 27 37,0 % 48,1 % 14,8 % 50 38,0 % 58,0 % 4,0% 8 21 38,1 % 61,9 % 0,0 % 45 44,4 % 55,6 % 0,0 % 27 59,3 % 40,7 % 0,0 % 51 43,1 % 52,9 % 3,9% 9 21 61,9 % 38,1 % 0,0 % 45 71,1 % 28,9 % 0,0 % 27 66,7 % 29,6 % 3,7 % 51 58,8 % 39,2 % 2,0% 10 21 57,1 % 38,1 % 4,8 % 45 62,2 % 35,6 % 2,2 % 27 63,0 % 37,0 % 0,0 % 51 74,5 % 25,5 % 0,0% Programi trajnostnega Študijski krožki razvoja in zelenega gospo- Programi za prosti čas in darstva osebno rast Red- Po- Red- Po- Red- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ občas-gosto/ n Nikoli občas-gosto/ n Nikoli občas-gosto/ no vedno no vedno no vedno 1 43 2,3 % 34,9 % 62,8 % 19 0,0 % 36,8 % 63,2 % 88 1,1 % 39,8 % 59,1% 2 43 7,0 % 39,5 % 53,5 % 18 0,0 % 50,0 % 50,0 % 88 3,4 % 46,6 % 50,0% 3 43 0,0 % 62,8 % 37,2 % 18 0,0 % 61,1 % 38,9 % 88 10,2 % 48,9 % 40,9% 114 4 43 7,0 % 65,1 % 27,9 % 18 11,1 % 61,1 % 27,8 % 88 13,6 % 54,5 % 31,8% 5 43 16,3 % 65,1 % 18,6 % 19 0,0 % 68,4 % 31,6 % 88 25,0 % 59,1 % 15,9% 6 43 20,9 % 65,1 % 14,0 % 18 16,7 % 66,7 % 16,7 % 88 27,3 % 55,7 % 17,0% 7 43 20,9 % 69,8 % 9,3 % 18 16,7 % 77,8 % 5,6 % 88 28,4 % 61,4 % 10,2% 8 43 34,9 % 58,1 % 7,0 % 18 38,9 % 61,1 % 0,0 % 87 43,7 % 50,6 % 5,7% 9 43 53,5 % 41,9 % 4,7 % 18 72,2 % 22,2 % 5,6 % 88 52,3 % 46,6 % 1,1% 10 43 62,8 % 32,6 % 4,7 % 18 72,2 % 27,8 % 0,0 % 88 63,6 % 35,2 % 1,1% IV. ANKETIRANJE 8 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju vsebinskih področij in interdisciplinarnem povezovanjem različnih vsebin V tem delu bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, kakšne so potrebe po dodatnem znanju po vsebinskih področjih in interdisciplinarnim povezovanjem različnih vsebin. V tem poglavju bomo izvedli primerjavo izobraževalcev odraslih glede na vsebinsko področje, na katerem delujejo. Izobraževalci odraslih lahko delujejo na več vsebinskih področjih. Število izobraževalcev v vsaki izmed skupin je različno, zato primerjavo izvajamo glede na relativne frekvence, tj. odstotke oziroma po povprečnih vrednostih – aritmetični sredini (M). Frekvenčna distribucija odgovorov pri postavkah, iz katerih smo za namene primerjave izračunali aritmetično sredino (M), je predstavljena v prilogah od 4.18 do 4.28. Velja omeniti, da so razlike v odgovorih izobraževalcev odraslih glede na vsebinski program mnoge, a se v interpretaciji rezultatov osredotočamo le na najpomembnejše. Če posamezna razlika ni omenjena, ne pomeni, da ni pomembna. 8.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih po vsebinskih področjih Primerjava potreb po andragoških znanjih poteka glede na povprečno stopnjo izražene potrebe – višja kot je povprečna stopnja (stolpec M), v večji meri je potreba izražena. Povprečna stopnja izražene potrebe po znanju je lahko na intervalu med 1 in 4, kajti vrednost 1 pomeni, da znanja ne primanjkuje, vrednost 4 pa pomeni, da znanja zelo primanjkuje. 8.1.1 Ugotavljanje izobraževalnih potreb 115 V kontekstu potreb po dodatnih znanjih iz andragoškega procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb najbolj izstopajo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva kot tisti, ki jim znanj s tega procesa najbolj primanjkuje. Sledijo jim izobraževalci odraslih, ki delujejo na podro- čju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Najmanjšo potrebo po dodatnih znanjih iz ugotavljanja izobraževalnih potreb so izrazili izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Osnovne in splošne izobraže- valne aktivnosti/izidi Andragoško znanje iz … Ne n M potre- buje (%) … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje 1 252 2,18 4,8 % odraslih (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, 2 253 2,33 7,5 % podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, 3 ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah 253 2,27 5,9 % izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po različnih oblikah podpore 4 251 2,18 3,2 % med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, 5 253 2,30 4,7 % metod in tehnik ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Izobraževalne znano-Družbene vede, novi- sti in izobraževanje Umetnost in huma- narstvo in informacij- Poslovne in upravne Naravoslovje, mate-učiteljev nistika ska znanost vede, pravo matika in statistika Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 81 2,00 6,2 % 160 2,26 5,6 % 62 2,21 1,6 % 46 2,07 2,2 % 28 2,21 0,0 % 2 80 2,25 11,3 % 162 2,21 14,2 % 63 2,41 3,2 % 46 2,07 6,5 % 28 2,61 3,6 % 3 80 2,21 7,5 % 161 2,22 6,8 % 63 2,37 1,6 % 46 2,26 2,2 % 28 2,29 3,6 % 4 81 2,10 6,2 % 158 2,13 7,0 % 63 2,05 4,8 % 46 2,11 4,3 % 28 2,14 3,6 % 5 81 2,17 3,7 % 161 2,22 9,9 % 63 2,13 1,6 % 46 2,17 2,2 % 28 2,21 7,1 % Informacijske in Tehnika, proizvodne Kmetijstvo, gozdar- Transport, varnost, komunikacijske teh- tehnologije in grad- stvo, ribištvo in vete- Zdravstvo in socialna gostinstvo in turizem, nologije (IKT) beništvo rinarstvo varnost osebne storitve Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 61 2,21 3,3 % 30 1,67 13,3 % 12 2,75 0,0 % 76 2,29 6,6 % 53 2,25 7,5 % 2 61 2,61 1,6 % 30 1,73 16,7 % 13 2,85 0,0 % 76 2,39 9,2 % 54 2,28 9,3 % 3 61 2,30 1,6 % 30 2,00 10,0 % 13 2,92 0,0 % 77 2,19 11,7 % 54 2,26 5,6 % 4 59 2,34 1,7 % 30 1,80 10,0 % 13 2,62 0,0 % 77 2,14 5,2 % 53 2,19 7,5 % 5 61 2,43 3,3 % 30 1,70 16,7 % 13 2,85 0,0 % 77 2,49 5,2 % 54 2,20 5,6 % 8.1.2 Načrtovanje in organizacija izobraževanja 116 V kontekstu potrebe po dodatnih znanjih iz andragoškega procesa načrtovanje in organizacije izobraževanja najbolj izstopajo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, in sicer le-tem znanj s tega procesa najbolj primanjkuje. Sledijo jim izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter področju zdravstva in sociale. Najmanjšo potrebo po dodatnih znanjih iz načrtovanja in organizacije izobraževanja so izrazili izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Osnovne in splošne izobraže- valne aktivnosti/izidi Andragoško znanje iz … Ne n M potrebu- je (%) … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne 1 potrebe (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov 226 2,05 4,9 % ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobra-2 ževalne programe za odrasle (načrtovanje oblik, metod, priprava odprtega kurikula, 226 1,96 4,9 % medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, oblikovanje 3 226 2,05 8,8 % cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so poveza-4 224 2,07 2,2 % ni z drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, 5 posameznih vsebinskih enot poučevanja, časovna organizacija vsebin, načrtovanje 227 1,86 1,8 % prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na 6 različne dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načr-226 1,92 2,7 % tovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, ustreznih za izpeljavo 7 227 2,17 2,6 % izobraževanja IV. ANKETIRANJE … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje 8 227 2,22 5,7 % odraslih za vključitev v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. 9 … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev 228 2,31 12,3 % … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in sveto-10 vanje pri odločanju in vključevanju v izobraževanje, uvodni pogovori glede predho-228 1,81 3,9 % dnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih 11 skupin, priprava urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv 228 1,66 3,9 % ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja izobraževanja, 12 227 1,63 2,6 % usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega 13 pohištva, priprava prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje 228 1,63 2,6 % osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izobraževalne zna- Družbene vede, no- nosti in izobraževa- Umetnost in huma- vinarstvo in informa- Poslovne in upravne Naravoslovje, mate-nje učiteljev nistika cijska znanost vede, pravo matika in statistika Ne Ne Ne Ne Ne n M pot- pot- pot- pot- pot- rebu- n M rebu- n M rebu- n M rebu- n M rebu- je (%) je (%) je (%) je (%) je (%) 1 73 2,01 4,1 % 144 1,97 11,8 % 54 1,81 7,4 % 43 1,77 4,7 % 27 2,11 7,4 % 2 74 1,95 1,4 % 145 1,86 11,0 % 55 1,78 3,6 % 44 1,66 2,3 % 27 2,04 0,0 % 3 74 2,05 6,8 % 145 2,03 16,6 % 55 1,91 9,1 % 44 1,64 6,8 % 27 2,15 11,1 % 4 74 1,84 4,1 % 145 2,03 4,1 % 55 1,76 1,8 % 44 1,82 2,3 % 26 1,88 3,8 % 117 5 74 1,85 1,4 % 145 1,79 4,1 % 55 1,65 1,8 % 44 1,80 2,3 % 27 1,81 3,7 % 6 74 1,86 1,4 % 143 1,77 7,0 % 55 1,73 3,6 % 44 1,93 0,0 % 27 1,67 7,4 % 7 74 2,30 0,0 % 145 2,06 5,5 % 55 2,05 5,5 % 44 2,20 2,3 % 27 2,04 3,7 % 8 75 2,32 6,7 % 146 2,13 11,6 % 55 2,05 7,3 % 44 1,89 6,8 % 27 2,22 11,1 % 9 75 2,44 8,0 % 145 2,23 19,3 % 55 2,24 10,9 % 44 2,11 6,8 % 27 2,44 11,1 % 10 75 1,77 2,7 % 146 1,83 8,2 % 55 1,71 3,6 % 44 1,64 2,3 % 27 1,93 3,7 % 11 75 1,71 4,0 % 145 1,50 9,7 % 55 1,53 3,6 % 44 1,45 2,3 % 27 1,70 7,4 % 12 74 1,80 1,4 % 144 1,48 9,7 % 55 1,45 5,5 % 44 1,43 2,3 % 27 1,74 3,7 % 13 75 1,60 2,7 % 146 1,51 9,6 % 55 1,49 5,5 % 44 1,50 4,5 % 27 1,67 7,4 % Informacijske in Tehnika, proizvodne Kmetijstvo, gozdar- Transport, varnost, komunikacijske tehnologije in grad- stvo, ribištvo in vete- Zdravstvo in socialna gostinstvo in turi-tehnologije (IKT) beništvo rinarstvo varnost zem, osebne storitve Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 56 2,14 5,4 % 28 1,82 7,1 % 13 2,62 0,0 % 71 2,08 11,3 % 48 2,06 6,3 % 2 56 1,95 5,4 % 28 1,61 10,7 % 13 2,23 0,0 % 71 2,14 7,0 % 48 1,94 2,1 % 3 56 2,09 8,9 % 28 1,75 10,7 % 13 2,38 7,7 % 71 2,06 15,5 % 48 2,15 4,2 % 4 56 2,27 1,8 % 27 1,78 7,4 % 13 2,15 0,0 % 70 2,09 8,6 % 48 2,04 2,1 % 5 56 2,05 3,6 % 28 1,54 10,7 % 13 2,23 0,0 % 71 1,99 7,0 % 48 1,92 2,1 % 6 56 1,86 7,1 % 28 1,57 10,7 % 13 2,15 0,0 % 71 1,97 5,6 % 47 1,85 4,3 % 7 56 2,14 7,1 % 28 1,86 7,1 % 13 2,46 0,0 % 71 2,13 5,6 % 48 2,27 4,2 % 8 56 2,46 5,4 % 28 1,96 10,7 % 13 2,92 0,0 % 70 2,34 7,1 % 48 2,40 2,1 % 9 56 2,46 14,3 % 28 2,11 17,9 % 13 2,69 7,7 % 71 2,14 19,7 % 48 2,38 8,3 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 10 56 1,82 3,6 % 28 1,50 7,1 % 13 1,92 7,7 % 71 1,83 5,6 % 48 1,58 4,2 % 11 56 1,57 3,6 % 28 1,54 10,7 % 13 2,00 0,0 % 71 1,83 2,8 % 48 1,48 4,2 % 12 56 1,66 1,8 % 28 1,43 10,7 % 13 1,92 0,0 % 71 1,70 2,8 % 48 1,46 2,1 % 13 56 1,66 3,6 % 28 1,32 14,3 % 13 1,92 0,0 % 71 1,65 4,2 % 48 1,40 2,1 % 8.1.3 Izpeljava izobraževanja V kontekstu potrebe po dodatnih znanjih iz andragoškega procesa izpeljava izobraževanja najbolj izstopajo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, in sicer le-tem znanj s tega procesa najbolj primanjkuje. Sledijo jim izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju zdravstva in sociale. Najmanjšo potrebo po dodatnih znanjih iz procesa izpeljava izobraževanja so izrazili izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter družbenih ved, novinarstva in informacijske znanost. Osnovne in splošne izobraže- valne aktivnosti/izidi Andragoško znanje iz … Ne pot- n M rebuje (%) … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne ude-1 ležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih izvedbenih načrtov glede na njihove 219 1,84 9,6 % specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpelja-2 219 2,10 8,7 % ve primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udele-118 3 žencem med izobraževanjem (svetovanje pri uporabi IKT orodij, pri samostojnem 219 1,95 5,0 % učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage …) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami 4 219 2,19 1,8 % e-učenja 5 … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med udeleženci 219 2,03 2,3 % … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih vrst izobraže-6 219 1,88 4,6 % valnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja učenje (psihoso-7 219 1,76 2,3 % cialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, aktivno sode-8 218 1,83 2,8 % lovanje in socialno vključenost vseh udeležencev 9 … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju načrtovanih ciljev izobraževanja 218 1,84 4,6 % … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na 10 218 2,06 2,8 % uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah 11 z različnimi interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezo-219 2,12 2,7 % vanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki 12 218 2,21 2,3 % in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj 13 se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, razumevanje in uporaba občutkov 219 2,11 1,8 % in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) 14 … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med udeleženci 219 1,87 1,4 % IV. ANKETIRANJE Izobraževalne znano- Družbene vede, novi- sti in izobraževanje Umetnost in huma- narstvo in informacij- Poslovne in upravne Naravoslovje, mate-učiteljev nistika ska znanost vede, pravo matika in statistika Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 71 2,00 4,2 % 139 1,89 10,8 % 55 1,78 7,3 % 42 1,74 4,8 % 26 1,88 11,5 % 2 72 2,35 2,8 % 140 2,06 11,4 % 55 1,87 12,7 % 42 2,10 4,8 % 26 2,19 7,7 % 3 72 2,03 4,2 % 140 1,93 7,9 % 55 1,75 9,1 % 42 1,62 4,8 % 26 1,96 3,8 % 4 72 2,15 1,4 % 140 2,16 4,3 % 55 2,15 0,0 % 42 1,98 0,0 % 26 2,15 0,0 % 5 72 2,11 1,4 % 140 1,99 4,3 % 55 1,91 0,0 % 42 1,76 0,0 % 26 2,04 0,0 % 6 72 1,94 2,8 % 140 1,77 10,0 % 55 1,80 0,0 % 42 1,67 0,0 % 26 1,96 3,8 % 7 72 1,89 1,4 % 140 1,71 5,0 % 55 1,58 0,0 % 42 1,52 0,0 % 26 1,85 0,0 % 8 72 1,92 2,8 % 140 1,76 5,7 % 55 1,58 0,0 % 41 1,49 0,0 % 26 1,96 0,0 % 9 72 1,99 2,8 % 139 1,83 6,5 % 55 1,69 3,6 % 42 1,55 0,0 % 26 2,00 0,0 % 10 72 2,22 2,8 % 140 1,93 6,4 % 55 2,02 3,6 % 42 2,10 0,0 % 26 2,15 0,0 % 11 72 2,06 1,4 % 140 2,06 5,7 % 55 1,96 3,6 % 42 2,12 0,0 % 26 2,12 7,7 % 12 72 2,25 1,4 % 139 2,18 4,3 % 54 1,94 1,9 % 42 2,21 0,0 % 25 2,24 4,0 % 13 72 2,13 2,8 % 140 2,01 2,9 % 55 1,91 0,0 % 42 2,00 0,0 % 26 2,00 3,8 % 14 72 1,93 1,4 % 140 1,79 2,9 % 55 1,55 0,0 % 42 1,55 0,0 % 26 1,92 0,0 % Informacijske in Tehnika, proizvodne Kmetijstvo, gozdar- Transport, varnost, komunikacijske teh- tehnologije in grad- stvo, ribištvo in vete- Zdravstvo in socialna gostinstvo in turizem, nologije (IKT) beništvo rinarstvo varnost osebne storitve Ne Ne Ne Ne Ne 119 n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 54 1,87 13,0 % 27 1,67 11,1 % 13 2,31 7,7 % 69 1,96 8,7 % 47 1,85 10,6 % 2 54 1,98 11,1 % 27 1,70 11,1 % 13 2,54 7,7 % 69 2,12 2,9 % 47 2,21 8,5 % 3 55 1,87 3,6 % 27 1,70 7,4 % 13 2,69 0,0 % 69 2,06 2,9 % 47 2,04 2,1 % 4 55 2,15 1,8 % 27 1,96 3,7 % 13 2,77 0,0 % 69 2,39 2,9 % 47 2,15 2,1 % 5 55 2,00 7,3 % 27 1,85 3,7 % 13 3,00 0,0 % 69 2,19 2,9 % 47 2,00 2,1 % 6 55 1,84 9,1 % 27 1,89 3,7 % 13 2,54 7,7 % 69 2,09 5,8 % 47 1,81 6,4 % 7 55 1,82 5,5 % 27 1,67 3,7 % 13 2,69 0,0 % 69 1,78 2,9 % 47 1,66 4,3 % 8 55 1,91 5,5 % 27 1,74 3,7 % 13 3,00 0,0 % 69 1,86 2,9 % 47 1,81 2,1 % 9 54 1,83 11,1 % 27 1,78 3,7 % 13 2,62 0,0 % 69 2,09 2,9 % 46 1,87 2,2 % 10 55 2,00 7,3 % 27 2,04 3,7 % 13 2,69 0,0 % 69 2,25 1,4 % 47 2,15 2,1 % 11 55 2,05 3,6 % 27 1,85 7,4 % 13 3,08 0,0 % 69 2,32 4,3 % 47 2,21 4,3 % 12 55 1,96 7,3 % 27 1,93 3,7 % 13 2,92 0,0 % 68 2,35 1,5 % 46 2,22 4,3 % 13 55 2,13 3,6 % 27 2,04 3,7 % 13 2,54 7,7 % 69 2,26 1,4 % 47 2,13 2,1 % 14 55 1,95 1,8 % 27 1,67 3,7 % 13 2,62 0,0 % 69 2,04 1,4 % 47 1,83 2,1 % 8.1.4 Evalvacija izobraževanja V kontekstu potrebe po dodatnih znanjih iz temeljnega andragoškega procesa evalvacija izobraževanja najbolj izstopajo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, in sicer le-tem znanj s tega procesa najbolj primanjkuje. Sledijo jim izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju zdravstva in sociale. Najmanjšo potrebo po dodatnih znanjih iz evalvacije izobraževanja so izrazili izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter poslovnih in upravnih ved, prava. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Osnovne in splošne izobraževalne aktiv- nosti/izidi Andragoško znanje iz … Ne n M potre- -buje (%) … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami 1 (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov procesa ter metod in tehnik 213 2,35 5,2 % evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov 2 … samoevalvacije lastnega dela 213 2,15 1,9 % … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 3 213 2,18 2,8 % posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in vrednotenje aktivnega 4 213 2,21 3,3 % sodelovanja udeležencev med izobraževanjem 5 … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev in učinkov izobraževanja 214 2,10 3,3 % 6 … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva udeležencev z izpeljavo izobraževanja 213 1,97 1,4 % 7 … priprave (samo)evalvacijskih poročil 213 2,21 3,8 % 8 … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav 213 2,35 3,8 % Izobraževalne znano- Družbene vede, novi- sti in izobraževanje Umetnost in huma- narstvo in informacij- Poslovne in upravne Naravoslovje, mate-učiteljev nistika ska znanost vede, pravo matika in statistika Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 71 2,52 0,0 % 136 2,28 8,1 % 52 2,42 1,9 % 41 2,05 2,4 % 23 2,00 8,7 % 2 71 2,14 0,0 % 136 2,08 2,9 % 52 2,12 1,9 % 41 2,00 0,0 % 23 2,09 0,0 % 120 3 71 2,25 0,0 % 136 2,05 5,9 % 52 2,12 1,9 % 41 2,00 2,4 % 23 2,22 0,0 % 4 71 2,17 0,0 % 136 2,15 5,1 % 52 1,90 5,8 % 41 1,93 2,4 % 23 2,30 0,0 % 5 71 2,10 0,0 % 136 2,07 5,9 % 53 1,92 7,5 % 41 1,93 2,4 % 24 2,13 4,2 % 6 71 1,87 0,0 % 135 2,01 3,7 % 52 1,67 3,8 % 41 1,66 2,4 % 23 2,17 0,0 % 7 71 2,14 0,0 % 136 2,07 8,8 % 52 1,94 5,8 % 41 1,83 7,3 % 23 2,35 0,0 % 8 71 2,30 1,4 % 136 2,22 7,4 % 52 2,19 1,9 % 41 2,17 0,0 % 23 2,48 0,0 % Informacijske in Tehnika, proizvodne Kmetijstvo, gozdar- Transport, varnost, komunikacijske teh- tehnologije in grad- stvo, ribištvo in vete- Zdravstvo in socialna gostinstvo in turizem, nologije (IKT) beništvo rinarstvo varnost osebne storitve Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 53 2,28 5,7 % 26 1,62 23,1 % 13 2,38 15,4 % 65 2,40 4,6 % 44 2,27 4,5 % 2 53 2,11 3,8 % 26 1,81 11,5 % 13 2,77 0,0 % 66 2,24 0,0 % 44 2,14 2,3 % 3 53 2,26 1,9 % 26 1,73 11,5 % 13 2,62 7,7 % 66 2,27 0,0 % 44 2,07 4,5 % 4 53 2,28 3,8 % 26 1,92 7,7 % 13 3,31 0,0 % 66 2,32 0,0 % 44 2,18 4,5 % 5 53 2,15 3,8 % 26 1,92 7,7 % 13 2,92 0,0 % 66 2,17 1,5 % 44 2,07 4,5 % 6 53 1,98 3,8 % 26 1,81 7,7 % 13 2,85 0,0 % 66 1,98 0,0 % 44 2,05 2,3 % 7 53 2,19 7,5 % 26 2,15 11,5 % 13 2,92 0,0 % 66 2,36 0,0 % 44 2,20 4,5 % 8 53 2,32 9,4 % 26 2,19 7,7 % 13 3,08 0,0 % 66 2,39 4,5 % 44 2,27 4,5 % IV. ANKETIRANJE 8.1.5 Vodenje izobraževalnega procesa V kontekstu potrebe po dodatnih znanjih iz andragoškega procesa vodenje izobraževalnega procesa najbolj izstopajo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, in sicer le-tem znanj iz tega procesa najbolj primanjkuje. Najmanjšo potrebo po dodatnih znanjih iz vodenja izobraževalnega procesa so izrazili izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, poslovnih in upravnih ved ter prava, pa tudi tisti, ki delujejo na področju družbenih ved novinarstva in informacijske znanosti. Osnovne in splošne izobraževalne aktiv- nosti/izidi Andragoško znanje iz … Ne n M potre- -buje (%) … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izo-1 braževanja, urejanje njihovih statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), 207 1,99 12,1 % oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/nacionalnem okolju pri načrtovanju in 2 207 2,17 6,8 % izvajanju izobraževanja odraslih 3 … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi izobraževalca odraslih 207 2,15 1,4 % … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja učiteljev 4 205 1,95 9,8 % in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja 5 odraslih (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraže-207 2,18 5,3 % valnih interesov ipd.) 6 … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike 207 2,23 2,9 % 121 Izobraževalne znano- Družbene vede, novi- sti in izobraževanje Umetnost in huma- narstvo in informacij- Poslovne in upravne Naravoslovje, mate-učiteljev nistika ska znanost vede, pravo matika in statistika Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 68 2,13 8,8 % 135 1,80 20,7 % 51 1,78 13,7 % 41 1,68 12,2 % 23 2,22 17,4 % 2 68 2,15 4,4 % 135 1,97 16,3 % 51 1,94 7,8 % 41 1,83 4,9 % 23 2,13 17,4 % 3 68 2,15 0,0 % 135 2,08 3,0 % 51 1,96 0,0 % 41 2,12 0,0 % 23 2,57 0,0 % 4 67 1,97 3,0 % 135 1,73 19,3 % 51 1,76 11,8 % 40 1,58 12,5 % 23 2,22 13,0 % 5 67 2,13 0,0 % 135 2,03 12,6 % 51 2,04 3,9 % 41 1,88 4,9 % 23 2,22 8,7 % 6 67 2,09 1,5 % 135 2,24 3,0 % 51 2,06 3,9 % 41 2,24 0,0 % 23 2,35 4,3 % Informacijske in Tehnika, proizvodne Kmetijstvo, gozdar- Transport, varnost, komunikacijske teh- tehnologije in grad- stvo, ribištvo in vete- Zdravstvo in socialna gostinstvo in turizem, nologije (IKT) beništvo rinarstvo varnost osebne storitve Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 53 2,25 7,5 % 26 1,88 19,2 % 13 2,31 7,7 % 65 1,95 13,8 % 44 2,00 11,4 % 2 53 2,42 3,8 % 26 1,85 15,4 % 13 2,31 7,7 % 65 2,34 3,1 % 44 2,11 6,8 % 3 53 2,23 3,8 % 26 1,88 7,7 % 13 3,08 0,0 % 65 2,40 0,0 % 44 2,20 4,5 % 4 52 2,12 9,6 % 26 1,85 15,4 % 13 2,69 7,7 % 64 1,92 17,2 % 43 1,95 14,0 % 5 53 2,34 5,7 % 26 2,08 7,7 % 13 2,85 7,7 % 65 2,48 1,5 % 44 2,23 6,8 % 6 53 2,09 3,8 % 26 2,12 7,7 % 13 2,92 0,0 % 65 2,37 1,5 % 44 2,23 4,5 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 8.1.6 Upravljanje izobraževalnega procesa Dodatnih znanj iz temeljnega andragoškega procesa upravljanje izobraževalnega procesa v največji meri primanjkuje izobraževalcem odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. Gre za področje, kjer so primanjkljaji v dodatnem znanju sistematično najvišji. Konkretno iz procesa upravljanje izobraževalnega procesa izstopa še skupina izobraževalcev, ki delujejo na področju naravoslovja, matematike in statistike, pri katerih je zaznana nekoliko višja potreba po dodatnih znanjih s tega področja. Najmanjšo potrebo po dodatnih znanjih iz upravljanja izobraževalnega procesa so izrazili izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti, pa tudi na področju poslovnih in upravnih ved ter prava. Osnovne in splošne Andragoško znanje iz … izobraževalne aktiv- nosti/izidi … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje 1 cene storitev ipd.) in poročanja o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno 205 2,20 11,7 % poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih 2 204 2,27 14,7 % aktivnosti v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) 3 … priprave in vodenja izobraževalne dokumentacije 205 2,06 8,3 % 4 … poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih 205 2,27 11,7 % Izobraževalne znano- Družbene vede, novi- sti in izobraževanje Umetnost in huma- narstvo in informacij- Poslovne in upravne Naravoslovje, mate-učiteljev nistika ska znanost vede, pravo matika in statistika Ne Ne Ne Ne Ne potre- potre- potre- potre- potre- 122 n M buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 67 2,27 10,4 % 133 1,91 23,3 % 51 1,92 11,8 % 41 1,85 4,9 % 22 2,50 9,1 % 2 66 2,41 12,1 % 133 2,00 23,3 % 51 1,98 21,6 % 40 1,95 10,0 % 22 2,36 18,2 % 3 67 2,01 9,0 % 133 2,00 9,0 % 51 1,61 19,6 % 41 1,71 9,8 % 22 2,27 9,1 % 4 67 2,30 11,9 % 132 2,16 17,4 % 51 2,02 19,6 % 41 1,93 7,3 % 22 2,41 18,2 % Informacijske in Tehnika, proizvodne Kmetijstvo, gozdar- Transport, varnost, komunikacijske teh- tehnologije in grad- stvo, ribištvo in vete- Zdravstvo in socialna gostinstvo in turizem, nologije (IKT) beništvo rinarstvo varnost osebne storitve Ne Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) (%) 1 53 2,06 15,1 % 26 2,00 15,4 % 13 2,46 7,7 % 64 2,20 7,8 % 43 2,19 9,3 % 2 53 2,23 15,1 % 26 2,12 19,2 % 13 2,92 7,7 % 64 2,20 15,6 % 43 2,19 16,3 % 3 53 1,98 5,7 % 26 1,77 11,5 % 13 2,85 0,0 % 64 1,92 4,7 % 43 2,12 7,0 % 4 53 2,36 7,5 % 26 2,04 15,4 % 13 3,08 0,0 % 64 2,19 10,9 % 43 2,47 7,0 % IV. ANKETIRANJE 8.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po razvoju osebnostnih lastnosti – po vsebinskih področjih 8.2.1 Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Primerjava pomembnosti osebnostnih lastnosti poteka glede na povprečno stopnjo pripisane pomembnosti lastnosti - višja kot je povprečna stopnja pomembnosti (stolpec M), bolj je osebnostna lastnost pomembna. Povprečna stopnja pripisane pomembnosti posamezni osebnostni lastnosti se nahaja na intervalu med 1 in 5, kajti vrednost 1 pomeni, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih sploh ni pomembna, vrednost 5 pa, da je osebnostna lastnost pomembna. Med izobraževalci odraslih z različnih vsebinskih področij obstaja dokaj visoka stopnja soglasja o tem, katere so tiste osebnostne lastnosti, ki morajo opredeljevati izobraževalca odraslih. Do večje razpršenosti v stališču prihaja le pri komunikativnosti, ki ji izobraževalci odraslih s področja zdravstva in sociale ter naravoslovja, matematike in statistike pripisujejo velik pomen, medtem ko ji izobraževalci s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva pripisujejo manjši pomen. Manjši konsenz glede njene pomembnosti je zaslediti tudi pri socialni spretnosti, kateri izobraževalci s področja naravoslovja, matematike in statistike pripisujejo podpovprečen pomen, izobraževalci s področja izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev pa nadpovprečno pomembnost. Podobno velja za iskrenost, ki ji izobraževalci s področja izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev ter umetnosti in humanistike pripisujejo nadpovprečno pomembnost, medtem ko ji izobraževalci s področja naravoslovja, matematike in statistike, pa tudi s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva pripisujejo podpovprečno nizek pomen. Osnovne in Izobraževal- Družbene splošne izobra- ne znanosti in Umetnost in vede, novinar- 123 Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za ževalne aktiv- izobraževanje humanistika stvo in informa-izobraževalce odraslih nosti/izidi učiteljev cijska znanost Pom./ Pom./ Pom./ Pom./ n M zelo zelo zelo zelo pom. n M pom. n M pom. n M pom. (%) (%) (%) (%) 98,5 98,5 99,2 98,0 1 Zanesljivost 201 4,78 66 4,80 133 4,82 51 4,76 % % % % 96,5 93,9 99,2 98,0 2 Iskrenost 201 4,59 66 4,67 132 4,70 51 4,57 % % % % 96,5 93,9 97,0 98,0 3 Samostojnost 201 4,64 66 4,70 133 4,68 51 4,71 % % % % 96,0 92,4 98,5 98,0 4 Predanost svojemu delu 201 4,58 66 4,61 133 4,62 51 4,71 % % % % 94,5 87,9 97,0 92,2 5 Osebna integriteta 201 4,61 66 4,56 133 4,65 51 4,49 % % % % 95,0 92,4 95,5 96,1 6 Pristnost 201 4,58 66 4,58 133 4,59 51 4,63 % % % % 94,5 92,4 97,0 96,1 7 Dostopnost učečim se 200 4,53 66 4,61 132 4,58 51 4,49 % % % % Spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih 94,0 92,4 95,5 90,2 8 200 4,55 66 4,52 132 4,54 51 4,45 odnosov % % % % 94,5 93,9 94,7 98,0 9 Prilagodljivost 200 4,51 66 4,59 132 4,54 51 4,49 % % % % 95,0 92,4 96,2 98,0 10 Komunikativnost 201 4,56 66 4,58 133 4,59 51 4,55 % % % % Prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega 95,5 90,9 97,0 100,0 11 201 4,54 66 4,55 133 4,62 51 4,61 znanja % % % % 94,0 90,9 94,7 92,0 12 Empatičnost 200 4,50 66 4,53 132 4,55 50 4,42 % % % % 89,6 89,4 90,2 92,2 13 Pozitivnost, življenjski optimizem 201 4,47 66 4,55 133 4,48 51 4,41 % % % % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, 93,5 89,4 94,0 100,0 14 200 4,47 66 4,48 133 4,50 51 4,51 potrebe, želje učečih se % % % % 91,5 86,4 91,7 92,2 15 Organiziranost 200 4,44 66 4,47 133 4,38 51 4,43 % % % % 94,0 90,9 95,5 98,0 16 Potrpežljivost 201 4,44 66 4,47 132 4,49 51 4,53 % % % % 91,0 93,9 91,7 92,2 17 Osmišljanje učenja in izobraževanja 200 4,48 66 4,65 132 4,42 51 4,45 % % % % 92,0 84,8 92,5 94,1 18 Ciljna usmerjenost 201 4,48 66 4,45 133 4,50 51 4,57 % % % % 91,0 90,8 90,2 94,1 19 Socialna spretnost 201 4,44 65 4,48 133 4,34 51 4,37 % % % % 90,0 86,2 93,2 90,2 20 Motivator drugih 200 4,39 65 4,43 132 4,48 51 4,41 % % % % 85,6 84,8 91,7 86,3 21 Samozavestnost 201 4,36 66 4,41 133 4,45 51 4,35 % % % % 89,0 86,4 87,1 88,2 22 Navduševanje drugih za svojo stroko in učenje 200 4,31 66 4,33 132 4,31 51 4,33 % % % % 77,1 81,8 80,5 82,4 23 Smisel za humor 201 4,08 66 4,17 133 4,12 51 4,10 % % % % 72,6 71,2 79,7 70,6 24 Inovativnost 201 4,02 66 4,06 133 4,11 51 3,96 % % % % Spodbujanje izražanja čustev pri učečih se 76,1 69,7 79,7 74,0 25 201 4,02 66 4,06 133 4,10 50 3,92 posameznikih % % % % Poslovne in Naravoslovje, Informacijske in Tehnika, Kmetijstvo, goz- Transport, var- upravne vede, matematika in komunikacijske proizvodne darstvo, ribištvo Zdravstvo in nost, gostinstvo pravo statistika tehnologije tehnologije in socialna varnost in turizem, (IKT) gradbeništvo in veterinarstvo osebne storitve Pom./ Pom./ Pom./ Pom./ Pom./ Pom./ Pom./ zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo 124 n M pom. n M pom. n M pom. n M pom. n M pom. n M pom. n M pom. (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 97,5 100,0 98,1 96,2 100,0 98,4 100,0 1 40 4,55 22 4,64 53 4,79 26 4,65 13 4,77 62 4,84 41 4,83 % % % % % % % 97,5 81,8 96,2 92,3 76,9 93,5 87,8 2 40 4,63 22 4,27 53 4,64 26 4,62 13 4,23 62 4,53 41 4,51 % % % % % % % 90,0 95,5 98,1 96,2 92,3 100,0 97,6 3 40 4,48 22 4,50 53 4,70 26 4,62 13 4,38 62 4,68 41 4,61 % % % % % % % 95,0 95,5 96,2 92,3 92,3 100,0 97,6 4 40 4,58 22 4,36 53 4,55 26 4,38 13 4,31 62 4,58 41 4,63 % % % % % % % 87,5 81,8 94,3 92,0 92,3 98,4 100,0 5 40 4,30 22 4,36 53 4,70 25 4,52 13 4,38 62 4,65 41 4,56 % % % % % % % 95,0 95,5 96,2 96,2 100,0 98,4 100,0 6 40 4,55 22 4,64 52 4,58 26 4,46 13 4,69 62 4,71 41 4,59 % % % % % % % 97,5 95,5 94,3 92,3 92,3 98,4 97,6 7 40 4,53 22 4,68 53 4,51 26 4,50 13 4,46 61 4,56 41 4,59 % % % % % % % 92,5 90,9 92,5 92,3 100,0 100,0 97,6 8 40 4,35 22 4,55 53 4,55 26 4,35 13 4,77 61 4,66 41 4,54 % % % % % % % 95,0 95,5 94,2 92,3 92,3 100,0 97,6 9 40 4,38 22 4,32 52 4,46 26 4,35 13 4,46 61 4,54 41 4,49 % % % % % % % 92,5 95,5 94,3 80,8 100,0 98,4 92,7 10 40 4,43 22 4,73 53 4,58 26 4,23 13 4,54 62 4,71 41 4,44 % % % % % % % 95,0 95,5 98,1 96,2 92,3 95,2 100,0 11 40 4,50 22 4,45 53 4,64 26 4,46 13 4,46 62 4,50 41 4,61 % % % % % % % 87,5 81,8 92,5 96,2 75,0 90,2 95,0 12 40 4,25 22 4,27 53 4,58 26 4,50 12 4,25 61 4,44 40 4,60 % % % % % % % 92,5 77,3 90,6 88,5 84,6 93,5 95,1 13 40 4,35 22 4,23 53 4,47 26 4,50 13 4,31 62 4,47 41 4,54 % % % % % % % 94,9 95,5 94,3 88,5 76,9 91,9 95,1 14 39 4,36 22 4,45 53 4,49 26 4,23 13 4,15 62 4,55 41 4,49 % % % % % % % 90,0 95,5 88,7 84,6 100,0 95,2 92,7 15 40 4,35 22 4,45 53 4,30 26 4,31 13 4,38 62 4,55 41 4,39 % % % % % % % IV. ANKETIRANJE 95,0 95,5 90,6 88,5 84,6 95,2 95,1 16 40 4,45 22 4,55 53 4,40 26 4,38 13 4,23 62 4,53 41 4,41 % % % % % % % 85,0 81,0 90,6 92,3 92,3 91,9 95,1 17 40 4,33 21 4,29 53 4,42 26 4,54 13 4,38 62 4,45 41 4,54 % % % % % % % 92,5 90,9 88,7 84,6 84,6 91,9 90,2 18 40 4,35 22 4,45 53 4,43 26 4,19 13 4,38 62 4,50 41 4,41 % % % % % % % 90,0 72,7 92,3 92,3 84,6 88,7 95,1 19 40 4,33 22 4,00 52 4,35 26 4,42 13 4,23 62 4,26 41 4,37 % % % % % % % 90,0 95,5 83,0 80,8 100,0 95,2 92,7 20 40 4,28 22 4,55 53 4,25 26 4,27 13 4,46 62 4,45 41 4,46 % % % % % % % 85,0 72,7 86,8 76,9 76,9 90,3 85,4 21 40 4,20 22 4,14 53 4,34 26 4,19 13 4,23 62 4,39 41 4,34 % % % % % % % 87,5 72,7 84,9 92,3 76,9 83,6 85,4 22 40 4,35 22 4,05 53 4,19 26 4,19 13 3,92 61 4,21 41 4,12 % % % % % % % 76,9 81,8 71,7 69,2 76,9 74,2 78,0 23 39 3,95 22 4,09 53 3,98 26 3,85 13 4,00 62 4,00 41 4,00 % % % % % % % 69,2 72,7 75,5 73,1 61,5 77,4 82,9 24 39 3,85 22 4,05 53 3,92 26 3,92 13 3,77 62 4,11 41 4,07 % % % % % % % 72,5 72,7 73,6 53,8 76,9 82,3 68,3 25 40 3,90 22 4,05 53 3,87 26 3,73 13 4,08 62 4,10 41 3,95 % % % % % % % 8.2.2 Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Primerjava izraženosti osebnostnih lastnosti poteka glede na povprečno stopnjo izraženosti osebnostne lastnosti - višja kot je povprečna stopnja izraženosti (stolpec M), bolje osebnostna lastnost opisuje anketi-rane izobraževalce odraslih. Povprečna stopnja izraženosti osebnostne lastnosti se nahaja na intervalu med 1 in 5, kajti vrednost 1 pomeni, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih sploh ne velja, vrednost 5 pa, da osebnostna lastnost za izobraževalca odraslih popolnoma velja. 125 V nasprotju s pripisano pomembnostjo posameznim osebnostnim lastnostim, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih, pa je glede tega, v kolikšni meri te lastnosti veljajo zanje, nekaj večjih razlik. Najbolj očitne so razlike v socialni spretnosti, ki za izobraževalce s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva velja v nadpovprečno veliki meri, medtem ko je pri izobraževalcih s področja kmetijstva, gozdarstva in veterinarstva ta lastnost (skupaj z iskrenostjo) prisotna v podpovprečno veliki meri. Pravzaprav so izobraževalci odraslih s področja kmetijstva, gozdarstva in veterinarstva pri vseh navedenih osebnostnih lastnostih izrazili, da zanje velja v manjši meri kot za preostale. Osnovne in Izobraževal- Družbene splošne izobra- ne znanosti in Umetnost in vede, novinar- ževalne aktiv- izobraževanje humanistika stvo in informa-Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce nosti/izidi učiteljev cijska znanost odraslih Pre- Pre- Pre- Pre- cej in cej in cej in cej in n M pop. n M pop. n M pop. n M pop. velja velja velja velja (%) (%) (%) (%) 97,5 95,4 96,9 93,9 1 Zanesljivost 197 4,64 65 4,58 128 4,63 49 4,51 % % % % 85,2 81,5 87,6 83,7 2 Iskrenost 196 4,34 65 4,26 129 4,36 49 4,37 % % % % 86,8 81,5 85,9 85,7 3 Samostojnost 197 4,36 65 4,28 128 4,39 49 4,43 % % % % 93,9 93,8 91,5 95,9 4 Predanost svojemu delu 197 4,50 65 4,48 129 4,49 49 4,61 % % % % 83,2 78,5 89,9 81,6 5 Osebna integriteta 197 4,21 65 4,14 129 4,37 49 4,08 % % % % 92,9 92,3 92,2 93,9 6 Pristnost 197 4,47 65 4,38 129 4,43 49 4,41 % % % % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 74,6 70,8 78,3 73,5 7 Dostopnost učečim se 197 4,06 65 4,11 129 4,12 49 4,02 % % % % Spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih 98,5 96,9 97,7 95,9 8 197 4,55 65 4,43 129 4,57 49 4,39 odnosov % % % % 87,8 86,2 84,5 89,8 9 Prilagodljivost 197 4,37 65 4,42 129 4,34 49 4,31 % % % % 89,8 84,6 89,1 91,8 10 Komunikativnost 197 4,34 65 4,28 129 4,36 49 4,39 % % % % Prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega 91,9 90,8 92,2 89,8 11 197 4,42 65 4,40 129 4,47 49 4,33 znanja % % % % 79,7 83,1 82,9 73,5 12 Empatičnost 197 4,23 65 4,29 129 4,29 49 4,04 % % % % 92,9 90,8 93,8 93,9 13 Pozitivnost, življenjski optimizem 197 4,53 65 4,57 129 4,53 49 4,51 % % % % Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, 82,7 78,5 81,4 85,7 14 196 4,19 65 4,06 129 4,15 49 4,18 potrebe, želje učečih se % % % % 92,3 92,3 90,6 87,5 15 Organiziranost 196 4,52 65 4,58 128 4,54 48 4,29 % % % % 85,8 87,7 86,0 87,8 16 Potrpežljivost 197 4,28 65 4,38 129 4,27 49 4,27 % % % % 82,7 86,2 82,9 87,8 17 Osmišljanje učenja in izobraževanja 197 4,25 65 4,43 129 4,26 49 4,31 % % % % 89,8 86,2 90,7 91,8 18 Ciljna usmerjenost 196 4,46 65 4,31 129 4,43 49 4,43 % % % % 73,1 80,0 73,6 81,6 19 Socialna spretnost 197 4,00 65 4,12 129 3,99 49 4,12 % % % % 84,7 80,0 84,4 81,6 20 Motivator drugih 196 4,24 65 4,26 128 4,27 49 4,24 % % % % 70,6 67,7 73,6 73,5 21 Samozavestnost 197 3,94 65 3,97 129 4,05 49 4,00 126 % % % % 80,6 76,9 78,1 75,5 22 Navduševanje drugih za svojo stroko in učenje 196 4,16 65 4,18 128 4,12 49 4,06 % % % % 70,1 69,2 76,7 81,6 23 Smisel za humor 197 3,93 65 4,02 129 4,04 49 4,06 % % % % 70,6 69,2 77,5 65,3 24 Inovativnost 197 3,92 65 3,97 129 4,05 49 3,82 % % % % Spodbujanje izražanja čustev pri učečih se 69,0 69,2 66,7 67,3 25 197 3,92 65 3,91 129 3,83 49 3,82 posameznikih % % % % Poslovne in Naravoslovje, Informacijske in Tehnika, Kmetijstvo, goz- Transport, var- upravne vede, matematika in komunikacijske proizvodne darstvo, ribištvo Zdravstvo in nost, gostinstvo pravo statistika tehnologije tehnologije in socialna varnost in turizem, (IKT) gradbeništvo in veterinarstvo osebne storitve Pre- Pre- Pre- Pre- Pre- Pre- Pre- cej in cej in cej in cej in cej in cej in cej in n M pop. n M pop. n M pop. n M pop. n M pop. n M pop. n M pop. velja velja velja velja velja velja velja (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 94,9 90,5 94,2 92,0 100,0 96,7 100,0 1 39 4,54 21 4,33 52 4,54 25 4,68 13 4,54 61 4,66 40 4,65 % % % % % % % 89,7 76,2 90,4 76,0 61,5 82,0 82,5 2 39 4,46 21 4,14 52 4,31 25 4,28 13 3,69 61 4,31 40 4,23 % % % % % % % 87,2 85,7 92,3 92,0 76,9 82,0 85,0 3 39 4,36 21 4,29 52 4,56 25 4,48 13 4,08 61 4,30 40 4,38 % % % % % % % 94,9 100,0 94,2 88,0 92,3 91,8 95,0 4 39 4,62 21 4,52 52 4,48 25 4,48 13 4,23 61 4,39 40 4,45 % % % % % % % 74,4 76,2 88,5 80,0 84,6 78,7 77,5 5 39 3,97 21 4,00 52 4,33 25 4,20 13 4,00 61 4,15 40 4,08 % % % % % % % 97,4 100,0 94,2 92,0 100,0 93,4 97,5 6 39 4,44 21 4,57 52 4,46 25 4,48 13 4,38 61 4,44 40 4,60 % % % % % % % 82,1 85,7 80,8 92,0 53,8 65,6 75,0 7 39 4,23 21 4,19 52 4,13 25 4,28 13 3,69 61 3,92 40 4,08 % % % % % % % IV. ANKETIRANJE 97,4 100,0 98,1 88,0 100,0 98,4 97,5 8 39 4,59 21 4,48 52 4,56 25 4,56 13 4,31 61 4,61 40 4,65 % % % % % % % 84,6 95,2 84,6 88,0 84,6 85,2 85,0 9 39 4,26 21 4,52 52 4,31 25 4,44 13 4,23 61 4,28 40 4,23 % % % % % % % 89,7 100,0 88,5 88,0 92,3 93,4 90,0 10 39 4,23 21 4,48 52 4,33 25 4,24 13 4,15 61 4,43 40 4,40 % % % % % % % 92,3 85,7 96,2 96,0 76,9 91,8 95,0 11 39 4,46 21 4,24 52 4,54 25 4,48 13 4,08 61 4,39 40 4,48 % % % % % % % 79,5 66,7 80,8 80,0 76,9 83,6 77,5 12 39 4,21 21 3,90 52 4,27 25 4,36 13 4,23 61 4,30 40 4,25 % % % % % % % 94,9 81,0 92,3 88,0 69,2 91,8 90,0 13 39 4,46 21 4,24 52 4,48 25 4,52 13 4,08 61 4,52 40 4,45 % % % % % % % 78,9 81,0 84,6 84,0 83,3 91,7 87,2 14 38 4,13 21 4,05 52 4,13 25 4,20 12 3,92 60 4,28 39 4,28 % % % % % % % 92,3 90,5 88,2 88,0 84,6 90,2 90,0 15 39 4,46 21 4,43 51 4,33 25 4,44 13 4,23 61 4,48 40 4,45 % % % % % % % 89,7 90,5 88,5 88,0 76,9 85,2 85,0 16 39 4,31 21 4,43 52 4,21 25 4,24 13 4,08 61 4,33 40 4,30 % % % % % % % 82,1 90,5 86,5 84,0 84,6 85,2 87,5 17 39 4,26 21 4,24 52 4,33 25 4,36 13 4,23 61 4,21 40 4,35 % % % % % % % 97,4 100,0 96,2 88,0 69,2 88,5 87,2 18 39 4,51 21 4,48 52 4,54 25 4,40 13 4,00 61 4,48 39 4,33 % % % % % % % 74,4 71,4 73,1 92,0 46,2 73,8 77,5 19 39 3,95 21 4,00 52 3,96 25 4,32 13 3,46 61 3,92 40 4,00 % % % % % % % 87,2 81,0 82,4 88,0 61,5 81,4 75,0 20 39 4,21 21 4,29 51 4,12 25 4,28 13 3,92 59 4,22 40 4,00 % % % % % % % 71,8 81,0 76,9 84,0 61,5 65,6 67,5 21 39 3,87 21 4,10 52 3,96 25 4,04 13 3,69 61 3,87 40 3,83 % % % % % % % 79,5 85,7 80,4 92,0 61,5 80,3 80,0 22 39 4,21 21 4,14 51 4,16 25 4,44 13 3,85 61 4,10 40 4,13 % % % % % % % 127 74,4 66,7 76,9 68,0 53,8 70,5 72,5 23 39 3,90 21 3,71 52 3,98 25 3,88 13 3,46 61 3,93 40 3,85 % % % % % % % 64,1 76,2 75,0 68,0 46,2 65,6 65,0 24 39 3,72 21 4,05 52 3,94 25 3,96 13 3,46 61 3,79 40 3,73 % % % % % % % 74,4 76,2 59,6 60,0 38,5 68,9 55,0 25 39 3,87 21 4,05 52 3,63 25 3,76 13 3,54 61 3,95 40 3,73 % % % % % % % 8.3 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih s svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj – po vsebinskih področij 8.3.1 Obseg interdisciplinarnega povezovanja Pri analizi obsega interdisciplinarnega povezovanja svojega področja z disciplinami iz drugih področij postane očitno, da se glavnina tega, kar izobraževalci odraslih smatrajo kot interdisciplinarno sodelovanje, pravzaprav odvija znotraj področja. Z drugimi besedami – izobraževalci odraslih področje, na katerem delujejo, pri svojem delu povezujejo predvsem z drugimi disciplinami znotraj svojega področja, v manj- ši meri pa je prisotno med-področno povezovanje. Pri tem je izjema le področje splošnih izobraževalnih aktivnostmi, opismenjevanja in osebnostnega razvoja – namreč, interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem splošnih izobraževalnih aktivnostmi, opismenjevanja in osebnostnega razvoja je značilno predvsem za izobraževalce odraslih, ki delujejo na področju osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti ter na področju izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev, pa tudi na področju zdravstva in sociale. V manjšem obsegu pa se to povezovanje izvaja med izobraževalci odraslih s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Osnovne in splošne izo- Izobraževalne znanosti in braževalne aktivnosti/izidi izobraževanje učiteljev Umetnost in humanistika Pogostost interdisciplinarnega povezovanja Zelo Zelo Zelo n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- gosto gosto gosto Splošne izobraževalne aktivnosti, 1 193 6,2 % 40,9 % 52,8 % 65 6,2 % 40,0 % 53,8 % 125 6,4 % 45,6 % 48,0 % opismenjevanje, osebnostni razvoj Izobraževalne vede in izobraževa- 2 192 22,9 % 45,8 % 31,3 % 65 6,2 % 38,5 % 55,4 % 125 19,2 % 49,6 % 31,2 % nje učiteljev 3 Umetnost in humanistika 192 27,6 % 46,9 % 25,5 % 65 27,7 % 52,3 % 20,0 % 125 12,0 % 39,2 % 48,8 % Družbene, poslovne, upravne in 4 192 30,7 % 46,4 % 22,9 % 65 33,8 % 43,1 % 23,1 % 125 28,0 % 50,4 % 21,6 % pravne vede Naravoslovje, matematika in 5 192 39,1 % 49,5 % 11,5 % 65 49,2 % 46,2 % 4,6 % 125 38,4 % 48,8 % 12,8 % računalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije 6 192 57,8 % 34,9 % 7,3 % 65 63,1 % 35,4 % 1,5 % 125 64,8 % 32,0 % 3,2 % in gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, 7 191 64,4 % 28,3 % 7,3 % 65 73,8 % 24,6 % 1,5 % 124 69,4 % 25,0 % 5,6 % veterinarstvo 8 Zdravstvo in sociala 191 31,9 % 44,0 % 24,1 % 64 43,8 % 43,8 % 12,5 % 125 39,2 % 45,6 % 15,2 % Storitve (osebne, transportne sto- 9 192 37,0 % 48,4 % 14,6 % 65 50,8 % 44,6 % 4,6 % 125 38,4 % 47,2 % 14,4 % ritve, varovanje okolja varovanje) Družbene vede, novi- narstvo in informacijska Poslovne in upravne vede, Naravoslovje, matematika Informacijske in komuni-znanost pravo in statistika kacijske tehnologije (IKT) Zelo Zelo Zelo Zelo n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- gosto gosto gosto gosto 128 1 49 10,2 % 46,9 % 42,9 % 38 10,5 % 52,6 % 36,8 % 20 5,0 % 65,0 % 30,0 % 48 6,3 % 54,2 % 39,6 % 2 49 24,5 % 40,8 % 34,7 % 38 31,6 % 31,6 % 36,8 % 20 15,0 % 55,0 % 30,0 % 48 20,8 % 47,9 % 31,3 % 3 49 20,4 % 44,9 % 34,7 % 38 39,5 % 47,4 % 13,2 % 20 20,0 % 60,0 % 20,0 % 48 35,4 % 39,6 % 25,0 % 4 49 12,2 % 42,9 % 44,9 % 38 18,4 % 28,9 % 52,6 % 20 25,0 % 75,0 % 0,0 % 48 39,6 % 45,8 % 14,6 % 5 49 32,7 % 55,1 % 12,2 % 38 44,7 % 47,4 % 7,9 % 20 5,0 % 50,0 % 45,0 % 49 14,3 % 53,1 % 32,7 % 6 49 49,0 % 46,9 % 4,1 % 38 55,3 % 39,5 % 5,3 % 20 25,0 % 60,0 % 15,0 % 48 60,4 % 31,3 % 8,3 % 7 48 66,7 % 29,2 % 4,2 % 38 65,8 % 31,6 % 2,6 % 20 25,0 % 45,0 % 30,0 % 47 68,1 % 23,4 % 8,5 % 8 49 32,7 % 44,9 % 22,4 % 38 44,7 % 47,4 % 7,9 % 20 15,0 % 70,0 % 15,0 % 49 40,8 % 40,8 % 18,4 % 9 49 40,8 % 49,0 % 10,2 % 38 47,4 % 47,4 % 5,3 % 20 20,0 % 65,0 % 15,0 % 49 44,9 % 42,9 % 12,2 % Tehnika, proizvodne teh- Kmetijstvo, gozdarstvo, Zdravstvo in socialna Transport, varnost, gostin- nologije in gradbeništvo ribištvo in veterinarstvo varnost stvo in turizem, osebne storitve Zelo Zelo Zelo Zelo n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- n Nikoli Včasih po- gosto gosto gosto gosto 1 25 20,0 % 44,0 % 36,0 % 13 7,7 % 69,2 % 23,1 % 57 5,3 % 42,1 % 52,6 % 36 16,7 % 52,8 % 30,6 % 2 25 16,0 % 60,0 % 24,0 % 13 23,1 % 69,2 % 7,7 % 57 35,1 % 43,9 % 21,1 % 36 41,7 % 44,4 % 13,9 % 3 25 44,0 % 32,0 % 24,0 % 13 30,8 % 53,8 % 15,4 % 57 28,1 % 50,9 % 21,1 % 35 40,0 % 42,9 % 17,1 % 4 25 36,0 % 52,0 % 12,0 % 13 0,0 % 92,3 % 7,7 % 57 31,6 % 57,9 % 10,5 % 35 25,7 % 54,3 % 20,0 % 5 25 12,0 % 56,0 % 32,0 % 13 15,4 % 38,5 % 46,2 % 58 43,1 % 37,9 % 19,0 % 35 34,3 % 45,7 % 20,0 % 6 25 16,0 % 40,0 % 44,0 % 13 30,8 % 46,2 % 23,1 % 57 71,9 % 24,6 % 3,5 % 35 48,6 % 31,4 % 20,0 % 7 25 40,0 % 52,0 % 8,0 % 13 7,7 % 30,8 % 61,5 % 57 64,9 % 29,8 % 5,3 % 35 54,3 % 25,7 % 20,0 % 8 25 40,0 % 52,0 % 8,0 % 13 23,1 % 53,8 % 23,1 % 58 5,2 % 31,0 % 63,8 % 35 37,1 % 45,7 % 17,1 % 9 25 28,0 % 48,0 % 24,0 % 13 7,7 % 69,2 % 23,1 % 59 32,2 % 50,8 % 16,9 % 36 19,4 % 44,4 % 36,1 % IV. ANKETIRANJE 8.3.2 Potrebe po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj Potrebe po dodatnih znanjih s področja interdisciplinarnega povezovanja in z vsebinskih področij, na katerih delujejo, so najbolj značilne med izobraževalci, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, pa tudi zdravstva in socialne varnosti ter transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev. Izražene so tako potrebe po dodatnem znanju z vsebinskih področij, na katerih delujejo, kot tudi s področja interdisciplinarnega povezovanja področij. Najmanjše potrebe po dodatnih znanjih (tako z vsebinskih področij kot iz interdisciplinarnega povezovanja) so se pokazale pri izobraževalcih odraslih, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Osnovne in splošne Izobraževalne znanosti in Umetnost in Potrebe po dodatnih znanjih s področja interdisciplinarnega povezovanja izobraževalne aktivnosti/ izobraževanje humanistika izidi učiteljev f f % f f % f f % 1 Da, potrebujem dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujem. 29 14,9 % 11 17,2 % 17 13,5 % Da, potrebujem dodatno znanje s področja interdisciplinarnega povezo-2 27 13,8 % 9 14,1 % 14 11,1 % vanja vsebinskih področij. Da, potrebujem dodatno znanje tako s svojega vsebinskega področja kot 3 61 31,3 % 17 26,6 % 40 31,7 % interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svojega vsebinskega področja kot 4 interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji 78 40,0 % 27 42,2 % 55 43,7 % ne potrebujem. 5 100,0 100,0 100,0 Skupaj 195 64 126 129 % % % Družbene Transport, vede, novi- Poslovne Naravoslovje, Informacijske Tehnika, Kmetijstvo, Zdravstvo varnost, go- narstvo in in upravne matematika in komunika- proizvodne gozdarstvo, in socialna stinstvo in tu-informacijska vede, pravo in statistika cijske tehno- tehnologije in ribištvo in ve-varnost rizem, osebne znanost logije (IKT) gradbeništvo terinarstvo storitve f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 1 4 8,2 % 4 10,5 % 1 5,0 % 8 16,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 7 12,1 % 6 15,8 % 2 4 8,2 % 5 13,2 % 3 15,0 % 9 18,0 % 2 8,0 % 2 15,4 % 11 19,0 % 5 13,2 % 3 22 44,9 % 12 31,6 % 8 40,0 % 15 30,0 % 9 36,0 % 7 53,8 % 24 41,4 % 16 42,1 % 4 19 38,8 % 17 44,7 % 8 40,0 % 18 36,0 % 14 56,0 % 4 30,8 % 16 27,6 % 11 28,9 % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 5 49 38 20 50 25 13 58 38 % % % % % % % % 8.4 Strokovno izpopolnjevanje po vsebinskih področjih 8.4.1 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje Da v svoji statistični regiji nimajo dovolj možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobivanje novih znanj, navajajo predvsem izobraževalci odrasli s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. Več kot polovica takih, ki v svoji statistični regiji nimajo dovolj teh možnosti, je še med tistimi izobraževalci, ki delujejo na področju umetnosti in humanistike, zdravstva in socialne varnosti ter transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Osnovne in splošne Izobraževalne Možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma pridobivanje novih znanj v izobraževalne znanosti in Umetnost in statistični regiji (čas pred pojavom epidemije covida-19) aktivnosti/ izobraževanje humanistika izidi učiteljev f f % f f % f f % 1 Da, v svoji regiji sem imel dovolj možnosti. 111 56,3 % 43 66,2 % 61 48,0 % 2 Ne, v svoji regiji nisem imel dovolj možnosti. 86 43,7 % 22 33,8 % 66 52,0 % 3 Skupaj 197 100,0 % 65 100,0 % 127 100,0 % Družbene Transport, vede, novi- Poslovne Naravoslovje, Informacijske Tehnika, Kmetijstvo, Zdravstvo varnost, go- narstvo in in upravne matematika in komunika- proizvodne gozdarstvo, in socialna stinstvo in tu-informacijska vede, pravo in statistika cijske tehno- tehnologije in ribištvo in ve-varnost rizem, osebne znanost logije (IKT) gradbeništvo terinarstvo storitve f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 1 31 63,3 % 21 55,3 % 11 52,4 % 28 56,0 % 13 52,0 % 2 15,4 % 27 46,6 % 19 48,7 % 2 18 36,7 % 17 44,7 % 10 47,6 % 22 44,0 % 12 48,0 % 11 84,6 % 31 53,4 % 20 51,3 % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 3 49 38 21 50 25 13 58 39 % % % % % % % % 8.4.2 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih V največji meri so sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb deležni izobraževalci odraslih, ki delujejo na področjih zdravstva in socialne varnosti, pa tudi tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. Slabše je prisotno sistemsko spre-130 mljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb med izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju umetnosti in humanistike ter družbenih ved, novinarstva in informacijskih znanosti. Osnovne in splošne Izobraževalne znanosti in Umetnost in Sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izobraževalne izobraževanje humanistika zaposlenih in zunanjih sodelavcev aktivnosti/ izidi učiteljev f f % f f % f f % Da, delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko spremlja moje potre-1 86 47,3 % 30 46,9 % 42 34,4 % be po dodatnih znanjih. Ne, delodajalec oz. izvajalska organizacija mojih potreb po dodatnih zna-2 64 35,2 % 27 42,2 % 50 41,0 % njih ne spremlja sistemsko. 3 Sem sam svoj delodajalec (s. p.). 32 17,6 % 7 10,9 % 30 24,6 % 4 Skupaj 182 100,0 % 64 100,0 % 122 100,0 % Družbene Transport, vede, novi- Poslovne Naravoslovje, Informacijske Tehnika, Kmetijstvo, Zdravstvo varnost, go- narstvo in in upravne matematika in komunika- proizvodne gozdarstvo, in socialna stinstvo in tu-informacijska vede, pravo in statistika cijske tehno- tehnologije in ribištvo in ve-varnost rizem, osebne znanost logije (IKT) gradbeništvo terinarstvo storitve f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 1 17 34,7 % 18 48,6 % 8 42,1 % 25 52,1 % 13 59,1 % 7 58,3 % 35 60,3 % 19 54,3 % 2 20 40,8 % 12 32,4 % 8 42,1 % 16 33,3 % 9 40,9 % 4 33,3 % 18 31,0 % 13 37,1 % 3 12 24,5 % 7 18,9 % 3 15,8 % 7 14,6 % 0 0,0 % 1 8,3 % 5 8,6 % 3 8,6 % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 4 49 37 19 48 22 12 58 35 % % % % % % % % IV. ANKETIRANJE Zaradi majhnega numerusa anketirancev, ki so odgovarjali na vprašanje o načinu spremljanja strokovnega razvoja, so rezultati, prikazani v spodnji preglednici, nezanesljivi oziroma je potrebna posebna previdnost pri interpretaciji. Osnovne in splošne Izobraževal- ne znanosti in Umetnost in Način spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb zaposlenih izobraževalne izobraževanje humanistika in zunanjih sodelavcev aktivnosti/ izidi učiteljev (n = 41) (n = 84) (n = 30) f f % f f % f f % 1 Preko rednih letnih razgovorov 66 78,6 % 26 86,7 % 30 73,2 % Preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. takoj, ko se potreba 2 49 58,3 % 18 60,0 % 19 46,3 % pojavi Preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu načrtovanja 3 35 41,7 % 12 40,0 % 17 41,5 % in/ali izvedbe izobraževalnega procesa 4 Na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih 33 39,3 % 12 40,0 % 14 34,1 % Preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi izobraže-5 19 22,6 % 7 23,3 % 10 24,4 % vanji, s predavatelji ipd. 6 Preko samoevalvacijskih vprašalnikov 19 22,6 % 11 36,7 % 8 19,5 % Preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih 7 11 13,1 % 5 16,7 % 5 12,2 % skupin 8 Preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev odraslih 7 8,3 % 3 10,0 % 4 9,8 % Družbene Transport, vede, novi- Poslovne Naravoslovje, Informacijske Tehnika, Kmetijstvo, Zdravstvo varnost, go- narstvo in in upravne matematika in komunika- proizvodne gozdarstvo, in socialna stinstvo in tu-informacijska vede, pravo in statistika cijske tehno- tehnologije in ribištvo in ve-varnost rizem, osebne znanost (n = 18) (n = 8) logije (IKT) gradbeništvo terinarstvo (n = 24) (n = 12) (n = 7) (n = 34) storitve 131 (n = 17) (n = 19) f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 1 13 76,5 % 15 83,3 % 5 62,5 % 21 87,5 % 8 66,7 % 4 57,1 % 25 73,5 % 9 47,4 % 2 9 52,9 % 9 50,0 % 1 12,5 % 16 66,7 % 5 41,7 % 3 42,9 % 15 44,1 % 13 68,4 % 3 7 41,2 % 9 50,0 % 3 37,5 % 12 50,0 % 6 50,0 % 5 71,4 % 13 38,2 % 7 36,8 % 4 7 41,2 % 5 27,8 % 3 37,5 % 10 41,7 % 2 16,7 % 2 28,6 % 16 47,1 % 9 47,4 % 5 3 17,6 % 4 22,2 % 2 25,0 % 3 12,5 % 2 16,7 % 1 14,3 % 5 14,7 % 3 15,8 % 6 4 23,5 % 6 33,3 % 1 12,5 % 3 12,5 % 2 16,7 % 0 0,0 % 7 20,6 % 2 10,5 % 7 3 17,6 % 2 11,1 % 2 25,0 % 2 8,3 % 1 8,3 % 0 0,0 % 4 11,8 % 1 5,3 % 8 2 11,8 % 0 0,0 % 1 12,5 % 0 0,0 % 2 16,7 % 0 0,0 % 1 2,9 % 3 15,8 % 8.4.3 Pridobivanje informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje Splet kot vir informacij o ponudbi programov za strokovno izpopolnjevanje je še posebej pomemben za izobraževalce odraslih, ki delujejo na področjih tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, pa tudi pri tistih, ki delujejo na področju poslovnih in upravnih ved ter prava in transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Osnovne in splošne Izobraževal- izobraževalne ne znanosti in Umetnost in Način pridobivanja informacij/ponudbe o programih za strokovno aktivnosti/ izobraževanje humanistika izpopolnjevanje izidi učiteljev (n = 118) (n = 182) (n = 61) f f % f f % f f % 1 Na spletu 114 62,6 % 37 60,7 % 75 63,6 % Po priporočilu, osebno vabilo (delodajalec, znanci, prijatelji, sodelavci, 2 23 12,6 % 13 21,3 % 16 13,6 % predavatelji) 3 S strani organizatorja/ponudnika 20 11,0 % 3 4,9 % 14 11,9 % 4 e-pošta, družabna omrežja 63 34,6 % 24 39,3 % 39 33,1 % 5 KATIS 9 4,9 % 1 1,6 % 6 5,1 % 6 Tiskani mediji, plakati 2 1,1 % 2 3,3 % 0 0,0 % Družbene Transport, vede, novi- Poslovne Naravoslovje, Informacijske Tehnika, Kmetijstvo, varnost, narstvo in in upravne matematika in komunika- proizvodne gozdarstvo, Zdravstvo in gostinstvo informacijska vede, pravo in statistika cijske tehno- tehnologije in ribištvo in ve- socialna var- in turizem, znanost (n = (n = 35) (n = 20) logije (IKT) (n gradbeništvo terinarstvo (n nost (n = 53) osebne stori-45) = 45) (n = 21) = 11) tve (n = 35) f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f % 1 31 68,9 % 26 74,3 % 14 70,0 % 24 53,3 % 16 76,2 % 8 72,7 % 29 54,7 % 26 74,3 % 2 3 6,7 % 3 8,6 % 3 15,0 % 8 17,8 % 1 4,8 % 3 27,3 % 7 13,2 % 2 5,7 % 3 4 8,9 % 1 2,9 % 2 10,0 % 5 11,1 % 4 19,0 % 2 18,2 % 4 7,5 % 3 8,6 % 4 17 37,8 % 14 40,0 % 8 40,0 % 20 44,4 % 7 33,3 % 4 36,4 % 24 45,3 % 17 48,6 % 5 2 4,4 % 0 0,0 % 1 5,0 % 1 2,2 % 1 4,8 % 1 9,1 % 2 3,8 % 2 5,7 % 132 6 1 2,2 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 3 5,7 % 1 2,9 % 8.4.4 Kraji strokovnega izpopolnjevanja Samostojno učenje in izobraževanje je podobno pogosto razširjeno med izobraževalci odraslih, ne glede na področje, na katerem delujejo. Izobraževalci odraslih, ki delujejo na področjih naravoslovja, matematike in statistike, pa tudi kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, zdravstva in socialne varnosti ter transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev, se pogosteje kot ostali udeležujejo strokovnih izpopolnjevanj v društvih in združenjih. V zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih pa se najpogosteje strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo izobraževalci odraslih s področja družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti, pa tudi izobraževalci s področja poslovnih in upravnih ved ter prava. Strokovnih izpopolnjevanj na ljudskih univerzah se najpogosteje udeležujejo izobraževalci odraslih s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, pa tudi s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Slednji se skupaj z izobraževalci odraslih s področja izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev tudi bistveno pogosteje kot ostali udeležujejo strokovnih izpopolnjevanj na Andragoškem centru Slovenije. Strokovnih izpopolnjevanj v izobraževalnih centrih v podjetjih se najpogosteje udeležujejo izobraževalci odraslih s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev. IV. ANKETIRANJE Osnovne in splošne Izobraževalne znanosti izobraževalne aktivnosti/ in izobraževanje učite- Umetnost in humanistika izidi ljev Kraji strokovnega Po- Po- Po- izpopolnjevanja Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- no časno no časno no Preko samostojnega učenja in 1 190 2,6 % 22,1 % 75,3 % 64 0,0 % 25,0 % 75,0 % 124 3,2 % 16,1 % 80,6% izobraževanja 2 V društvih in združenjih 186 19,9 % 46,2 % 33,9 % 62 14,5 % 56,5 % 29,0 % 120 25,0 % 49,2 % 25,8% V zasebnih organizacijah za 3 185 28,1 % 44,3 % 27,6 % 61 23,0 % 52,5 % 24,6 % 117 32,5 % 47,0 % 20,5% izobraževanje odraslih 4 Na ljudskih univerzah 185 35,7 % 44,3 % 20,0 % 61 42,6 % 34,4 % 23,0 % 118 28,0 % 51,7 % 20,3% Na Andragoškem centru Slove- 5 191 35,6 % 36,1 % 28,3 % 64 28,1 % 31,3 % 40,6 % 121 39,7 % 33,9 % 26,4% nije V Izobraževalnih centrih v pod- 6 182 49,5 % 37,4 % 13,2 % 61 45,9 % 37,7 % 16,4 % 115 63,5 % 28,7 % 7,8% jetjih Družbene vede, novi- narstvo in informacijska Poslovne in upravne vede, Naravoslovje, matematika Informacijske in komuni-znanost pravo in statistika kacijske tehnologije (IKT) Red- Po- Po- Po- Po- gos- Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- ved- no časno no časno no časno no 1 48 6,3 % 8,3 % 85,4 % 37 2,7 % 21,6 % 75,7 % 21 0,0 % 14,3 % 85,7 % 49 2,0 % 24,5 % 73,5% 2 47 17,0 % 51,1 % 31,9 % 36 19,4 % 44,4 % 36,1 % 21 19,0 % 42,9 % 38,1 % 48 35,4 % 37,5 % 27,1% 133 3 47 12,8 % 55,3 % 31,9 % 37 18,9 % 51,4 % 29,7 % 21 47,6 % 38,1 % 14,3 % 46 43,5 % 43,5 % 13,0% 4 48 39,6 % 47,9 % 12,5 % 37 54,1 % 32,4 % 13,5 % 21 28,6 % 61,9 % 9,5 % 46 30,4 % 39,1 % 30,4% 5 47 40,4 % 36,2 % 23,4 % 36 63,9 % 27,8 % 8,3 % 21 38,1 % 38,1 % 23,8 % 49 22,4 % 26,5 % 51,0% 6 46 39,1 % 47,8 % 13,0 % 36 38,9 % 41,7 % 19,4 % 21 33,3 % 61,9 % 4,8 % 46 60,9 % 30,4 % 8,7% Tehnika, proizvodne teh- Kmetijstvo, gozdarstvo, Zdravstvo in socialna Transport, varnost, nologije in gradbeništvo ribištvo in veterinarstvo varnost gostinstvo in turizem, osebne storitve Red- Po- Po- Po- Po- gos- Red- gos- Red- gos- Red- gos- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- ved- no časno no časno no časno no 1 23 4,3 % 21,7 % 73,9 % 13 0,0 % 15,4 % 84,6 % 57 3,5 % 22,8 % 73,7 % 37 0,0 % 18,9 % 81,1% 2 23 26,1 % 43,5 % 30,4 % 13 7,7 % 53,8 % 38,5 % 56 14,3 % 48,2 % 37,5 % 37 10,8 % 48,6 % 40,5% 3 22 27,3 % 59,1 % 13,6 % 13 38,5 % 38,5 % 23,1 % 53 45,3 % 28,3 % 26,4 % 35 25,7 % 48,6 % 25,7% 4 22 45,5 % 40,9 % 13,6 % 13 0,0 % 69,2 % 30,8 % 53 30,2 % 58,5 % 11,3 % 36 27,8 % 52,8 % 19,4% 5 23 52,2 % 26,1 % 21,7 % 13 46,2 % 23,1 % 30,8 % 55 30,9 % 34,5 % 34,5 % 38 44,7 % 26,3 % 28,9% 6 21 33,3 % 38,1 % 28,6 % 13 38,5 % 46,2 % 15,4 % 51 62,7 % 29,4 % 7,8 % 34 38,2 % 35,3 % 26,5% 8.4.5 Razlogi za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih Lastna pobuda za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih je najpogosteje prisotna pri izobraževalcih odraslih s področja izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev. Napotitve delodajalca na strokovna izpopolnjevanja glede na potrebe in želje izobraževalca so najpogosteje prisotne na področju zdravstva in socialne varnosti ter transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Do večjih razlik prihaja pri napotitvi delodajalca glede na potrebe institucije, in sicer so te napotitve najpogostejše na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), redkeje pa so prisotne na področju naravoslovja, matematike in statistike. Osnovne in splošne izo- Izobraževalne znanosti in Kako pogosto se strokovnih braževalne aktivnosti/izidi izobraževanje učiteljev Umetnost in humanistika izpopolnjevanj udeležite zaradi Red- Red- Red- naslednjih razlogov? Po- Po- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ časno vedno časno vedno časno vedno 1 Sam se odločim zanj. 187 0,5 % 20,3 % 79,1 % 64 0,0 % 14,1 % 85,9 % 123 2,4 % 22,8% 74,8% Delodajalec oz. izvajalska 2 organizacija me napoti glede na 183 17,5 % 35,5 % 47,0 % 62 11,3 % 35,5 % 53,2 % 121 19,8 % 41,3% 38,8% moje lastne potrebe in želje. Delodajalec oz. izvajalska 3 organizacija me napoti glede na 184 17,9 % 48,4 % 33,7 % 63 15,9 % 55,6 % 28,6 % 121 19,0 % 46,3% 34,7% potrebe institucije. Družbene vede, novi- narstvo in informacijska Poslovne in upravne vede, Naravoslovje, matematika Informacijske in komuni-znanost pravo in statistika kacijske tehnologije (IKT) Red- Po- Red- Po- Red- Po- Red- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ občas-gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ no vedno časno vedno časno vedno časno vedno 1 47 2,1 % 21,3 % 76,6 % 37 0,0 % 27,0 % 73,0 % 21 0,0 % 33,3 % 66,7 % 50 0,0 % 44,0% 56,0% 2 47 12,8 % 44,7 % 42,6 % 37 16,2 % 35,1 % 48,6 % 20 20,0 % 40,0 % 40,0 % 47 6,4 % 44,7% 48,9% 3 47 19,1 % 53,2 % 27,7 % 37 13,5 % 51,4 % 35,1 % 20 20,0 % 60,0 % 20,0 % 47 8,5 % 38,3% 53,2% Tehnika, proizvodne teh- Kmetijstvo, gozdarstvo, Zdravstvo in socialna Transport, varnost, 134 nologije in gradbeništvo ribištvo in veterinarstvo varnost gostinstvo in turizem, osebne storitve Red- Po- Red- Po- Red- Po- Red- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ občas-gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ no vedno časno vedno časno vedno časno vedno 1 23 0,0 % 34,8 % 65,2 % 13 0,0 % 30,8 % 69,2 % 56 0,0 % 32,1 % 67,9 % 38 2,6 % 31,6% 65,8% 2 23 8,7 % 34,8 % 56,5 % 13 23,1 % 23,1 % 53,8 % 54 9,3 % 29,6 % 61,1 % 37 5,4 % 35,1% 59,5% 3 23 8,7 % 47,8 % 43,5 % 13 15,4 % 46,2 % 38,5 % 55 7,3 % 50,9 % 41,8 % 37 10,8 % 48,6% 40,5% 8.4.6 Ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj Ovire pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih kot take izkažejo v podobnem obsegu pri vseh izobraževalcih odraslih, ne glede na področje, na katerem delujejo. Pri tem izstopajo morda le službene obveznosti (najbolj pereče za izobraževalce s področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo) in družinske obveznosti ter prenasičenost s programi za dodatno izpopolnjevanje, kar najpogosteje predstavlja oviro pri odločanju za dodatno strokovno izpopolnjevanje med izobraževalci odraslih s področja poslovnih in upravnih ved ter prava. Osnovne in splošne Izobraževalne znanosti in Ovire pri odločanju za dodatno izobraževalne aktivnosti/ izobraževanje učiteljev Umetnost in humanistika izpopolnjevanje znanja za delo izidi na področju neformalnega Red- Red- Red- izobraževanja odraslih Po- Po- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ časno vedno časno vedno časno vedno 1 Pomanjkanje časa 191 4,2 % 40,8 % 55,0 % 65 4,6 % 36,9 % 58,5 % 124 3,2 % 39,5% 57,3% 2 Službene obveznosti 190 5,3 % 44,7 % 50,0 % 65 6,2 % 35,4 % 58,5 % 123 8,1 % 42,3% 49,6% 3 Pomanjkanje financ 187 9,6 % 52,4 % 38,0 % 63 4,8 % 57,1 % 38,1 % 123 8,1 % 47,2% 44,7% IV. ANKETIRANJE 4 Družinske obveznosti 188 13,3 % 56,4 % 30,3 % 63 12,7 % 57,1 % 30,2 % 123 15,4 % 59,3% 25,2% Prenasičenost s programi za 5 190 21,1 % 60,0 % 18,9 % 65 26,2 % 60,0 % 13,8 % 124 25,8 % 56,5% 17,7% dodatno izpopolnjevanje Nepoznavanje ponudbe 6 programov za dodatno 188 24,5 % 63,8 % 11,7 % 61 29,5 % 60,7 % 9,8 % 122 27,0 % 55,7% 17,2% izpopolnjevanje Premalo informacij o vsebini in 7 poteku programa za dodatno 187 29,4 % 63,1 % 7,5 % 63 34,9 % 60,3 % 4,8 % 121 32,2 % 62,0% 5,8% izpopolnjevanje 8 Pomanjkanje motivacije 187 40,1 % 54,5 % 5,3 % 64 50,0 % 48,4 % 1,6 % 122 40,2 % 54,1% 5,7% 9 Zdravstvene težave 188 55,3 % 43,6 % 1,1 % 64 57,8 % 42,2 % 0,0 % 123 55,3 % 43,9% 0,8% Neodobravanje/zaviranje 10 delodajalca oz. izvajalske 188 66,0 % 31,4 % 2,7 % 64 60,9 % 37,5 % 1,6 % 122 68,9 % 27,9% 3,3% organizacije Družbene vede, novi- narstvo in informacijska Poslovne in upravne vede, Naravoslovje, matematika Informacijske in komuni-znanost pravo in statistika kacijske tehnologije (IKT) Red- Po- Red- Po- Red- Po- Red- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ časno vedno časno vedno časno vedno časno vedno 1 49 0,0 % 40,8 % 59,2 % 38 0,0 % 34,2 % 65,8 % 21 0,0 % 38,1 % 61,9 % 50 4,0 % 40,0% 56,0% 2 48 0,0 % 35,4 % 64,6 % 37 5,4 % 35,1 % 59,5 % 21 14,3 % 42,9 % 42,9 % 49 4,1 % 42,9% 53,1% 3 47 4,3 % 55,3 % 40,4 % 37 10,8 % 51,4 % 37,8 % 21 4,8 % 57,1 % 38,1 % 49 16,3 % 46,9% 36,7% 4 48 12,5 % 62,5 % 25,0 % 37 13,5 % 40,5 % 45,9 % 21 9,5 % 76,2 % 14,3 % 48 8,3 % 62,5% 29,2% 5 48 18,8 % 62,5 % 18,8 % 37 18,9 % 45,9 % 35,1 % 21 14,3 % 76,2 % 9,5 % 49 20,4 % 69,4% 10,2% 6 48 27,1 % 64,6 % 8,3 % 37 16,2 % 70,3 % 13,5 % 21 9,5 % 71,4 % 19,0 % 47 21,3 % 70,2% 8,5% 7 48 27,1 % 64,6 % 8,3 % 37 27,0 % 64,9 % 8,1 % 21 19,0 % 71,4 % 9,5 % 48 33,3 % 64,6% 2,1% 135 8 48 45,8 % 50,0 % 4,2 % 37 37,8 % 56,8 % 5,4 % 21 52,4 % 47,6 % 0,0 % 48 33,3 % 58,3% 8,3% 9 48 60,4 % 33,3 % 6,3 % 37 67,6 % 29,7 % 2,7 % 21 47,6 % 42,9 % 9,5 % 48 58,3 % 39,6% 2,1% 10 48 54,2 % 43,8 % 2,1 % 37 51,4 % 43,2 % 5,4 % 21 71,4 % 23,8 % 4,8 % 48 72,9 % 27,1% 0,0% Tehnika, proizvodne teh- Kmetijstvo, gozdarstvo, Zdravstvo in socialna Transport, varnost, gostin- nologije in gradbeništvo ribištvo in veterinarstvo varnost stvo in turizem, osebne storitve Red- Po- Red- Po- Red- Po- Red- Po- n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ n Nikoli ob- gosto/ časno vedno časno vedno časno vedno časno vedno 1 21 0,0 % 38,1 % 61,9 % 13 0,0 % 38,5 % 61,5 % 57 0,0 % 33,3 % 66,7 % 38 0,0 % 34,2 % 65,8% 2 21 0,0 % 47,6 % 52,4 % 13 7,7 % 23,1 % 69,2 % 57 1,8 % 45,6 % 52,6 % 37 2,7 % 37,8 % 59,5% 3 21 14,3 % 52,4 % 33,3 % 13 7,7 % 53,8 % 38,5 % 57 7,0 % 49,1 % 43,9 % 37 16,2 % 48,6 % 35,1% 4 21 0,0 % 85,7 % 14,3 % 13 0,0 % 69,2 % 30,8 % 55 10,9 % 56,4 % 32,7 % 37 13,5 % 64,9 % 21,6% 5 21 9,5 % 66,7 % 23,8 % 13 0,0 % 76,9 % 23,1 % 56 23,2 % 67,9 % 8,9 % 38 7,9 % 63,2 % 28,9% 6 21 19,0 % 61,9 % 19,0 % 13 15,4 % 76,9 % 7,7 % 56 23,2 % 55,4 % 21,4 % 37 18,9 % 62,2 % 18,9% 7 21 23,8 % 71,4 % 4,8 % 13 15,4 % 84,6 % 0,0 % 56 30,4 % 58,9 % 10,7 % 37 32,4 % 59,5 % 8,1% 8 21 28,6 % 66,7 % 4,8 % 13 38,5 % 61,5 % 0,0 % 56 46,4 % 50,0 % 3,6 % 37 43,2 % 48,6 % 8,1% 9 21 42,9 % 52,4 % 4,8 % 13 46,2 % 53,8 % 0,0 % 56 51,8 % 42,9 % 5,4 % 37 54,1 % 45,9 % 0,0% 10 21 42,9 % 57,1 % 0,0 % 13 46,2 % 46,2 % 7,7 % 56 69,6 % 26,8 % 3,6 % 37 62,2 % 37,8 % 0,0% Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 9 Rezultati in ugotovitve: Analiza na nivoju statističnih regij 9.1 Potrebe izobraževalcev odraslih po andragoških znanjih po statističnih regijah V tem delu bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, kakšne so potrebe po izpopolnjevanju znanja po statističnih regijah. Primerjava potreb po andragoških znanjih poteka glede na povprečno stopnjo izražene potrebe – višja kot je povprečna stopnja (stolpec M), v večji meri je potreba izražena. Povprečna stopnja izražene potrebe po znanju je lahko na intervalu med 1 in 4, kajti vrednost 1 pomeni, da znanja ne primanjkuje, vrednost 4 pa pomeni, da znanja zelo primanjkuje. Frekvenčna distribucija odgovorov pri postavkah, pri katerih smo za namene primerjave izračunali aritmetično sredino (M), je predstavljena v prilogah 4.29 (osrednjeslovenska regija), 4.30 (gorenjska regija), 4.31 (goriška regija) in 4.32 za zaposlene, ki delujejo na območju obalno-kraške regije. 9.1.1 Ugotavljanje izobraževalnih potreb Med izobraževalci odraslih se glede na statistično regijo, v kateri delujejo, nakazujejo nekatere (manjše) razlike v potrebi po znanjih iz temeljnega andragoškega procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb. Namreč, izobraževalci odraslih iz obalno-kraške regije so poročali o manjših potrebah po teh znanjih, medtem ko so se pokazale nekoliko večje potrebe po dodatnih znanjih iz tega procesa med izobraževalci odraslih iz gorenjske regije. Predvsem je to očitno pri znanjih iz prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih in iz vodenja procesa analize potreb. Osrednjesloven- 136 ska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Andragoško znanje iz … Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje 119 2,08 7,6 % 53 2,43 1,9 % 74 2,23 5,4 % 46 1,91 8,7 % odraslih (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o 10,9 11,1 12,2 15,2 izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, 119 2,26 54 2,20 74 2,31 46 2,24 % % % % podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, 10,9 ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem 118 2,31 7,6 % 54 2,31 3,7 % 74 2,14 6,8 % 46 2,17 % (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in 15,2 posameznikov po različnih oblikah podpore 118 2,08 5,9 % 54 2,31 1,9 % 73 2,18 6,8 % 46 1,98 % med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov 15,2 119 2,28 6,7 % 54 2,39 9,3 % 74 2,24 8,1 % 46 1,93 procesa, metod in tehnik ugotavljanja potreb, % analiza in interpretacija rezultatov 9.1.2 Načrtovanje in organizacija izobraževanja Pri določenih znanjih iz temeljnega andragoškega procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja med izobraževalci odraslih prihaja do večjih razlik. Gre za znanja iz načrtovanja izvedbe izobraževanja za posamezne izobraževalne programe za odrasle, iz oblikovanja ciljev programa in načrtovanja vsebine progra- IV. ANKETIRANJE ma ter iz načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja. Potrebo po teh znanjih so izobraževalci odraslih iz osrednjeslovenske in obalno-kraške regije izrazili v manjši meri kakor izobraževalci odraslih iz gorenjske regije. Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Ne Ne Ne Ne Andragoško znanje iz … n M potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne 121 1,89 7,4 % 54 2,15 3,7 % 74 2,07 12,2 % 45 1,93 15,6 % potrebe (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle 121 1,88 5,8 % 54 2,04 7,4 % 74 2,11 5,4 % 45 1,71 15,6 % (načrtovanje oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 121 2,01 10,7 % 53 1,94 13,2 % 75 2,16 12,0 % 45 1,89 26,7 % oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so 120 1,89 4,2 % 53 2,30 1,9 % 75 2,05 4,0 % 44 1,93 9,1 % povezani z drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 121 1,76 5,0 % 54 2,19 1,9 % 75 1,83 2,7 % 45 1,80 8,9 % 137 časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 121 1,84 4,1 % 53 2,13 5,7 % 75 1,80 4,0 % 45 1,76 8,9 % dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, ustreznih za izpeljavo 121 2,17 3,3 % 54 2,33 5,6 % 75 2,09 4,0 % 45 1,98 6,7 % izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev v 120 2,18 8,3 % 54 2,20 7,4 % 75 2,15 9,3 % 46 2,15 21,7 % izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobraževalnih 120 2,29 14,2 % 54 2,20 13,0 % 75 2,19 18,7 % 46 2,28 28,3 % programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju 121 1,79 5,0 % 54 1,89 5,6 % 75 1,80 6,7 % 46 2,00 10,9 % v izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava urnikov, zagotavljanje 121 1,74 5,8 % 54 1,65 7,4 % 75 1,64 5,3 % 46 1,50 15,2 % prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 120 1,68 5,0 % 53 1,55 7,5 % 75 1,67 5,3 % 46 1,43 15,2 % izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava prigrizkov, 121 1,57 8,3 % 54 1,59 7,4 % 75 1,59 6,7 % 46 1,61 15,2 % malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. 9.1.3 Izpeljava izobraževanja Izobraževalci odraslih iz različnih statističnih regij so primerljivo opremljeni s posameznimi znanji iz andragoškega procesa izpeljava izobraževanja. Do večjih razhajanj prihaja le pri potrebi po znanjih iz spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev, po čemer imajo največjo potrebo izobraževalci iz goriške in gorenjske regije. Slednji imajo nekoliko večjo potrebo po znanjih iz prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te kot preostali. Osrednjesloven- ska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Andragoško znanje iz … Ne Ne Ne Ne n M potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udele- 138 žence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 120 1,83 10,8 % 54 2,11 7,4 % 75 1,79 9,3 % 46 2,04 4,3 % izvedbenih načrtov glede na njihove specifič- ne potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave 121 2,02 10,7 % 54 2,31 7,4 % 74 2,01 9,5 % 46 1,93 17,4 % primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udele- žencem med izobraževanjem (svetovanje pri 121 1,88 7,4 % 54 2,06 7,4 % 75 1,85 5,3 % 46 1,89 15,2 % uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage …) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami 121 2,07 3,3 % 54 2,30 3,7 % 75 2,23 2,7 % 46 2,20 2,2 % e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije 121 1,94 3,3 % 54 2,13 1,9 % 75 2,12 4,0 % 46 1,91 4,3 % za učenje med udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležen- cev ter doseganja različnih vrst izobraževal- 121 1,83 5,8 % 54 1,94 9,3 % 75 1,99 4,0 % 46 1,65 8,7 % nih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja učenje (psihosocialno 121 1,64 3,3 % 54 1,98 1,9 % 75 1,88 2,7 % 46 1,74 4,3 % okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omo- goča odprto komunikacijo, aktivno sodelova- 120 1,70 4,2 % 54 1,93 3,7 % 75 2,03 2,7 % 46 1,59 8,7 % nje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k do- 120 1,84 4,2 % 54 1,98 5,6 % 75 2,01 4,0 % 46 1,83 4,3 % seganju načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na 120 2,08 3,3 % 54 2,06 5,6 % 75 1,93 5,3 % 46 2,13 4,3 % uspešnost njegovega učenja IV. ANKETIRANJE … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi interesi, praktična naravnanost 121 1,94 5,8 % 54 2,19 5,6 % 75 2,24 2,7 % 46 2,22 4,3 % izobraževanja, interdisciplinarno povezova- nje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in 120 2,18 3,3 % 54 2,19 3,7 % 75 2,20 2,7 % 46 2,24 4,3 % učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija 121 2,12 2,5 % 54 2,20 1,9 % 75 2,07 4,0 % 46 2,02 2,2 % odnosov, razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite 121 1,83 1,7 % 54 1,93 1,9 % 75 1,92 2,7 % 46 1,78 2,2 % komunikacije z in med udeleženci 9.1.4 Evalvacija izobraževanja Za posamezna znanja iz andragoškega procesa Evalvacija izobraževanja lahko rečemo, da je med izobraževalci odraslih iz gorenjske regije po njih največje povpraševanje. Izobraževalci odraslih iz ostalih regij so po izraženi potrebi po znanjih iz andragoškega procesa evalvacija izobraževanja primerljivi. Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Ne Ne Ne Ne Andragoško znanje iz … n M potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) … načrtovanja in izpeljave presojanja 139 kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje 121 2,25 7,4 % 54 2,54 5,6 % 74 2,19 10,8 % 46 2,20 8,7 % različnih vrst evalvacij, korakov procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 121 2,02 2,5 % 54 2,37 3,7 % 75 2,20 4,0 % 46 2,07 6,5 % … uporabe učinkovitih pristopov in me- tod sprotnega spremljanja in vrednotenja 121 2,03 5,0 % 54 2,31 3,7 % 75 2,16 8,0 % 46 2,00 4,3 % napredka posameznikov in skupine pri dose- ganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in me- tod za sprotno spremljanje in vrednotenje 121 2,03 5,0 % 54 2,33 5,6 % 75 2,19 6,7 % 46 2,07 2,2 % aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja do- 121 1,99 5,0 % 54 2,20 7,4 % 75 2,07 5,3 % 46 1,96 6,5 % sežkov udeležencev in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja za- dovoljstva udeležencev z izpeljavo izobraže- 121 1,85 2,5 % 54 2,22 3,7 % 75 1,92 4,0 % 45 1,87 8,9 % vanja … priprave (samo)evalvacijskih poročil 121 2,04 5,8 % 54 2,24 9,3 % 75 2,24 8,0 % 46 2,04 10,9 % … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v 121 2,17 5,8 % 54 2,48 5,6 % 75 2,39 5,3 % 46 2,09 6,5 % načrtovanje in vpeljavo izboljšav 9.1.5 Vodenje izobraževalnega procesa Izobraževalci odraslih iz različnih regij so po potrebi po dodatnih znanjih iz vodenja izobraževalnega procesa med seboj primerljivi, saj do večjih razlik po izraženosti potrebe po dodatnih znanjih ne prihaja. Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Ne Ne Ne Ne Andragoško znanje iz … n M potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih statusnih in 121 1,98 16,5 % 54 1,81 16,7 % 75 1,75 21,3 % 46 1,78 26,1 % pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (po- godbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regio- nalnem/nacionalnem okolju pri načrtovanju 121 2,14 9,1 % 54 2,15 13,0 % 75 1,87 14,7 % 46 2,07 19,6 % in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokov- 121 2,12 2,5 % 54 2,17 3,7 % 75 2,16 2,7 % 46 2,17 4,3 % ne identitete v vlogi izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave stro- kovnega usposabljanja in izpopolnjevanja 119 1,91 11,8 % 54 1,72 22,2 % 75 1,85 17,3 % 46 1,67 23,9 % učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževa- nju odraslih … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraže- vanja odraslih (novi pristopi in metode dela, 121 2,12 5,0 % 54 2,30 11,1 % 75 2,11 12,0 % 46 2,04 13,0 % nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških proce- 121 2,20 3,3 % 54 2,39 5,6 % 75 2,27 4,0 % 46 2,24 4,3 % sov in nasploh področja andragogike 9.1.6 Upravljanje izobraževalnega procesa 140 Prisotne so nekatere večje razlike glede potreb po dodatnih znanjih iz temeljnega andragoškega procesa upravljanje izobraževalnega procesa med izobraževalci odraslih glede na regijo, iz katere prihajajo, in sicer so potrebe po teh znanjih sistematično najnižje med izobraževalci iz obalno-kraške regije, medtem ko so praviloma najvišje med izobraževalci odraslih, ki prihajajo iz gorenjske regije, pa tudi med izobraževalci odraslih, ki prihajajo iz osrednjeslovenske regije. Glede na to, da je skupina slednjih bila tista, ki je pri prejšnjih sklopih andragoških znanj izkazovala manjše potrebe po njih, velja na tem mestu izpostaviti, da izstopajo v potrebi po dodatnih znanjih iz poslovnega in finančnega načrtovanja dela in poročanja o delu pri izobraževanju odraslih, iz priprave in vodenja izobraževalne dokumentacije ter iz poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih. Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Ne Ne Ne Ne Andragoško znanje iz … n M potre- potre- potre- potre- buje n M buje n M buje n M buje (%) (%) (%) (%) … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 121 2,25 14,9 % 54 2,06 16,7 % 75 2,05 16,0 % 46 1,78 32,6 % o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti v skladu z 120 2,28 18,3 % 54 2,31 14,8 % 75 2,08 18,7 % 46 1,74 34,8 % zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja izobraževalne 121 1,98 14,0 % 54 2,09 5,6 % 75 1,96 9,3 % 46 1,91 15,2 % dokumentacije … poznavanja ekonomike izobraževanja 120 2,30 16,7 % 54 2,17 14,8 % 75 2,24 13,3 % 46 2,07 26,1 % odraslih IV. ANKETIRANJE … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 121 2,25 14,9 % 54 2,06 16,7 % 75 2,05 16,0 % 46 1,78 32,6 % o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti v skladu z 120 2,28 18,3 % 54 2,31 14,8 % 75 2,08 18,7 % 46 1,74 34,8 % zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) 9.2 Potrebe izobraževalcev odraslih po znanjih s svojih vsebinskih področij ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj – po statističnih regijah 9.2.1 Obseg interdisciplinarnega povezovanja Izobraževalci iz obalno-kraške regije nekoliko pogosteje kot preostali interdisciplinarno povezujejo svoje področje s področjem splošno izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja in področjem naravoslovja, matematike in računalništva, izstopajo pa tudi po pogostosti povezovanja svojega področja s področjem umetnosti in humanistike. Med izobraževalci odraslih iz obalno-kraške regije je prav tako najbolj razširjeno interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, a ne izstopajo nujno tudi po tem, da bi to povezovanje potekalo zelo pogosto. Povezovanje svojega področja s področjem izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev je najpogosteje prisotno med izobraževalci iz osrednjeslovenske in obalno-kraške regije. Izobraževalci iz osrednjeslovenske regije pogosteje kot preostali svoje področje povezujejo s področjem družbenih, poslovnih, upravnih 141 in pravnih ved. Interdisciplinarno povezovanje svojega področja s področjem zdravstva in socialne ter področjem storitev je najbolj značilno za izobraževalce odraslih iz Gorenjske regije. Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Pogostost Zelo Zelo Zelo Zelo interdisciplinarnega Vča- po- Vča- po- Vča- po- Vča- po- povezovanja n Ni- koli sih gos- n Ni- koli sih gos- n Ni- koli sih gos- n Ni- koli sih gos- to to to to Splošne izobraževalne aktivnosti, 10,1 41,2 48,7 50,9 45,3 10,8 47,3 41,9 43,2 52,3 119 53 3,8 % 74 44 4,5 % opismenjevanje, % % % % % % % % % % osebnostni razvoj Izobraževalne vede in 19,5 46,6 33,9 24,5 49,1 26,4 31,1 51,4 17,6 18,2 47,7 34,1 118 53 74 44 izobraževanje učiteljev % % % % % % % % % % % % Umetnost in 28,0 44,1 28,0 18,9 56,6 24,5 28,8 46,6 24,7 20,5 43,2 36,4 118 53 73 44 humanistika % % % % % % % % % % % % Družbene, poslovne, 29,7 44,1 26,3 24,5 58,5 17,0 32,9 42,5 24,7 27,3 54,5 18,2 118 53 73 44 upravne in pravne vede % % % % % % % % % % % % Naravoslovje, 46,2 42,0 11,8 32,1 58,5 34,2 53,4 12,3 27,3 59,1 13,6 matematika in 119 53 9,4 % 73 44 % % % % % % % % % % % računalništvo Tehnika, proizvodne 63,6 28,0 58,5 32,1 64,4 28,8 50,0 43,2 tehnologije in 118 8,5 % 53 9,4 % 73 6,8 % 44 6,8 % % % % % % % % % gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, 70,1 23,1 64,2 28,3 63,0 28,8 59,1 36,4 117 6,8 % 53 7,5 % 73 8,2 % 44 4,5 % ribištvo, veterinarstvo % % % % % % % % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih 37,8 42,9 19,3 26,4 41,5 32,1 35,6 39,7 24,7 34,9 51,2 14,0 Zdravstvo in sociala 119 53 73 43 % % % % % % % % % % % % Storitve (osebne, transportne storitve, 42,0 42,0 16,0 26,4 50,9 22,6 43,8 46,6 37,8 53,3 119 53 73 9,6 % 45 8,9 % varovanje okolja % % % % % % % % % % varovanje) 9.2.2 Potrebe po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju le-teh med seboj V največji meri so potrebe tako po dodatnem znanju z vsebinskih področij, na katerih delujejo, kot tudi s področja interdisciplinarnega povezovovanja vsebinskih področij izrazili izobraževalci odraslih iz gorenjske, pa tudi iz osrednjeslovenske regije. Le nekaj več kot polovica izobraževalcev odraslih iz goriške in obalno-kraške statistične regije navaja, da bodisi potrebujejo dodatno znanje s svojega vsebinskega področja bodisi iz interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji ali iz obojega. Osrednjesloven- Potrebe po dodatnih znanjih s področja ska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška interdisciplinarnega povezovanja f f % f f % f f % f f % Da, potrebujem dodatno znanje z vsebinskih področij, 19 15,8 % 13 24,1 % 12 16,4 % 7 15,6 % na katerih delujem. Da, potrebujem dodatno znanje s področja 21 17,5 % 7 13,0 % 7 9,6 % 4 8,9 % interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih področij. Da, potrebujem dodatno znanje tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 34 28,3 % 17 31,5 % 19 26,0 % 13 28,9 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svojega 142 vsebinskega področja kot interdisciplinarnega 46 38,3 % 17 31,5 % 35 47,9 % 21 46,7 % povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji ne potrebujem. Skupaj 120 100,0 % 54 100,0 % 73 100,0 % 45 100,0 % 9.3 Strokovno izpopolnjevanje po statističnih regijah 9.3.1 Možnosti za strokovno izpopolnjevanje Med posameznimi statističnimi regijami prihaja do velikih razlik v možnostih, ki jih ponujajo izobraževalcem odraslih za strokovno izpopolnjevanje. Namreč, izobraževalci odraslih iz osrednjeslovenske regije so bistveno pogosteje kot preostali navajali, da imajo dovolj možnosti za izpopolnjevanje znanja. Najmanj možnosti ponujata goriška in obalno-kraška regija. Možnosti za izpopolnjevanje znanja oziroma Osrednjeslo- pridobivanje novih znanj v statistični regiji (čas venska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška pred pojavom epidemije covida-19) f f % f f % f f % f f % DA, v svoji regiji sem imel dovolj možnosti. 85 70,2 % 28 51,9 % 32 43,8 % 20 43,5 % NE, v svoji regiji nisem imel dovolj možnosti. 36 29,8 % 26 48,1 % 41 56,2 % 26 56,5 % Skupaj 121 100,0 % 54 100,0 % 73 100,0 % 46 100,0 % 9.3.2 Sistemsko spremljanje potreb po dodatnih znanjih V največji meri so sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb deležni izobra- ževalci odraslih, ki prihajajo iz gorenjske in goriške statistične regije. V obalno-kraški regiji je sistemsko spremljanje strokovnega razvoja prisotno v precej omejenem obsegu. IV. ANKETIRANJE Sistemsko spremljanje strokovnega razvoja in Osrednjeslo- izobraževalnih potreb zaposlenih in zunanjih venska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška sodelavcev f f % f f % f f % f f % Da, delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko 45 38,8 % 26 53,1 % 38 52,1 % 14 31,8 % spremlja moje potrebe po dodatnih znanjih. Ne, delodajalec oz. izvajalska organizacija mojih 45 38,8 % 14 28,6 % 29 39,7 % 21 47,7 % potreb po dodatnih znanjih ne spremlja sistemsko. Sem sam svoj delodajalec (s. p.). 26 22,4 % 9 18,4 % 6 8,2 % 9 20,5 % Skupaj 116 100,0 % 49 100,0 % 73 100,0 % 44 100,0 % Obalno-kraška regija izstopa po obsegu izvajanja rednih letnih razgovor z namenom spremljanja strokovnega razvoja med tistimi, pri katerih je sistemsko spremljanje sploh prisotno. V goriški regiji je nekoliko pogosteje kot v preostalih regijah prisotno spremljanje strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb preko vsakodnevnih individualnih pogovorov, preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu na- črtovanja in/ali izvedbe izobraževalnega procesa. na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih, pa tudi preko samoevalvacijskih vprašalnikov in izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih skupin. Osrednjeslo- Način spremljanja strokovnega razvoja in venska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška izobraževalnih potreb zaposlenih in zunanjih (n = 44) (n = 26) (n = 37) (n = 14) sodelavcev f f % f f % f f % f f % Preko rednih letnih razgovorov 32 72,7 % 18 69,2 % 28 75,7 % 13 92,9 % Preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. 21 47,7 % 13 50,0 % 20 54,1 % 5 35,7 % takoj, ko se potreba pojavi Preko individualnih pogovorov na začetku, med in 143 po koncu načrtovanja in/ali izvedbe izobraževalnega 13 29,5 % 9 34,6 % 20 54,1 % 6 42,9 % procesa Na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih 8 18,2 % 10 38,5 % 18 48,6 % 5 35,7 % Preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z 10 22,7 % 5 19,2 % 7 18,9 % 4 28,6 % izvedenimi izobraževanji, s predavatelji ipd. Preko samoevalvacijskih vprašalnikov 11 25,0 % 2 7,7 % 10 27,0 % 2 14,3 % Preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, 6 13,6 % 2 7,7 % 6 16,2 % 0 0,0 % aktivov in delovnih skupin Preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev 5 11,4 % 2 7,7 % 2 5,4 % 0 0,0 % odraslih 9.3.3 Pridobivanje informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje Načini pridobivanja informacij o programih za strokovno izpopolnjevanje so med regijami primerljivi. Pridobivanje informacij s spleta je sicer najbolj značilno za izobraževalce odraslih iz osrednjeslovenske regije, najmanj pa za izobraževalce odraslih iz obalno-kraške regije. A je za slednje najbolj značilno to, da informacije o programih pridobivajo preko e-pošte oziroma družabnih omrežij. Osrednjeslo- Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Način pridobivanja informacij/ponudbe o venska (n = 51) (n = 71) (n = 40) programih za strokovno izpopolnjevanje (n = 110) f f % f f % f f % f f % Na spletu 78 70,9 % 30 58,8 % 42 59,2 % 20 50,0 % Po priporočilu, osebno vabilo (delodajalec, znanci, 15 13,6 % 7 13,7 % 8 11,3 % 5 12,5 % prijatelji, sodelavci, predavatelji) S strani organizatorja/ponudnika 8 7,3 % 4 7,8 % 13 18,3 % 2 5,0 % e-pošta, družabna omrežja 33 30,0 % 19 37,3 % 25 35,2 % 17 42,5 % Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih KATIS 7 6,4 % 4 7,8 % 2 2,8 % 2 5,0 % tiskani mediji, plakati 3 2,7 % 0 0,0 % 0 0,0 % 3 7,5 % 9.3.4 Kraji strokovnega izpopolnjevanja Izobraževalci odraslih iz osrednjeslovenske regije se pogosteje kot preostali strokovno izpopolnjujejo preko samostojnega učenja in izobraževanja, redkeje kot preostali pa na ljudskih univerzah. Na ljudskih univerzah se sicer najpogosteje strokovno izpopolnjujejo izobraževalci odraslih iz goriške in obalno-kraške regije. Izobraževalci odraslih iz goriške regije se hkrati pogosteje kot preostali strokovno izpopolnjujejo na Andragoškem centru Slovenije. Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Po- Po- Po- Po- Kraji strokovnega Red- gos- Red- gos- Red- gos- Red- gos- izpopolnjevanja n Nikoli ko/ ko/ ko/ ko/ ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- ved- no časno no časno no časno no Preko samostojnega 17,5 80,8 20,4 77,8 31,5 65,8 20,0 120 1,7 % 54 1,9 % 73 2,7 % 45 4,4 % 75,6% učenja in izobraževanja % % % % % % % 14,8 48,7 36,5 17,3 55,8 26,9 35,1 43,2 21,6 28,6 45,2 V društvih in združenjih 115 52 74 42 26,2% % % % % % % % % % % % V zasebnih 21,9 50,0 28,1 34,6 42,3 23,1 40,3 38,9 20,8 36,6 46,3 organizacijah za 114 52 72 41 17,1% % % % % % % % % % % % izobraževanje odraslih 56,1 37,7 28,8 51,9 19,2 16,7 56,9 26,4 28,6 38,1 Na ljudskih univerzah 114 6,1 % 52 72 42 33,3% % % % % % % % % % % 144 Na Andragoškem 44,1 37,3 18,6 40,7 33,3 25,9 40,3 27,8 31,9 42,9 35,7 118 54 72 42 21,4% centru Slovenije % % % % % % % % % % % V Izobraževalnih centrih 46,9 38,9 14,2 60,8 23,5 15,7 52,8 33,3 13,9 47,5 40,0 113 51 72 40 12,5% v podjetjih % % % % % % % % % % % 9.3.5 Razlogi za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih Lastna pobuda za udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih je značilna predvsem za izobraževalce odraslih iz osrednjeslovenske regije. Pri izobraževalcih iz te regije je redkeje (kot pri izobraževalcih iz drugih regij) prisotna napotitev delodajalca na izpopolnjevanje glede na potrebe institucije. Napotitve delodajalcev glede na potrebe institucije so sicer v največji meri prisotne pri izobraževalnih odraslih iz goriške regije. Napotitve delodajalcev na strokovno izpopolnjevanje glede na lastno potrebo in željo izobraževalca odraslih, je najredkeje prisotno v obalno-kraški regiji. Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Kako pogosto se stro- Po- Po- Po- Po- kovnih izpopolnjevanj Red- gos- Red- gos- Red- gos- Red- gos- udeležite zaradi nas- n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ n Nikoli ko/ to/ lednjih razlogov? ob- ob- ob- ob- časno ved- ved- ved- ved- no časno no časno no časno no 13,3 86,7 26,4 71,7 40,3 59,7 25,0 Sam se odločim zanj. 120 0,0 % 53 1,9 % 72 0,0 % 44 6,8 % 68,2% % % % % % % % Delodajalec oz. izva- jalska organizacija me 24,3 33,0 42,6 13,5 38,5 48,1 12,5 38,9 48,6 15,9 56,8 115 52 72 44 27,3% napoti glede na moje % % % % % % % % % % % lastne potrebe in želje. Delodajalec oz. izva- jalska organizacija me 20,9 58,3 20,9 11,5 53,8 34,6 13,7 37,0 49,3 20,0 40,0 115 52 73 45 40,0% napoti glede na potrebe % % % % % % % % % % % institucije. IV. ANKETIRANJE 9.3.6 Ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj Izobraževalci odraslih iz goriške regije so bolj kot izobraževalci odraslih iz drugih regij izpostavljali pomanjkanje časa, službene obveznosti in družinske obveznosti kot ovire pri udeleževanju strokovnih izpopolnjevanj. Preostale ovire so prisotne v podobni meri med izobraževalci odraslih ne glede na regijo, iz katere prihajajo. Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Ovire pri udeleževanju Red- Po- Red- Po- Red- Po- Red- Po- strokovnih izpopol- ko/ gos- ko/ gos- ko/ gos- ko/ gos- njevanj n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ n Nikoli ob- to/ časno ved- ved- ved- ved- no časno no časno no časno no 38,8 58,7 47,2 49,1 28,8 65,8 48,9 Pomanjkanje časa 121 2,5 % 53 3,8 % 73 5,5 % 45 6,7 % 44,4% % % % % % % % 41,7 53,3 58,5 35,8 38,4 57,5 45,5 Službene obveznosti 120 5,0 % 53 5,7 % 73 4,1 % 44 6,8 % 47,7% % % % % % % % 56,3 42,0 11,3 64,2 24,5 13,7 43,8 42,5 11,4 50,0 Pomanjkanje financ 119 1,7 % 53 73 44 38,6% % % % % % % % % % % 17,6 56,3 26,1 66,0 28,3 11,0 46,6 42,5 18,6 58,1 Družinske obveznosti 119 53 5,7 % 73 43 23,3% % % % % % % % % % % Prenasičenost s progra- 24,2 55,0 20,8 18,9 73,6 21,9 67,1 11,0 31,1 37,8 mi za dodatno izpopol- 120 53 7,5 % 73 45 31,1% % % % % % % % % % % njevanje Nepoznavanje ponudbe 25,9 57,8 16,4 22,6 62,3 15,1 26,0 61,6 12,3 25,0 61,4 programov za dodatno 116 53 73 44 13,6% % % % % % % % % % % % izpopolnjevanje Premalo informacij o vsebini in poteku 30,5 60,2 28,8 67,3 35,6 60,3 29,5 61,4 118 9,3 % 52 3,8 % 73 4,1 % 44 9,1% 145 programa za dodatno % % % % % % % % izpopolnjevanje 44,1 52,5 26,4 66,0 37,0 58,9 43,2 52,3 Pomanjkanje motivacije 118 3,4 % 53 7,5 % 73 4,1 % 44 4,5% % % % % % % % % 58,8 38,7 52,8 45,3 63,0 37,0 40,9 56,8 Zdravstvene težave 119 2,5 % 53 1,9 % 73 0,0 % 44 2,3% % % % % % % % % Neodobravanje/zavi- 63,6 32,2 73,6 26,4 63,0 35,6 61,4 34,1 ranje delodajalca oz. 118 4,2 % 53 0,0 % 73 1,4 % 44 4,5% % % % % % % % % izvajalske organizacije Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih V. SKLEPNE UGOTOVITVE 146 V. SKLEPNE UGOTOVITVE V Analizi potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih smo ugotavljali, kakšne so potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, ki prihajajo iz kohezijske regije Zahodne Slovenije. Pri tem pa smo se osredotočili na potrebe po andragoških znanjih, po razvoju osebnostnih lastnosti, po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju vsebinskih področij med seboj. Poleg slednjega pa smo ugotavljali tudi, kakšne imajo izobraževalci odraslih možnosti in priložnosti strokovnega izpopolnjevanja v zahodni kohezijski regiji nasploh. Izobraževalcem v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, ki prihajajo iz kohezijske regije Zahodne Slovenije, izmed vseh temeljnih andragoških procesov najbolj primanjkuje andragoških znanj iz ugotavljanja izobraževalnih potreb ter upravljanja izobraževalnega procesa. V raziskavi smo prišli tudi do pomembnih ugotovitev, katerih andragoških znanj jim najbolj primanjkuje glede na posamezne andrago- ške procese, da bi svoje delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih kakovostno opravljali. Le-ta pa so iz: • pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. (ugotavljanje izobraževalnih potreb); • priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev ter iz načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam (načrtovanje in organizacija izobraževanja); 147 • prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te, iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja, iz poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno-izobraževalni vidiki) ter iz poznavanja psihologije človeka in odnosov (izpeljava izobraževanja); • načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja) ter iz vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav (evalvacija izobraževanja); • poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike ter iz načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih (vodenje izobraževalnega procesa); • urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji ter iz poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih (upravljanje izobraževalnega procesa). Ugotovitev, ki jo je pomembno izpostaviti, je tudi ta, da največ izobraževalcev odraslih za opravljanje svojega dela ne potrebuje andragoških znanj iz procesa upravljanje izobraževalnega procesa, iz le-tega pa predvsem ne znanj iz urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji ter poslovnega in finančnega načrtovanja dela. V raziskavi smo ugotovili, da pri izobraževalcih odraslih iz zahodne kohezijske regije obstaja potreba po razvoju vsaj treh osebnostnih lastnosti, in sicer: samostojnosti, prilagodljivosti in komunikativnosti. To so osebnostne lastnosti, ki so po oceni izobraževalcev odraslih zelo pomembne, a so pri njih prisotne v manjši meri. Interdisciplinarno povezovanje vsebinskih področij med seboj je med izobraževalci odraslih zahodne kohezijske regije do neke mere prisotno, a je večinoma omejeno na področje splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja. Najmanj interdisciplinarnega povezovanja pa je zaznati s področjem tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinar- Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih stva. Glede potreb po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju vsebinskih področij med seboj pa smo prišli do ugotovitve, da večini izobraževalcev odraslih zahodne kohezijske regije le-teh znanj primanjkuje; če pa jih že imajo, gre pa najpogosteje za kombinacijo obojega. Pomembno je izpostaviti tudi ugotovitev, da tisti, ki potrebujejo dodatno znanje iz interdisciplinarnega povezovanja, saj je le-to pomanjkljivo, vsebinskih področij med seboj ne povezujejo oz. to izvajajo redkeje. Kot dodatno znanje, ki ga izobraževalci odraslih potrebujejo s svojega vsebinskega področja ter interdisciplinarnega povezovanja le-teh med seboj, so najpogosteje navedli znanja s področja andragogike (andragoška didaktika, andragoški in sodobni pristopi k poučevanju, delo s posameznimi skupinami odraslih ipd.). Poleg slednjih pa so izpostavili še znanja s področja IKT, interdisciplinarnega povezovanja, psihologije, ozkopodročna strokovna znanja, ekonomsko-poslovna znanja ter družboslovna znanja; nekateri tudi pedagoška in pravna znanja, znanja s področja komunikacije, organizacije, administracije in vodenja ter s kadrovskega področja. Poleg splošne analize potreb po izpopolnjevanju znanja smo opravili še pet specifičnih in eno primerjalno analizo, ki so namen raziskave osvetlile iz različnih zornih kotov, in sicer glede na: • zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih (in primerjava potreb med njimi); • zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih; • vrsto neformalnih izobraževalnih programov; • vsebinska področja in interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin ter • statistično regijo. Sklepne ugotovitve glede strokovnega izpopolnjevanja izobraževalcev odraslih v zahodni kohezijski regiji bomo kot sintezo ugotovitev vseh analiz predstavili v drugem delu sklepa. 148 Zaposleni v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih (v nadaljevanju besedila: OIO), društvih in združenjih za kakovostno opravljanje svojega dela na področju neformalnega izobraževanja odraslih potrebujejo različna dodatna andragoška znanja. Slednja so v nadaljevanju predstavljena po TAP. Iz ugotavljanja izobraževalnih potreb jim najbolj primanjkujejo znanja iz pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. ter iz pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa). Glede na kraj zaposlitve je potreba po andragoških znanjih s tega procesa najvišja pri zaposlenih v društvih in združenjih. Zaposlenim v javnih OIO pa nekoliko bolj kot zaposlenim v zasebnih OIO primanjkuje znanj iz vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja) ter obratno zaposlenim v zasebnih OIO v primerjavi z zaposlenimi v javni OIO primanjkuje znanj iz pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem. Iz načrtovanja in organizacije izobraževanja najbolj potrebujejo dodatna znanja iz načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam, ter iz priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev. Izmed vseh TAP pa je prav slednji proces tisti, iz katerega jim najmanj primanjkuje andragoških znanj. Primerjalna analiza med kraji zaposlitve je pokazala, da največ potrebe po znanjih s tega procesa imajo zaposleni v društvih in združenjih, najmanj pa zaposleni v zasebnih OIO. Pri tem pa je izjema le znanje iz priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev. Le-to je namreč tisto, s katerim so zaposleni v društvih in združenjih najboljše opremljeni, najslabše pa zaposleni v javnih OIO. To pa je tudi tisto znanje, ki ga največ zaposlenih v društvih in združenjih za opravljanje svojega dela ne potrebuje. Ugotovljeno je bilo, da iz procesa izpeljava izobraževanja najbolj potrebujejo andragoška znanja iz prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij zanje, pa tudi iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja, ter iz poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno-izobraževalni vidiki). Je pa tudi tu primerjalna analiza med kraji zaposlitve pokazala, da imajo zaposleni v društvih V. SKLEPNE UGOTOVITVE in združenjih največ potrebe po znanjih s tega procesa, najmanj pa zaposleni v zasebnih OIO. Izjema med posameznimi andragoškimi znanji pa je znanje iz prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja. Ugotovili smo namreč, da le-tega v večji meri kot ostalim zaposlenim, primanjkuje zaposlenim v javnih OIO. Iz evalvacije izobraževanja jim najbolj primanjkujejo znanja iz načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja) ter iz vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav. Na podlagi primerjalne analize med kraji zaposlitve ponovno ugotavljamo, da andragoška znanja s slednjega področja najbolj potrebujejo zaposleni v društvih in zdru- ženjih, najmanj pa zaposleni v zasebnih OIO. Pri slednjih pa izmed vseh znanj iz tega procesa nekoliko bolj izstopa potreba po načrtovanju in izpeljavi presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja). Iz vodenja izobraževalnega procesa najbolj potrebujejo dodatna znanja iz sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih ter iz poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike. Glede na kraj zaposlitve tudi tukaj ugotavljamo, da imajo iz andragoških znanj s slednjega področja največji primanjkljaj zaposleni v društvih in združenjih, najmanj pa zaposleni v zasebnih OIO. Tudi največ zaposlenih v zasebnih OIO za opravljanje svojega dela ne potrebuje andragoških znanj s slednjega procesa. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da jim iz upravljanja izobraževalnega procesa najbolj primanjkuje znanj iz urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji. Je pa to tudi tisto znanje, ki ga za opravljanje svojega dela največ ne potrebuje. Glede na kraj zaposlitve je potreba po andragoških znanjih s tega procesa najmanjša pri zaposlenih v zasebnih OIO, medtem ko je pri ostalih zaposlenih med seboj primerljiva. Tudi za opravljanje svojega dela znanj s tega procesa ne potrebuje največ zaposlenih v zasebnih OIO. Na področju potreb po andragoških znanjih lahko sklenemo, da so zaposleni v zasebnih OIO bodisi bistveno bolj kot preostali opremljeni z različnimi andragoškimi znanji bodisi potrebo po dodatnih znanjih 149 prepoznavajo v manjši meri kot zaposleni v javnih OIO, društvih in združenjih. V raziskavi smo ugotovili, da je zaposlenim v javnih in zasebnih OIO, društvih in združenjih visoko pomembno, da ima izobraževalec odraslih, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja odraslih, naslednje osebnostne lastnosti: zanesljivost, komunikativnost, prilagodljivost in osebno integriteto, je tudi motivator drugih in ima prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja. Osebnostne lastnosti, ki večino v največji meri opredeljujejo, pa so zanesljivost, predanost svojemu delu in samostojnost. Kot lahko ugotovimo, je zanesljivost tista osebnostna lastnost, ki večino v celoti opredeljuje in hkrati je za večino zelo pomembna. Na podlagi primerjalne analize med kraji zaposlitve pa smo ugotovili, da je pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti primerljivo ocenjena med kraji zaposlitve izobraževalcev odraslih. Se pa zaposleni v društvih in združenjih redkeje kot zaposleni v OIO opredeljujejo za samostojne, predane svojemu delu, osebno integrirane in prilagodljive, pa tudi zmožne motiviranja drugih, samozavestne, tiste, ki imajo smisel za humor, pozitivno naravnane in inovativne. Glede interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih področij med seboj pa smo pri zaposlenih v OIO, društvih in združenjih prišli do enakih ugotovitev kot na splošnem nivoju – nivoju vseh izobraževalcev odraslih iz kohezijske regije Zahodne Slovenije: le-to je prisotno, a večinoma omejeno na področje splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja. Najmanj pa svoje vsebinsko področje interdisciplinarno povezujejo s področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. S primerjalno analizo pa smo ugotovili, da zaposleni glede na kraj zaposlitve svoje vsebinsko področje pogosteje interdisciplinarno povezujejo z določenimi področji kot preostali, in sicer: • zaposleni v javnih OIO s področjem izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev, naravoslovja, matematike in računalništva, storitev ter s kmetijstvom, gozdarstvom, ribištvom in veterinarstvom; • zaposleni v društvih in združenjih s področjem zdravstva in sociale ter umetnosti in humanistike; • zaposleni v zasebnih OIO s področjem splošnih izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja, osebnostnega razvoja ter tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Tudi na področju potreb po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje, ter po in- Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih terdisciplinarnem povezovanju vsebinskih področij med seboj smo pri zaposlenih v javnih in zasebnih OIO, društvih in združenjih prišli do enakih ugotovitev kot na splošnem nivoju: Največ zaposlenih le-teh potreb nima; med tistimi, ki pa jih imajo, pa gre najpogosteje za kombinacijo obojega. Na podlagi primerjalne analize med kraji zaposlitve lahko ugotovimo, da največ tistih zaposlenih, ki potreb po znanjih tako tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi področji nima, izhaja iz zasebnih OIO, najmanj pa iz društev in združenj. Med tistimi, ki potrebujejo dodatno znanje, pa prav tako v primerjavi z ostalimi izstopajo zaposleni v društvih in združenjih, ki potrebujejo dodatno znanje z vsebinskih področij, na katerih delujejo. V raziskavi smo ugotovili, da zaposlenim, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, izmed vseh temeljnih andragoških procesov najmanj primanjkuje andragoških znanj iz načrtovanja in organizacije izobraževanja; med njimi pa obstaja največ takih, ki andragoških znanj iz upravljanja izobraževalnih procesov ne potrebujejo. Da bi svoje delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih kakovostno opravljali, le-tem v primerjavi z zaposlenimi v javnih in zasebnih OIO, društvih in združenjih (v nadaljevanju besedila: prva skupina zaposlenih) večinoma primanjkujejo enaka andragoška znanja glede na posamezne andragoške procese. Le-ta pa so iz: pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd., iz pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem (oboje enako kot pri prvi skupini zaposlenih), ter iz vodenja procesa analize potreb (andragoška znanja) (ugotavljanje izobraževalnih potreb); priprave načrtov trženja izobraževalnih programov storitev, iz načrtovanja in izpeljave promocije izobra- ževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam (oboje enako kot pri prvi skupini zaposlenih), ter iz finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje in organizacija izobraževanja); iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja, iz poznava-150 nja andragoške didaktike in značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno- -izobraževalni vidiki) (oboje enako kot pri prvi skupini zaposlenih) (izpeljava izobraževanja); načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja) ter iz vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav (oboje enako kot pri prvi skupini zaposlenih) (evalvacija izobraževanja); načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih ter iz poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike (slednje enako kot pri prvi skupini zaposlenih) (vodenje izobraževalnega procesa); poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih (upravljanje izobraževalnega procesa). V raziskavi smo ugotovili, da sta med zaposlenimi, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobra- ževalnega dela kot izobraževalci odraslih, zanesljivost in komunikativnost daleč najpomembnejši osebnostni lastnosti, ki naj ju ima izobraževalec, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja odraslih. Sledijo jima pristnost, iskrenost in osebna integriteta. Večino pa jih v največji meri opredeljujejo zanesljivost, osebna integriteta in samostojnost. Enako kot pri prvi skupini zaposlenih tudi tukaj opazimo, da je zanesljivost tista osebnostna lastnost, ki večino popolnoma opredeljuje in hkrati je za večino zelo pomembna. Pri zaposlenih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, smo prišli do enakih ugotovitev kot na splošnem nivoju, in sicer tako glede obsega interdisciplinarnega povezovanja kot glede potreb po dodatnih znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobra- ževalec deluje, ter po interdisciplinarnem povezovanju vsebinskih področij med seboj (glej zgoraj). Edina razlika je ta, da tisti, ki imajo potrebo po dodatnih znanjih, je le-ta najpogosteje vezana bodisi na vsebinsko področje, na katerem deluje, bodisi na kombinacijo obojega – tako na svoje vsebinsko področje kot na interdisciplinarno povezovanje le-tega z ostalimi področji. V raziskavi smo prišli do pomembnih ugotovitev glede potreb po dodatnih znanjih na nivoju vrst neformalnih izobraževalnih programov za odrasle. Izobraževalci odraslih, ki delujejo v različnih programih, imajo različne potrebe po andragoških znanjih. Le-ta pa iz vseh temeljnih andragoških procesov najbolj V. SKLEPNE UGOTOVITVE primanjkujejo izobraževalcem odraslih, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc (v nadaljevanju besedila: IKT programi). V nadaljevanju so po temeljnih andragoških procesih navedena andragoška znanja, po katerih imajo le-ti in/ali izobraževalci odraslih iz drugih neformalnih izobraževalnih programov izstopajoče potrebe. Torej: andragoških znanj iz vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja) ter iz pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd., oboje iz procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb, v večji meri kot preostalim primanjkuje izobraževalcem odraslih tako iz IKT programov kot tudi iz programov trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva; prav zadnje prej navedeno andragoško znanje pa najbolj primanjkuje tistimi, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja; znanj iz prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje pa v večji meri kot preostalim primanjkuje izobraževalcem odraslih v programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O); andragoških znanj iz procesa načrtovanje in organizacija izobraževanja poleg izobraževalcev odraslih iz programov za dvig računalniških in IKT kompetenc, najbolj potrebujejo tudi tisti, ki delujejo v študijskih krožkih in v programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva, najmanj pa jih potrebujejo tisti, ki delujejo v programih s področja trženja in prodaje ter iz vodenja in upravljanja. Iz andragoških znanj iz procesa izpeljava izobraževanja imajo poleg tistih iz IKT programov največje potrebe tudi izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja, trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva ter v študijskih krožkih; izobraževalcem odraslih v študijskih krožkih najbolj primanjkuje znanj iz uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, tistim, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva, pa znanj iz prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja; andragoška znanja iz preostalih temeljnih andragoških procesov ( evalvacija izobraževanja, vodenje ter upravljanje izobraževalnega procesa) v primerjavi z ostalimi, kot že prej ugotovljeno, najbolj potrebujejo iz-151 obraževalci odraslih iz IKT programov; le-tem po potrebi iz znanj iz procesa evalvacija izobraževanja sledijo tisti, ki delujejo v študijskih krožkih, v programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva, za prosti čas in osebno rast ter medkulturnega izobraževanja; izmed preostalih skupin izobraževalcev, ki so po izra- ženosti potreb po dodatnih znanjih iz procesa vodenje izobraževalnega procesa med seboj primerljive, pa z večjimi primanjkljaji v znanjih iz prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi izobraževalca odraslih, načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih ter poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike izstopajo tisti, ki delujejo v programih za prosti čas in osebno rast. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti, ki naj jih izobra- ževalec odraslih v neformalnem izobraževanju odraslih ima, primerljiva med posameznimi vrstami neformalnih izobraževalnih programov za odrasle. Izjema sta le dve skupini izobraževalcev odraslih glede na vrsto programov, in sicer: izobraževalci odraslih v programu PUM-O, za katere so v primerjavi z ostalimi iskrenost, predanost svojemu delu in prilagodljivost manj pomembne osebnostne lastnosti izobraževalca odraslih, ter tisti, ki delujejo v programih usposabljanja za življenjsko uspešnost, za katere pa so iskrenost, pristnost, komunikativnost in organiziranost bolj pomembne osebnostne lastnosti kot ostalim skupinam izobraževalcev. Osebnostne lastnosti, ki izobraževalce odraslih v različnih programih opredeljujejo, so precej enakomerno zastopane, toda z nekaterimi izjemami. Če primerjamo, pogosteje se z njimi opredeljujejo izobraževalci odraslih v programih računovodstva in knjigovodstva, predvsem s pozitivno naravnanostjo ter navduševanjem drugih za svojo stroko in učenje, medtem ko se z njimi, predvsem s socialno spretnostjo, smislom za humor in inovativnostjo, v manjši meri opredeljujejo tisti, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja, opredeljujejo v manjši meri Pomembna ugotovitev, ki jo je treba izpostaviti, je tudi ta, da izobraževalci odraslih iz različnih vrst neformalnih izobraževalnih programov za odrasle vsebinsko področje, na katerem delujejo, različno interdisciplinarno povezujejo z drugimi področji. Najpogosteje svoje vsebinsko področje interdisciplinarno povezujejo: Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih • s splošnimi izobraževalnimi aktivnostmi, opismenjevanjem, osebnostnim razvojem izobraževalci odraslih, ki delujejo v programu PUM-O in v programih usposabljanja za življenjsko uspešnost; • z izobraževalnimi vedami in izobraževanjem učiteljev tisti, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva, trženja in prodaje ter medkulturnega izobraževanja; • z umetnostjo in humanistiko tisti, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja in v programih za dvig jezikovnih kompetenc; • z družboslovnimi, poslovnimi, upravnimi in pravnimi vedami izobraževalci odraslih iz programov trženja in prodaje ter vodenja in upravljanja; • z naravoslovjem, matematiko in računalništvom izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva ter v programu PUM-O; • s tehniko, proizvodnimi tehnologijami in gradbeništvom izobraževalci odraslih iz programa PUM-O; • s kmetijstvom, gozdarstvom, ribištvom in veterinarstvom izobraževalci odraslih, ki delujejo v programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva ter v študijskih krožkih; • s storitvami izobraževalci odraslih iz programov medkulturnega izobraževanja. Največ potreb po znanjih z vsebinskih področij, na katerih izobraževalec deluje in/ali po interdisciplinarnem povezovanju vsebinskih področij med seboj ima večina izobraževalcev odraslih, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja. Le-tem pa sledijo tisti, ki delujejo v programih za prosti čas in osebno rast, v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc ter za razvoj kariere. V raziskavi smo ugotovili, da se potrebe po dodatnih znanjih med izobraževalci odraslih razlikujejo tudi glede na vsebinsko področje, na katerem delujejo. Andragoških znanj iz vseh temeljnih andragoških procesov najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribi- štva in veterinarstva. Le-tem pa glede na posamezen andragoški proces sledijo tudi druge skupine izobra- ževalcev odraslih, in sicer: • iz ugotavljanja izobraževalnih potreb jim sledijo tisti, ki delujejo na področju informacijskih in komu-152 nikacijskih tehnologij (IKT); • iz načrtovanja in organizacije izobraževanja izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter zdravstva in sociale; • tako iz izpeljave izobraževanja kot iz evalvacije izobraževanja jim sledijo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju zdravstva in sociale; • iz upravljanja izobraževalnega procesa pa jim sledijo tisti, ki delujejo na področju naravoslovja, matematike in statistike. Za kakovostno opravljanje dela na svojem vsebinskem področju neformalnega izobraževanja odraslih pa andragoških znanj iz vseh temeljnih andragoških procesov, z izjemo upravljanja izobraževalnega procesa, najmanj potrebujejo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Poleg teh pa andragoških znanj iz izpeljave izobraževanj najmanj primanjkuje tudi tistim, ki delujejo na področju družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti ter znanj iz evalvacije izobra- ževanj tistim, ki delujejo na področju poslovnih in upravnih ved, prava. Najmanjšo potrebo po dodatnih znanjih tako iz vodenja kot upravljanja izobraževalnega procesa pa imata obe pravkar navedeni skupini izobraževalcev, in sicer tisti, ki delujejo na področju družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti, in tisti, ki delujejo na področju poslovnih in upravnih ved, prava. V raziskavi smo ugotovili, da med izobraževalci odraslih, ki delujejo na različnih vsebinskih področjih, izstopajo tri osebnostne lastnosti glede na to, kako pomembne se jim zdijo, da jih ima izobraževalec v neformalnem izobraževanju odraslih, ki so: • komunikativnost: le-ta je bolj pomembna izobraževalcem, ki delujejo na področju zdravstva in sociale ter naravoslovja, matematike in statistike, ter manj pomembna tistim s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva; • iskrenost: le-ta pa je nadpovprečno pomembna izobraževalcem odraslih s področja izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev ter umetnosti in humanistike, podpovprečno pa tistim s področ- ja naravoslovja, matematike in statistike ter kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva; • socialna spretnost: le-ta je podpovprečno pomembna izobraževalcem s področja naravoslovja, ma- V. SKLEPNE UGOTOVITVE tematike in statistike, nadpovprečno pomembna pa tistim, ki delujejo na področju izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev. Glede opredeljevanja s slednjo osebnostno lastnostjo pa so med izobraževalci odraslih z različnih vsebinskih področij največje razlike. Le-ta je največja med izobraževalci, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ter na področju kmetijstva, gozdarstva in veterinarstva. Prvi se s socialno spretnostjo v primerjavi z ostalimi nadpovprečno opredeljujejo, drugi pa v podpovprečni veliki meri. Do pomembne ugotovitve smo prišli tudi na področju interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih področij med seboj. Namreč, pri svojem delu izobraževalci odraslih področje, na katerem delujejo, večinoma povezujejo z drugimi disciplinami znotraj svojega področja, veliko manj pa je samega medpodročnega povezovanja. Kot izjemo pa lahko navedemo izobraževalce odraslih, ki delujejo na področju osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti, izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev ter zdravstva in sociale, saj v primerjavi z ostalimi svoje področje najpogosteje interdisciplinarno povezujejo s področjem splošnih izobraževalnih aktivnostmi, opismenjevanja in osebnostnega razvoja. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da dodatnih znanjih tako z vsebinskih področij, na katerih izobraževalci delujejo kot tudi po interdisciplinarnem povezovanju vsebinskih področij med seboj, najbolj potrebujejo izobraževalci odraslih, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, zdravstva in socialne varnosti ter transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev. Najmanj pa jih potrebujejo tisti, ki delujejo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Potrebe po dodatnih znanjih se razlikujejo tudi glede na statistično regijo, v kateri izobraževalci odraslih delujejo. V raziskavi smo ugotovili, da andragoških znanj iz vseh temeljnih andragoških procesov, z izjemo v odenja izobraževalnega procesa, kjer so po potrebah po dodatnih znanjih vse regije med seboj primerljive, najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih iz gorenjske regije. V nadaljevanju so po temeljnih andragoških procesih navedena andragoška znanja, po katerih izstopajo le-ti in/ali izobraževalci odraslih iz drugih regij. Torej: 153 • iz procesa ugotavljanje izobraževalnih potreb bolj kot ostali potrebujejo predvsem znanja iz prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih ter iz vodenja procesa analize potreb; znanj iz tega procesa pa manj potrebujejo izobraževalci odraslih iz obalno- -kraške regije; • iz procesa načrtovanje in organizacija jim v primerjavi s preostalimi najbolj primanjkuje znanj iz na- črtovanja izvedbe izobraževanja za posamezne izobraževalne programe za odrasle, iz oblikovanja ciljev programa in načrtovanja vsebine programa ter iz načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja; iz le-teh znanj pa imajo najmanj potreb izobraževalci odraslih iz osrednjeslovenske in obalno-kraške regije; • iz procesa izpeljava izobraževanja jim v primerjavi s preostalimi izobraževalci najbolj primanjkuje znanj iz prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter iz načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij; znanje iz spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev pa najbolj potrebujejo izobra- ževalci odraslih tako iz gorenjske kot goriške regije; • poleg izobraževalcev odraslih iz gorenjske regije pa znanj iz procesa upravljanje izobraževalnega procesa najbolj potrebujejo tudi tisti, ki delujejo v osrednjeslovenski regiji; le-ti imajo izmed vseh andragoških procesov največjo potrebo po dodatnih znanjih prav iz slednjega, in sicer predvsem iz poslovnega in finančnega načrtovanja dela in poročanja o delu pri izobraževanju odraslih, iz priprave in vodenja izobraževalne dokumentacije ter iz poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih; najmanj potreb iz tega procesa pa imajo izobraževalci odraslih iz obalno-kraške regije. Pomembna ugotovitev, ki jo je treba izpostaviti, je tudi ta, da izobraževalci odraslih glede na statistično regijo, v kateri delujejo, svoje vsebinsko področje pogosteje interdisciplinarno povezujejo z določenimi področji kot preostali, in sicer izobraževalci odraslih: • iz obalno-kraške regije s področjem splošno izobraževalnih aktivnosti, opismenjevanja in osebnostnega razvoja, naravoslovja, matematike in računalništva, umetnosti in humanistike ter z izobraže- Analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih valnimi vedami in izobraževanjem učiteljev; • iz osrednjeslovenske regije s področjem izobraževalnih ved in izobraževanjem učiteljev ter z druž- benimi, poslovnimi, upravnimi in pravnimi vedami; • iz gorenjske regije s področjem zdravstva in socialne ter storitev. V raziskavi smo tudi ugotovili, da imajo največ potreb po dodatnih znanjih tako z vsebinskih področij, na katerih delujejo, kot tudi iz interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih področij med seboj izobraževalci odraslih iz gorenjske in osrednjeslovenske regije. Poleg potreb pa smo raziskovali tudi, kakšne možnosti in priložnosti strokovnega izpopolnjevanja imajo izobraževalci odraslih v zahodni kohezijski regiji. Na podlagi vseh analiz (splošne, specifičnih in primerjalne) smo prišli do naslednjih pomembnih ugotovitev. V času pred pojavom epidemije covida-19 je imela večina izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle iz zahodne kohezijske regije v svoji statistični regiji dovolj možnosti za izpopolnjevanje svojega znanja, a kljub temu je zelo veliko tudi tistih, ki teh možnosti niso imeli dovolj. Kot razloge so slednji navajali pomanjkljivo in/ali neustrezno ponudbo ter krajevno oddaljenost od središč. Ko izobraževalce odraslih ločimo na dve skupini zaposlenih, pridemo pri zaposlenih v javnih in zasebnih OIO, društvih in združenjih (v nadaljevanju besedila: 1. skupina zaposlenih) do enakih ugotovitev kot na splošni ravni (primerjalna analiza med kraji zaposlitve je pokazala, da je dovolj možnosti imelo največ zaposlenih v društvih in združenjih). Medtem ko večina tistih, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih (v nadaljevanju besedila: 2. skupina zaposlenih) ni imela dovolj možnosti za izpopolnjevanje znanj v svoji statistični regiji. Še bolj specifično, najmanj možnosti za strokovno izpopolnjevanje so imeli tisti, ki delujejo v programih za dvig jezikovnih kompetenc, študijskih krožkih in programih za prosti čas in osebno rast, tisti, ki delujejo na vsebinskem področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, ter izobraževalci odraslih iz goriške in obalno-kraške statistične regije. 154 Ugotovili smo, da je v posameznih statističnih regijah veliko raznolikih ustanov za strokovno izpopolnjevanje izobraževalcev odraslih. Izmed njih je večina izobraževalcev navajala ljudske univerze, kot samostojno organizacijo pa Andragoški center Slovenije. Do pomembnih ugotovitev smo prišli tudi na področju sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izobraževalcev odraslih. Večina izobraževalcev iz zahodne kohezijske regije, ki imajo delodajalca oz. sodelujejo z izvajalsko organizacijo, je deležna sistemskega spremljanja njihovih potreb po dodatnih znanjih. Kljub temu pa je veliko takih, ki sistemskega spremljanja potreb ni deležna, bodisi ker jih delodajalec oz. izvajalska organizacija ne spremlja sistemsko, bodisi ker so sami svoj delodajalec (s. p.). Enake ugotovitve so tudi na ravni 1. skupine zaposlenih. Znotraj le-te pa so zaposleni v javnih OIO tisti, ki so sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih največkrat deležni. Še bolj poglobljeno, v najmanjši meri pa so potrebe po dodatnih znanjih sistemsko spremljane pri izobraževalcih odraslih, ki delujejo v programih trženja in prodaje ter medkulturnega izobraževanja, pri tistih, ki delujejo na vsebinskem področju umetnosti in humanistike ter družbenih ved, novinarstva in informacijskih znanosti ter izobraževalci odraslih iz obalno-kraške statistične regije. Izobraževalci odraslih iz zahodne kohezijske regije, ki so deležni sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb, so le-tega največkrat deležni preko rednih letnih razgovorov. Do enakih ugotovitev kot na splošni ravni smo prišli tudi na ravni 1. skupine zaposlenih. Na podlagi primerjave zaposlenih znotraj te skupine, so spremljanja preko rednih letnih razgovorih najpogosteje deležni zaposleni v javnih OIO, preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu načrtovanja in/ali izvedbe izobra- ževalnega procesa zaposleni v zasebnih OIO, zaposleni v društvih in združenjih pa so pogosteje kot ostali spremljani na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih. V raziskavi smo ugotovili, da izobraževalci odraslih iz zahodne kohezijske regije, tako na splošni ravni kot ločeno po skupinah zaposlenih, informacije/ponudbe o programih za strokovno izpopolnjevanje najpogosteje pridobivajo preko spleta oz. spletnih strani ponudnikov strokovnih izpopolnjevanj. Če pa na to pogle-damo še iz drugih zornih kotov ugotovimo, da je splet tisti vir, ki je še posebej pomemben za izobraževalce odraslih, ki delujejo: V. SKLEPNE UGOTOVITVE • v programih računovodstva in knjigovodstva, trženja in prodaje, študijskih krožkih in programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva; • na vsebinskem področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, na področju poslovnih in upravnih ved, prava, transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev; • v osrednjeslovenski statistični regiji. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se izobraževalci odraslih iz zahodne kohezijske regije, tako na splošni ravni kot ločeno po skupinah zaposlenih, najpogosteje strokovno izpopolnjujejo preko samostojnega učenja in izobraževanja. Društva in združenja pa so najpomembnejši ponudnik strokovnih izpopolnjevanj. Najredkeje pa dodatna znanja pridobivajo v izobraževalnih centrih v podjetjih. Razlike med kraji strokovnega izpopolnjevanja je razkrila primerjalna analiza znotraj prve skupine zaposlenih, in sicer se zaposleni v zasebnih OIO najpogosteje izpopolnjujejo preko samostojnega učenja in izobraževanja ter v zasebnih OIO in v izobraževalnih centrih v podjetjih, zaposleni v javnih OIO na Andragoškem centru Slovenije ter zaposleni v društvih in združenjih pa v le-teh. Pomembna ugotovitev, ki jo je treba izpostaviti, je tudi ta, da se izobraževalci odraslih iz zahodne kohezijske regije, tako na splošni ravni kot ločeno po skupinah zaposlenih, za strokovna izpopolnjevanja najpogosteje odločijo zaradi lastne pobude (sami se odločijo zanj). Z vidika statističnih regij je le-to najpogostejše pri izobraževalcih odraslih iz osrednjeslovenske statistične regije, z vidika vsebinskih področij pa pri tistih, ki delujejo na področju izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se izobraževalci odraslih iz zahodne kohezijske regije nasploh ter ločeno glede na kraj zaposlitve tudi 1. skupina zaposlenih, pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje svojega znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih najpogosteje srečujejo z dvema ovirama: pomanjkanje časa in službene obveznosti. Poleg teh dveh pa se zaposleni iz 2. skupine najpogosteje srečujejo tudi s pomanjkanjem financ. Na podlagi primerjave zaposlenih znotraj 1. skupine ugotovimo, da so ovire močno odvisne od kraja zaposlitve. Torej, pri odločanju za dodatno strokovno izpopolnjevanje se zaposleni 155 v javnih OIO najpogosteje srečujejo z ovirami pomanjkanje časa, službene in družinske obveznosti (z le-te-mi se najpogosteje srečujejo tudi tisti iz goriške regije), v društvih in združenjih pa s pomanjkanjem financ, s prenasičenostjo s programi za dodatno izpopolnjevanje, z nepoznavanjem ponudb programov in s premalo informacijami o vsebini in poteku programa za dodatno izpopolnjevanje. V zasebnih OIO v primerjavi z ostalimi o ovirah manj poročajo. Glede na vrsto neformalnih izobraževalnih programov za odrasle ugotovimo, da se s pomanjkanjem financ najpogosteje srečujejo tisti, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja, z oviro prenasičenost s programi za dodatno izpopolnjevanje pa najmanj izobraževalci, ki delujejo v programu PUM-O. Raziskava oziroma analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih, ki delujejo na podro- čju neformalnega izobraževanja odraslih na območju kohezijske regije Zahodne Slovenije, je ena izmed redkih, ki potrebe izobraževalcev odraslih iz neformalnih izobraževalnih programov za odrasle raziskuje iz tako različnih vidikov – glede na zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, vrsto neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, vsebinska področja in interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin ter statistično regijo. Predstavlja temeljno strokovno izhodišče za nadaljnje najrazličnejše akcije tako v smeri kakovostnejšega sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izobraževalcev odraslih s področja neformalnega izobraževanja odraslih kot v smeri vsebinsko in časovno učinkovitejšega iskanja rešitev na potrebe izobraževalcev odraslih. Predstavlja pomemben dokument pri razvoju področja strokovnega izpopolnjevanja izobraževalcev odraslih. Raziskava kot sama ponuja tudi najrazličnejše možnosti in priložnosti nadaljnjih ponovnih analiz iz predstavljenih specifičnih vidikov, npr. na ravni neformalnih programov za odrasle. Raziskava predstavlja pomembno strokovno izhodišče pri pripravi teoretskega modela za vzpostavitev informacijskega sistema, ki je predstavljen v drugem delu Strokovnih podlag. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema 156 VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA II. del TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA 157 Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA 158 VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA 6 O TEORETSKEM MODELU 6.1 Namen in cilji Naš namen je bil zasnovati teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo zagotavljal na eni strani sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, hkrati pa zagotavljal bazo programov izpopolnjevanja znanja in uč- nih vsebin za potrebe samostojnega učenja izobraževalcev odraslih. Torej, naš cilj je bil oblikovati teoretski model, ki bo obsegal naslednja dva modula: 1. modul za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle ter 2. modul za bazo programov izpopolnjevanja znanja in učnih vsebin za potrebe samostojnega učenja izobraževalcev odraslih. Oba modula pa sta med seboj povezana preko skupnega informacijskega sistema. 6.2 Raziskovalna vprašanja 159 Splošno raziskovalno vprašanje: Kakšen teoretski model oblikovati za vzpostavitev informacijskega sistema? Zastavljeno vprašanje smo razčlenili na naslednji dve specifični raziskovalni vprašanji: 3. Kakšen modul oblikovati za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle? 4. Kakšen modul oblikovati za bazo programov izpopolnjevanja znanja in učnih vsebin za potrebe samostojnega učenja izobraževalcev odraslih? 6.3 Izhodišča za pripravo teoretskega modela Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema (v nadaljevanju besedila: teoretski model) je oblikovan na podlagi strokovnih in teoretskih izhodišč. Za strokovna izhodišča smo vzeli zakonske podlage in druge dokumente s področja izobraževanja odraslih (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o izobraževanju odraslih, Strategija razvoja Slovenije 2030 ipd.) ter sklepne ugotovitve analize potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih (v nadaljevanju besedila: raziskava), ki smo jih predstavili v prvem delu Strokovnih podlag. Različna literatura s področja načrtovanja programov v neformalnem izobraževanju odraslih (Ličen 2006, 2008, 2015; Caffarella 1994, 2002; Caffarella in Ratcliff Daffron 2013, 2021; Chan 2010 ipd.) in stalnega strokovnega izpopolnjevanja izobraževalcev odraslih (Možina 2011; Možina in Birman Forjanič 2009; Ovesni 2018; Egetenmeyer, Breitschwerdt in Lechner 2019; Egetenmeyer in Käpplinger 2011; Jütte in Lattke 2014 ipd.). pa nam je služila kot teoretsko izhodišče. Pomemben del te literature smo vključili že v raziskavo – v analizo dokumentacije. Najpomembnejše izhodišče pri oblikovanju teoretskega modela je bila prav izdelana analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih. Tako v fokusnih skupinah kot tudi preko anketiranja je bila med izobraževalci odraslih zahodne kohezijske regije jasno izražena potreba po sistemskem spremljanju Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema potreb po dodatnih znanjih in razvoju izobraževalcev odraslih. Skozi fokusne skupine in anketiranje so se osvetlili pomembni vidiki, ki smo jih upoštevali pri oblikovanju teoretskega modela. Na tem mestu izposta-vimo naslednje: 1. Spremljanje potreb ni poenoteno, ampak je od organizacije do organizacije različno. 2. Med organizacijami obstajajo velike razlike tako glede načinov in pogostosti spremljanja, prepoznavanja in upoštevanja trenutnih in prihodnjih potreb, pa tudi skrbi za razvoj in vključevanje izobraževalcev odraslih v programe usposabljanja nasploh. 3. Na nacionalni ravni spremljanje potreb poteka preko študij o potrebah, poročil evalvacij in izvedenih evalvacijskih delavnic različnih mrež, nimamo pa na nacionalni ravni enotnega pregleda nad aktualnimi ali pričakovanimi potrebami. Skozi analizo dokumentacije smo izdelali seznam andragoških znanj, ki so pomembna za kakovostno opravljanje dela na področju neformalnega izobraževanja odraslih. Za namen izdelave teoretskega modela je bilo pomembno, da posamezno znanje ni oblikovano presplošno ali prespecifično, a hkrati dovolj konkretno, da z njim izobraževalec odraslih kakovostno opravlja različna dela na področju neformalnega izobraževanja odraslih – in sicer ne glede na svojo vlogo, ki jo opravlja, vrsto ali vsebinsko področje izobraževalnih programov niti glede na ciljno skupino, ki se v te programe vključuje. Na koncu oblikovano teoretično formulacijo – seznam andragoških znanj – smo uporabili pri bazi znanj v podatkovnem modelu. Temeljno izhodišče pri zasnovi teoretskega modela je bilo, da naj teoretski model zagotavlja: 1. sistemsko spremljanje potreb na nacionalni ravni, 2. kontinuirano spremljanje potreb, 3. vključenost vseh izvajalskih organizacij in njihovih sodelavcev v različnih vlogah, 160 4. dostopnost do podatkov za uporabnike v različnih vlogah, 5. povezanost potreb z bazo programov in učnih vsebin. 6.4 Ciljna skupina teoretskega modela Kot ciljno skupino smo identificirali izobraževalce odraslih v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle (v nadaljevanju besedila: NIPO), in sicer tako zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobra- ževanje odraslih, društvih in združenjih kot tudi druge zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih v NIPO. Ker je namen teoretskega modela zagotavljanje sistemskega spremljanja potreb in baze programov ter učnih vsebin, so kot ciljna skupina opredeljeni tudi drugi deležniki, ki bodo bodisi upravljali s sistemom bodisi se pojavili v vlogi načrtovalcev ali odločevalcev oz. podatke uporabili v raziskovalne ali druge namene (pristojno ministrstvo, Andragoški center Republike Slovenije idr.). 6.5 Zasnova teoretskega modela Zasnova celotnega teoretskega modela je izhajala iz namena po zagotoviti enotnega sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih ter po zagotoviti dostopa do baze programov in učnih vsebin. Tako je sistem sestavljen iz dveh funkcionalnih sklopov, in sicer spremljanje potreb po dodatnih znanjih ter baze programov izpopolnjevanja znanja in učnih vsebin za potrebe samostojnega učenja izobraževalcev odraslih. Oba sklopa sta z vidika uporabniške izkušnje prepletena in integrirana v enotno spletno aplikacijo. VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA 7. MODUL ZA SISTEMSKO SPREMLJANJE POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU ZNANJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH V NIPO 6.6 Splošno o modulu Pri zasnovi modula smo izhajali iz stališča, da mora biti proces sistemskega spremljanja potreb enotno voden. Kot ustrezni instituciji, ki bi lahko upravljali s sistemom, vidimo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ali Andragoški center Slovenije (ACS). V nadaljevanju predstavljamo zasnovo celotnega modula: • načrt uporabe modula, • proces izvajanja modula in • vsebino modula. 6.7 Načrt uporabe modula Potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v NIPO se bo spremljalo na dva načina:  preko kratkega vprašalnika v spletni aplikaciji, v katerem bodo izobraževalci samoocenili svoje potrebe po dodatnih znanjih,  preko informativne spletne prijave v izobraževalne programe (na ta način se bo ugotovilo, po katerih programih je največ povpraševanja). Administrator orodja, registrirana organizacija, društvo, združenje (v nadaljevanju besedila: organizacija) oziroma registrirani izobraževalec odraslih (v nadaljevanju besedila: izobraževalec) bo za želeno obdobje lahko videl in analiziral potrebe skladno s pravicami. Pravice se bodo razlikovale glede na vloge. Izobra-161 ževalec bo dostopal do svojih podatkov in z njimi upravljal, organizacija na ravni svoje organizacije, upravljalec sistema pa bo dostopal do podatkov, ki jih potrebuje za namen upravljanja in namene, za katere bo sistem vzpostavljen. 6.8. Proces izvajanja modula Kratek vprašalnik o potrebah po dodatnih znanjih bo uporabnik izpolni minimalno enkrat na leto. Sistem bo uporabnika ob prijavi preusmeril na izpolnjevanje vprašalnika. Uporabnik bo lahko vprašalnik izpolnil tudi večkrat na leto oz. ob vsaki morebitni spremembi njegovih potreb po dodatnih znanjih. Sistem bo na ta način razpolagal z ažuriranimi podatki, tj. podatki zadnjega izpolnjevanja vprašalnika. Po enem letu od zadnjega izpolnjevanja vprašalnika bo uporabnik dobi el. sporočilo – opomnik, da naj osveži podatke o svojih potrebah po dodatnih znanjih. Na tak način se bodo podatki stalno in sistemsko osveževali, v sistemu pa bodo tako shranjene zadnje, najnovejše potrebe uporabnikov. Dodatno zagotovi-lo za izpolnitev vprašalnika je avtomatska preusmeritev uporabnika na vprašalnik že pred uporabo aplikacije, če je od izpolnjevanja minilo leto ali več. 6.9 Vsebina modula 6.9.1 Registracija uporabnika Izobraževalec odraslih se bo ob prvem obisku aplikacije registriral – izpolnil svoj profil. Njegov profil bo obsegal naslednje podatke (*obvezno izpolni): • Ime in priimek* • Elektronski naslov* • Spol* (spustni seznam) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema • Leto rojstva* • Statistična regija bivanja* (spustni seznam) • Pedagoško-andragoška izobrazba* (spustni seznam) • Strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja* (spustni seznam) • Primarna vloga, ki jo opravljam v neformalnih programih za odrasle* (spustni seznam) • Organizacija, kjer izobraževalec opravlja svoje izobraževalno delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih (možnih več odgovorov)* Uporabnik bo iz spustnega seznama izbral ustrezno vrsto organizacije: ljudska univerza, društvo, združenje, izobraževalni center v podjetju, knjižnica, galerija, muzej, zasebna šola ipd.). Ko uporabnik le-to izbere, se mu v nadaljevanju prikaže seznam registriranih organizacij za izbrano vrsto. Če bo na primer uporabnik izbral »ljudska univerza«; se mu bodo v nadaljevanju v seznamu prikazale vse v aplikacijo registrirane ljudske univerze. Uporabnik bo izmed prikazanih izbral želelno. Uporabnik bo lahko na tem mestu izbral tudi možnost, da organizacija ne spremlja njegovih potreb. V tem primeru bo označil: »Ne želim, da organizacija spremlja moje potrebe.« Če pa organizacija še ne bo registrirana, bo lahko izbral možnost: »Organizacija še ni registrirana.« Ta podatek je pomemben, da lahko organizacija sistemsko spremlja potrebe svojih zaposlenih. • Status bo lahko:  »Aktiven« Ta status se bo avtomatsko prikazal.  »V mirovanju« Ta status bo moral uporabnik posebej označiti in bo lahko veljal za obdobje enega leta. Za uporabnika s tem statusom se ne bo zagotavljalo spremljanje potreb, uporabnik v tem času ne bo prejemal nobenih obvestil – niti s področja spremljanja potreb kot tudi ne s področja baze programov. 162  »Izpisan« Uporabnik bo lahko izbral možnost »Izpiši me iz sistema«, s čimer bo sistem uporabnika deaktiviral. V primeru, da se bo kasneje pojavila potreba po dostopu, se bo uporabnik ponovno registriral. V tem primeru bo sistem zaznal uporabnika in po želji uporabnika pripisal podatke, ki so že v sistemu. Izobraževalec odraslih se v aplikacijo registrira z: • uporabniškim imenom (elektronski naslov) in • geslom. 6.9.2 Registracija organizacije Organizacija se ob prvem obisku aplikacije registrira – izpolni svoj profil. Njen profil bo obsegal naslednje podatke (*obvezno izpolni): • Naziv organizacije* • Kontaktna oseba* • Odgovorna oseba* • El. naslov kontaktne osebe* • Naslov organizacije* • Statistična regija * (spustni seznam) • Davčna številka* • Vrsta organizacije (spustni seznam: ljudska univerza, društvo, združenje, izobraževalni center v podjetju, knjižnica, galerija, muzej, zasebna šola ipd.). Ta podatek je stična točka s profilom uporabnika. Na tak način lahko organizacija sistemsko spremlja potrebe svojih izobraževalcev. • Status:  aktiven (ta status je avtomatsko prikazan);  v mirovanju (ta status mora organizacija posebej označiti in velja za obdobje enega leta; to pomeni, da organizacija v obdobju enega leta ni aktivna – tako na področju spremljanja VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA potreb kot na področju baze programov);  izpiši me iz sistema (ta status mora organizacija posebej označiti in velja za nedoločen čas). Vsaj ena oseba iz organizacije ima administratorsko pravico. Ob naslednjih obiskih se organizacija v aplikacijo registrira s svojim • uporabniškim imenom (elektronski naslov) in • geslom. 6.9.3 Vprašalnik o potrebah po dodatnih znanjih Vprašalnik izpolnjujejo izobraževalci odraslih. Vprašalnik je po temeljnih andragoških procesih sestavljen iz več nivojev andragoških znanj (področje in podpodročje) (glej prilogo 5; del tega glej tabelo 3) ter ocenjevalne lestvice. Ob kliku na izpolnjevanje vpra- šalnika se uporabniku vedno odpre področje znanja z naslednjo ocenjevalno lestvico: • »Znanje iz navedenega področja mi ne primanjkuje.« • »Znanje iz navedenega področja mi delno primanjkuje.« • »Znanje iz navedenega področja mi zelo primanjkuje.« • »Za opravljanje svojega dela znanja iz navedenega področja ne potrebujem.« Uporabnik bo na ocenjevalni lestvici s klikom označil svojo izbiro. Če bo označil »Znanje iz navedenega področja mi delno primanjkuje« ali »Znanje iz navedenega področja mi zelo primanjkuje«, bo pomenilo, da ima uporabnik potrebo po dodatnih znanjih s tega področja. To bo povod, da se mu bo v naslednjem koraku odprl spustni seznam s podpodročji andragoških znanj. Ob seznamu se bo ponovno prikazala enaka ocenjevalna lestvica, s to razliko, da bo ob vsakem podpodročju označena enaka izbira, kot je bila izbira uporabnika za področje znanja. Označeno izbiro lahko uporabnik odznači in označi tisto, ki zanj velja. 163 Uporabnik pa lahko na za to primerno mesto tudi dopiše potrebno znanje, ki ni navedeno v spustnem seznamu, a ima potrebo po njem. V tabeli 4 so za primer področja “Metodološka znanja za vodenje procesa analize potreb” prikazana podpodročja in način ocenjevanja. Kot je iz tabele razvidno, izobraževalcu zelo primanjkujejo znanja s področja “Metodološka znanja za vodenje procesa analize potreb”. Zato mu sistem za vsa podpodročja iz navedenega področja ponudi v izpolnitev samooceno znanj. V našem konkretnem primeru se na sledečih podpodročjih: “Načrtovanje in izpeljava celotnega procesa ugotavljanja potreb”, “Metode in tehnike ugotavljanja potreb”, “Ugotavljanje izobraževalnih potreb na različnih ravneh” in “Metodološka znanja za vodenje procesa analize potreb”. Poleg tega lahko uporabnik navede druga znanja s področja ugotavljanja izobraževalnih potreb. Vnose drugih znanj bo sistem zbiral ločeno in jih bo upravljalec sistema periodično analiziral in po potrebi v sistem vnesel dodatno znanje. Tabela 3: Del vprašalnika o potrebah po dodatnih znanjih. TEMELJNI PODROČJE andragoškega znanja OCENJEVALNA LESTVICA ANDRAGOŠKI PROCES Znanje iz navedenega področja … Ugotavljanje Prepoznavanje razvojnih družbenih trendov … mi ne primanjkuje izobraževalnih in njihovega vpliva na izobraževanje odra- … mi delno primanjkuje potreb slih (predvidevanje potreb, iskanje novosti … mi zelo primanjkuje ipd.) … za opravljanje svojega dela ne potrebujem Ugotavljanje izobraževalnih potreb na … mi ne primanjkuje različnih ravneh … mi delno primanjkuje … mi zelo primanjkuje … za opravljanje svojega dela ne potrebujem Metodološka znanja za vodenje procesa … mi ne primanjkuje analize potreb … mi delno primanjkuje … mi zelo primanjkuje … za opravljanje svojega dela ne potrebujem Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Druga znanja s področja ugotavljanja izo-DOPIŠI braževalnih potreb (prosimo, navedite) Tabela 4: Vprašalnik za primer področja “Metodološka znanja za vodenje procesa analize potreb”. PODROČJE PODPODROČJE OCENJEVALNA LESTVICA andragoškega znanja andragoškega znanja Znanje iz navedenega področja … Metodolo- Načrtovanje in izpeljava celotnega procesa … mi ne primanjkuje ška znanja za ugotavljanja potreb … mi delno primanjkuje vodenje procesa … mi zelo primanjkuje analize potreb … za opravljanje svojega dela ne potrebujem Metode in tehnike ugotavljanja potreb … mi ne primanjkuje … mi delno primanjkuje … mi zelo primanjkuje … za opravljanje svojega dela ne potrebujem Analiza in interpretacija rezultatov … mi ne primanjkuje … mi delno primanjkuje … mi zelo primanjkuje … za opravljanje svojega dela ne potrebujem Priprava poročila o ugotavljanju izobraže- … mi ne primanjkuje valnih potreb … mi delno primanjkuje … mi zelo primanjkuje … za opravljanje svojega dela ne potrebujem Drugo (prosimo, navedite) DOPIŠI Ko bo uporabnik izpolnil vprašalnik v celoti, bo sistem glede na izražene potrebe povezal ustrezne programe oz. učne vsebine. Uporabniku se bo v sistemu odprlo »okence« s sporočilom in predlogom izobraževal-164 nih programov in učnih vsebin z možnostjo takojšnje prijave. Na tak način bomo lahko zagotovili takojšnjo rešitev na zaznane potrebe po dodatnih znanjih uporabnika. Posledično bomo uporabniku prihranili čas, saj mu ne bo treba brskati po internetu in na novo iskati ustreznih izobraževalnih programov ali gradiv. 6.9.4 Ob vsakem obisku aplikacije • UPORABNIK Ob vsakem obisku aplikacije se bosta uporabniku pojavili možnost osvežitve svojega profila in možnost osvežitve svojih potreb, če so se le-te od zadnjega obiska spremenile. Na ta način bomo lahko zagotovili ažurnost potreb uporabnikov. • ORGANIZACIJA Ob vsakem obisku aplikacije se bo organizaciji pojavilo »okence« po možnosti osvežitve profila. 6.9.5 Po enoletni neuporabi aplikacije Uporabnik bo v primeru, da eno leto ne bo uporabljal aplikacije, na e-naslov dobil »avtomatski« opomnik – npr.: “Na nacionalni ravni sistemsko spremljamo potrebe izobraževalcev odraslih po dodatnih znajih. V sistemu ste registrirani kot izobraževalec odraslih. Ker je minilo že več kot 12 mesecev od zadnjega spremljanja potreb, vas prosimo, da v sistemu osvežite svoje potrebe po dodatnih znanjih.” Opomnik bo prejemal večkrat, in sicer dokler ne bo izpolnil vprašalnika (najprej z enotedenskim razmikom, nato pa s tridnevnim do izpolnitve vprašalnika). Na tak način bomo preko aplikacije zagotovili sistemsko spremljanje najnovejših potreb uporabnika. VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA 8. MODUL ZA BAZO PROGRAMOV IZPOPOLNJEVANJA ZNANJA IN UČNIH VSEBIN ZA POTREBE SAMOSTOJNEGA UČENJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH 6.10 Splošno o modulu Dostop do baze programov in učnih vsebin bo možen preko skupnega informacijskega sistema, v katerega sta povezana oba modula. Do baze programov bo uporabnik dostopal preko registracije (glej opis registracije pri 1. modulu). Ko se bo v bazi programov pojavil nov program in/ali učna vsebina, bodo o njiju po e-pošti obveščeni vsi uporabniki, ki so v vprašalniku izkazali potrebo po znanju s tega področja. Tako bomo zagotovili obveščenost uporabnikov o novostih. 6.11 Sestava modula Programi in učne vsebine bodo v bazi razvrščeni po prevladujočem področju andragoškega znanja, ki ga bodo s programom pridobili. Področje bo tudi t. i. filter pri iskanju programov po bazi. Filter iskanja po bazi bo tudi to, ali je določen program program izpopolnjevanja ali učna vsebina za samostojno učenje oziroma oboje. Vsak program bo vseboval naslednje parametre: • naziv programa, • program izpopolnjevanja: DA/NE, • učna vsebina za samostojno učenje: DA/NE, • izvajalec programa, • št. ur programa, 165 • največje št. udeležencev, • cilji programa, • vsebina programa, • ključna tri znanja, ki jih uporabnik pridobi s programom, • cena, • kontaktni podatki izvajalske organizacije (kontaktna oseba, kontakt), • prijava. Povezava baze programov s potrebami anketiranca bo potekala na naslednji način. Po izpolnitvi anketnega vprašalnika bodo uporabniki glede na svoje potrebe dobili predlog izobraževalnih programov in učnih vsebin, na katere se bodo lahko takoj prijavili. Predlagani izobraževalni programi in učne vsebine bodo razvrščeni po področjih, in sicer po naslednjem sistemu: najprej bodo prikazani programi in učne vsebine za izpopolnjevanje andragoških znanj, za katere je uporabnik ocenil, da jih zelo potrebuje, nato pa tisti, katerih znanja je ocenil, da jih delno potrebuje. 9. INFORMACIJSKI SISTEM Oba modula sta povezana v enoten informacijski sistem. Aplikacija je dostopna registriranim uporabnikom preko spletnega uporabniškega vmesnika, ki omogoča uporabo bodisi na osebnem računalniku bodisi na mobilnih napravah. Funkcionalnost, ki jo ima uporabnik na voljo v aplikaciji, je odvisna od vlog, ki so dodel-jene njegovemu uporabniškemu računu. V nadaljevanju jasneje opredelimo vloge in pristojnosti, uporabniška zgodba, podatkovni model, uporabniški vmesnik, varnostna politika upravljanja informacijskega sistema in evalvacija. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema 6.12 Vloge Koordinator (odločevalec) • Vzdržuje enotni katalog znanj in skrbi za kakovost podatkov. • Usklajuje enotni katalog znanj z drugimi (sorodnimi) viri v drugih sistemih in skrbi, da so podatki v čim večji meri vsebinsko združljivi. • Koordinator je edini, ki v sistemu lahko ureja katalog znanj. • Obvešča izvajalske organizacije o prihodnjih in aktualnih spremembah kataloga znanj. • Pripravlja ankete, s katerimi spremlja potrebe po izobraževanjih. • Analizira rezultate anket na nacionalni ravni. • Potrjuje delavnice na predlog organizatorja. • Sprejema predloge za dopolnitve in spremembe kataloga (načeloma od vseh udeležencev procesa, prvenstveno pa od organizatorjev izobraževanj). • Naroči skrbniku, da vnese potrebne spremembe. • Kadar zazna, da v katalogu znanj določena znanja manjkajo, niso pravilno klasificirana oz. jih je treba spremeniti ali dopolniti, vnese potrebne spremembe v katalog znanj. • Dodaja organizacije, podeljuje pravice, potrjuje vloge za registracijo organizacijam. • Pregleduje rezultate evalvacijskih vprašalnikov (na državnem nivoju). Ta vloga zahteva centraliziran pristop na državnem nivoju, saj bi v nasprotnem primeru hitro prišlo do podvajanja oz. nekonsistentnosti, kar bi izničilo vrednost in uporabnost celotnega sistema. Priporočljivo je, da to vlogo opravlja nekdo, ki je aktivno udeležen pri organizaciji izobraževanj in ki ima posledično dober pregled in vsebinsko razumevanje celotnega kataloga znanj. Izvajalska organizacija (npr. Ljudska univerza) 166 • Koordinatorju podaja predloge za izvedbo izobraževalnih programov, za katere je dovolj zanimanja oz. potreb (za obstoječe programe). • Koordinatorju podaja predloge za razpis novih izobraževalnih programov, za katere je dovolj zanimanja oz. potreb (za programe, ki jih še ni v sistemu). • Ima interes za izvajanje programov in ljudi, ki jih bo napotil v programe. • Razpisuje delavnice. • Z izvajalci koordinira logistični, finančni in časovni vidik razpisanih delavnic (npr. najem prostorov, obveščanje udeležencev ipd.). • Sodeluje z drugimi izvajalskimi organizacijami npr. v primerih, ko v določeni statistični regiji ni dovolj interesentov za izvedbo določene delavnice, v drugi regiji pa so še prosta mesta. • Pregleduje rezultate evalvacijskih vprašalnikov (za svoje delavnice). • Pripravi obvestila za udeležence pred začetkom delavnice. Izvajalec izobraževalnih delavnic (učitelj/predavatelj) • Sodeluje z izvajalsko organizacijo (pogodba, plačilo ...). • Pripravi gradivo. • Izvede delavnico. Udeleženec izobraževanja (izobraževalec odraslih) • Izpolnjuje ankete (predvidoma enkrat letno), v katerih navede svoje trenutne potrebe po znanjih. Sistem uporabnika obvesti, če je od zadnjega izpolnjevanja poteklo več kot leto dni. Če uporabnik potreb ne osveži, se po določenem času njegov status spremeni v neaktivnega. S tem je uporabnik seznanjen (dobi opozorilo). • Ko se v sistemu pojavijo delavnice, za katere je izkazal interes, se lahko prijavi nanje z gumbom „Prijavi“. • Vidi celoten katalog. VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA • Vidi vse odprte delavnice (za delavnice, ki so že polne, je poseben status). • Ko se prijavi, se ustvari povezava, ki zaseda eno prosto mesto. • Vidi vsa izobraževanja, ki se jih je udeležil v preteklosi, in potrdila. • Vidi vsa izobraževanja, na katera je trenutno prijavljen. • Vidi predloge programov, ki so primerni zanj glede na to, kaj je izpolnil v anketi (znanja) – glede na to, katera znanja program pokriva. • Dobi obvestilo pred začetkom delavnice. • Se udeleži delavnice, na katero se je prej prijavil in ki je bila razpisana. • Izpolni evalvacijski vprašalnik po zaključku delavnice. Ključno je, da sistem udeležencem omogoča, da so v več vlogah hkrati, npr. določena oseba je lahko hkrati izvajalec izobraževanja in udeleženec v neki drugi delavnici. 6.13 Uporabniška zgodba Urejanje kataloga znanj • Koordinator pred začetkom delovanja sistema pripravi prvo verzijo kataloga znanj in ga vnese v sistem. • Ko sistem enkrat deluje, koordinator periodično posodablja in ureja katalog znanj. Vsi posegi v katalog znanj morajo biti dobro premišljeni in koordinirani, saj vplivajo na rezultate analiz. V ta namen je sistem zasnovan tako, da lahko vodi različne verzije kataloga znanj. Vsaka sprememba kataloga implicitno začne novo statistično obdobje. • Priporočeno je, da koordinator izvaja spremembe v katalogu po nekem vnaprej določenem ritmu (npr. enkrat letno). Temu primerno se v sistemu določi tudi obdobje, ko se udeležencem razpošiljajo povabila na izpolnjevanje anket. Načeloma želimo imeti nove rezultate anket za vsako novo verzijo kataloga znanj. 167 • Znanja v katalogu je mogoče dodajati, brisati, preimenovati, premikati med kategorijami, združevati ali razdruževati. • Po potrditvi sprememb sistem shrani novo verzijo kataloga znanj. Kadar je mogoče in smiselno, sistem v ozadju preračuna podatke o trenutno izpolnjenih in aktivnih anketah in jih aplicira na novo verzijo kataloga znanj. Izpolnjevanje ankete • Vsakega registriranega udeleženca izobraževanj sistem periodično (npr. enkrat letno) pozove da posodobi svoje aktualne potrebe po izobraževanjih. S tem zagotavljamo, da so podatki ažurni, kar je z vidika koordinatorja potrebno, da lahko sprejme dobre odločitve. V primeru, ko se udeleženec dlje časa ne odzove na poziv, se v sistemu označi kot neaktiven, kar pomeni, da se njegove potrebe ne upoštevajo pri analizah. • Prav tako sistem k izpolnjevanju ankete pozove vsakega novega registriranega udeleženca. Dokler udeleženec ne izpolni svoje prve ankete, je njegov status v sistemu označen kot neaktiven, kar pomeni, da se ne upošteva pri analizah. • Udeleženec dobi elektronsko pošto s povabilom, da naj posodobi svoje aktualne potrebe po izobraževanjih. V elektronski pošti je priložena povezava do sistema. • Prijavi se v sistem s svojim uporabniškim računom. • Klikne na gumb „Izpolnjevanje ankete“. • V oknu s katalogom znanj vidi, da so znanja, ki jih je označil v prejšnji anketi, že predizbrana (če anketo izpolnjuje prvič, niso predizbrana nobena znanja). • V katalogu znanj lahko označi ali odznači poljubna znanja. Omejitve glede maksimalnega števila znanj, ki so lahko hkrati označena, določi koordinator. • V polju „Drugo“ lahko kot prosti tekst vnese znanja, ki še niso v katalogu. • Klikne na gumb „Oddaj anketo“ in s tem je postopek zaključen. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Analiza odgovorov na ankete • Koordinator • Pregleda izbrane odgovore na ankete in izpolnjena polja „drugo“. • Po času, po regijah, po znanjih itd. (reporting) Priprava programov • Izvajalske organizacije pripravijo programe (lastna pobuda, razpis, drugi načini). • Vsak program • Koordinator sprejema in potrjuje predloge Razpis in priprava delavnice • izvajalska organizacija, ko zazna dovolj interesa • Pregled števila interesentov • Dogovor z izvajalcem • Kreiranje termina • Sistem pošlje e-sporočilo Izvedba delavnice • Izvajalec se prijavi v sistem s svojim uporabniškim računom. • Naloži gradivo. • Vidi, kdo je prijavljen. 168 Izpolnjevanje evalvacijskega vprašalnika • Ko udeleženec izpolni vprašalnik, mu sistem kreira potrdilo (pdf). 6.14 Podatkovni model Znanje • Predstavlja specifično učno vsebino, ki jo vodimo v katalogu znanj. • Je nekaj, kar se je mogoče naučiti, npr. delo z upokojenci, reševanje konfliktov, znanje angleščine itd. • Za potrebe analiz so znanja klasificirana v trinivojsko hierarhijo: • temeljni andragoški proces, • področje znanja, • podpodročje znanja. • Vsako znanje pripada natanko enemu podpodročju, ter vsako podpodročje vsebuje natanko eno znanje. Uporabnik • Ime, priimek • Elektronski naslov • Spol • Leto rojstva • Statistična regija bivanja • Dodeljene vloge (1 ali več: izobraževalec-udeleženec, izobraževalec-učitelj, organizator izobraževanja-izvajalska organizacija, skrbnik) • Status (aktiven, v mirovanju, izbrisan) VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA Izobraževalni program/ • Naziv • Število ur • Učna vsebina za samostojno učenje (da/ne) • Ključna znanja, ki jih pridobimo s programom (najmanj eno, največ tri) • Ima 0 ali več delavnic Delavnica • Predstavlja izvedbo nekega izobraževalnega programa • Vse delavnice, ki pripadajo istemu izobraževalnemu programu so vsebinsko enakovredne • Izvajalec • Lokacija izvedbe • Način izvedbe (“online”, kombinacija, v živo na lokaciji) • Termin • Maksimalno število udeležencev • Cena (če ni brezplačen) Izobraževalec • Dodatno opisuje uporabnike, ki imajo dodeljeno vlogo „izobraževalec“. • Statistična regija bivanja • Pedagoška izobrazba (da/ne) • Strokovni izpit (da/ne/v postopku pridobivanja) Organizacija 169 • Naziv • Davčna številka • Kontaktna oseba (ime in priimek, telefon, elektronski naslov) • Odgovorna oseba • Statistična regija • Vrsta (ljudska univerza, društvo, knjižnica, združenje, muzej, galerija, avtošola, javni zavod ...) Udeležba • Povezuje delavnico in uporabnika. • Zaseda eno prosto mesto na delavnici. Evalvacijski vprašalnik (enoten za vse) • Ocenite vsebino 1–10. • Ocenite izvedbo 1–10. • % uresničenih pričakovanj 6.15 Uporabniški vmesnik Pri zasnovi sistema je treba upoštevati poleg zagotavljanja podatkov in ustreznih funkcionalnosti tudi pri-jazno uporabniško izkušnjo. Za boljšo predstavo v tem razdelku vzorčno prikazujemo zgoraj opisan model, in sicer del, ki se navezuje na aplikacijo. Uporabniki se pred prvo prijavo registrirajo, npr. z elektronskim naslovom in geslom ali pa s povezavo na obstoječ avtentikacijski sistem (npr. OpenID Connect). Registracijski in prijavni postopek je prikazan v nadaljevanju. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Slika 1: Registracijski postopek Ko uporabnik vstopi v aplikacijo NIPO se mu odpre nadzorna plošča, prek katere lahko upravlja svoj profil, potrebe, ima pregled nad izobraževanji, dostopa do programov in učnih vsebin ter potrdil. Uporabniki se po vlogah razlikujejo, skladno s tem pa tudi pravice in vpogledi. V nadaljevanju je prikazan primer za uporabnika v vlogi udeleženca izobraževanja. 170 Slika 2: Domača stran Uporabnik upravlja svoj profil s kontaktnimi podatki, podatki o izobrazbi in organizacijah, s katerimi je povezan. Uporabnik lahko sam določa, ali organizacija spremlja njegove potrebe ali ne. VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA Slika 3: Moj profil 171 Slika 4: Moja organizacija Sistem uporabniku omogoča samoocenitev znanj. A podlagi samoocene aplikacija predlaga nabor ustreznih izobraževanj. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Slika 5: Moje potrebe 172 Slika 6: Samoocena potreb po znanjih VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA Slika 7: Moja aktualna izobraževanja Uporabnik prek svojega profila dostopa tudi do vseh izdanih potrdil. 173 Slika 8: Moja potrdila 6.16 Varnostna politika upravljanja informacijskega sistema Upravljalec sistema bo izdelal celosten načrt varovanja informacij in delovnih procesov v lastni instituciji, ki bo kot tak zavezujoč za zaposlene pred različnimi neželenimi zunanjimi ali notranjimi vplivi, ki ogrožajo informacijsk varnost. Osnovni namen varnostne politike je obveščanje zaposlenih o bistvenih zahtevah, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito varovanje ljudi, strojne in programske opreme, informacij (Weise in Martin, v Kralj, 2013). Celovita varnostna politika zagotavlja stabilnost informacijskega sistema, zaupnost in transparentnost ter varuje informacije in vitalne poslovne procese, ki so nujni za uspešno delovanje. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Dosledno izvajanje informacijske varnostne politike zagotavlja učinkovito obvladovanje informacijske varnosti v smislu varovanja: • zaupnosti: varovanje podatkov in informacij pred razkritjem nepooblaščenim ter zagotavljanje odgovornosti za njihova dejanja; • celovitosti: varovanje podatkov in informacij pred neavtoriziranimi spremembami, zagotavljanje verodostojnosti – točnosti, popolnosti in nespremenljivosti informacij ter postopkov procesiranja; • razpoložljivosti: varovanje podatkov, informacij in servisov pred prekinitvami v delovanju ter zagotavljanje informacij pooblaščenim uporabnikom v času, ko jih potrebujejo, in na zahtevani način. Politika razvoja in vzdrževanja informacijskega sistema in obvladovanja sprememb bo sledila Priporočilom informacijske varnostne politike javne uprave. V nadaljevanju so po fazah povzeta ključna priporočila po fazah. • Načrtovanje Med načrtovanjem in vzpostavitvijo informacijskega sistema ter njegovih posameznih delov je treba vgra-diti ustrezne mehanizme za avtentikacijo in avtorizacijo uporabnikov, ustrezno sledljivost in druge elemen-te za zaščito podatkov. Uporabljati je treba preverjene tehnologije, ki omogočajo vzpostavitev varnega in stabilnega informacijskega okolja. Informacijski sistem mora biti skladen z varnostno shemo institucije. Kakršne koli spremembe v informacijskem sistemu smejo biti izvedene le na podlagi naročila lastnika sistema. Postopek upravljanja sprememb in same spremembe morajo biti dokumentirani. • Razvojno okolje 174 Razvoj informacijskih storitev se mora izvajati v razvojnem okolju tako, da ne vpliva na produkcijsko okolje. Razvojno okolje je dostopno le skupini razvijalcev in naročniku ter je lahko nameščeno tudi pri zunanjih razvijalcih. Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni mehanizmi, ki nepooblaščenim osebam onemogočajo dostop do razvojnega okolja in dokumentacije. Pri razvoju programske opreme mora biti vzpostavljen ustrezen sistem nadzora različic dokumentacije in programske kode. Iz oznake različic mora biti določljiv kronološki vrstni red njihovega nastajanja. Uporaba produkcijskih podatkov v razvojnem okolju ni dovoljena. • Testno okolje Testno okolje mora biti v upravljanju in pod nadzorom upravljalca sistema. Nameščanje in spreminjanje strojne opreme, aplikacije in zbirk podatkov mora naročati, odobriti in nadzirati upravljalec sistema. Zunanji izvajalci projekta lahko sodelujejo pri postopku namestitve, vendar ga ne smejo izvajati brez nadzora. Vse spremembe in postopki morajo biti dokumentirani in različice obvladane. Testno okolje mora biti ločeno od produkcijskega, tako da vpliv na slednjega ni mogoč. Testno okolje mora biti čim bolj podobno produkcijskemu in za oba veljajo enake varnostne zahteve. Uporaba produkcijskih podatkov v testnem okolju ni dovoljena. • Izobraževalno okolje Okolje, namenjeno izobraževanju uporabnikov, mora biti ločeno od drugih okolij in vsebuje lahko le izmišljene testne primere, ki omogočajo izvedbo predstavitve funkcionalnosti. Biti mora dostopno le v izobraževalne namene. • Produkcija O pogojih za izvedbo sprememb v produkcijskem okolju se dogovorita naročnik in skrbnik/upravljalec VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA informacijskega sistema. Spremembe, ki zahtevajo prekinitev v delovanju informacijskega sistema, morajo biti načrtovane in vnaprej napovedane. • Vsako izvedeno spremembo je treba evidentirati. Vzpostavljen in dokumentiran mora biti postopek prenosa programske in/ali strojne opreme v produkcijsko okolje za vsak informacijski sistem. Postopek mora vključevati uporabniške in zmogljivostne teste z dokazili o izpolnjevanju naročnikovih zahtev. • Postopek prenosa mora biti pod nadzorom. Pred prenosom nove aplikacije, njene nove različice ali popravka aplikacije v produkcijsko okolje morajo biti opravljeni in dokumentirani vsi predhodni razvojni in testni postopki. Izdelana morajo biti navodila za namestitev aplikacije, ki vsebujejo opis postopkov ter potrebnega časa za namestitev in varnostno poro- čilo. Upoštevati je treba tudi sistemske zahteve, ki so bile ugotovljene v razvojnem ali testnem okolju. Vzpostavljen mora biti postopek preverjanja programske kode zaradi preprečitve znanih varnostnih po-manjkljivosti v programski kodi. Vzpostavljeni in dokumentirani morajo biti postopki, ki po kakršni koli spremembi informacijskega sistema v produkcijskem okolju omogočajo povrnitev v stanje pred spremembo. • Pravice dostopa Zunanji izvajalci smejo imeti dostop do produkcijskega okolja izključno le pod ustreznim nadzorom naroč- nika. Dostop do produkcijskih podatkov v informacijskem sistemu je zunanjim izvajalcem prepovedan. Izjemoma jim je lahko dovoljen pod nadzorom naročnika in na podlagi njegovega posebnega pisnega dovoljenja, ki velja le za posamezen primer in v omejenem obsegu. 175 Skupna uporabniška imena niso dovoljena. Izjemoma so dovoljena le, če je mogoče enolično določiti konč- nega uporabnika. Izvedeno mora biti beleženje uspešnih in neuspešnih prijav v informacijski sistem ter ustrezno zaklepanje računov ob neuspešni prijavi. Uporabniške seje morajo biti časovno omejene. Vzpostavljen mora biti me-hanizem, ki samodejno prekine neaktivne seje. Pri zasnovi varnostne politike upravljanja informacijskega sistema smo se posluževali literature in virov: Kralj, R. (2013). Informacijska varnostna politika Univerze v Mariboru (Magistrsko delo). Fakulteta za varnostne vede. Priporočila informacijske varnostne politike javne uprave, dostopno prek: file:///C:/Users/Uporabnik/ Downloads/Informacijaska_varnostna_politika.pdf (19. 8. 2022, 11:01) 10 Evalvacija Informacijski sistem, v katerega sta združena oba modula teoretskega modela, bo zasnovan na način, da bo v vsakem trenutku zagotavljal vpogled nad potrebami izobraževalcev. Omogočal bo celosten vpogled nad bazo programov in gradiv. Na ta način bo zagotavljal ustrezno podporo načrtovalcem in odločevalcem, pa tudi izobraževalcem in drugim uporabnikom. Upravljalec sistema (koordinator) bo poskrbel za vsakoletno evalvacijo, v kateri bo evalviral ustreznost po-stavljenega sistema. Metoda evalvacije bo izhajala iz strokovne presoje doseganja namena in ciljev vzpostavitve informacijskega sistema. Usmerjena bo v kvalitativne in kvantitativne analize. Pri evalvaciji programa se bomo osredotočili na ugotavljanje: • potrebe po nadgradnji baze znanj, Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema • potrebe po nadgradnji baze programov in učnih vsebin, • števila aktivnih uporabnikov, • ustreznosti zbiranih podatkov za namen zbiranja, • uporabniško izkušnjo, • zgotavljanja ustrezne varnosti sistema. Evalvacija bo organizirana na naslednji način: a) predmet evalvacije: • ocena ustreznosti baze znanj, ocena ustreznosti baze programov in učnih vsebin po številu in vsebini, splošna ocena funkcionalnosti in ustreznosti informacijskega sistema z vidika njegovega namena, ocena varnosti, ocena uporabniške izkušnje, število aktivnih uporabnikov b) subjekti evalvacije: • uporabniki, upravljalci c) terminski načrt izvajanja evalvacije: • sprotno število uporabnikov, baze programov in učnih vsebin, enkrat letno celostno vse predmete evalvacije d) metode evalvacije in inštrumentariji: • analiza dokumentacije/zbranih podatkov, izpisov in analiz iz sistema (znanja, uporabniki, potrebe), anketni vprašalniki (uporabniška izkušnja), preverjanje upoštevanja priporočil varnostne politike. Spremljanje in evalvacija bosta potekala na naslednji način: 176 1. Sprotno spremljanje bo izvajal upravljalec informacijskega sistema. Fokus bo na spremljanju števila uporabnikov, baze programov in učnih vsebin. 2. Enkrat letno bo upravljalec sistema evalviral vsakega od predmetov evalvacije in izdelal poročilo evalvacije. Preveril bo ustreznost baze znanj, ustreznost baze programov in učnih vsebin po številu in vsebini, funkcionalnost in ustreznost informacijskega sistema z vidika njegovega namena, zagotavljanje varnosti sistema. Predmet evalvacije bo tudi uporabniška izkušnja in število aktivnih uporabnikov. 3. Poročilo evalvacije bo podlaga za nadgradnjo baze znanj, baze programov in učnih vsebin, nad-gradnje programa z vidika zagotavljanja funkcionalnosti, boljše uporabniške izkušnje oz. varnosti. VI. TEORETSKI MODEL ZA VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA VII. LITERATURA in VIRI 177 Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema LITERATURA in VIRI • A Guide to Creating a Professional Portfolio to Demonstrate the High Level Competences of Adult Educators. Flexi-Path. Dostopno na: http://www.flexi-path.eu/tools/C.3.5.1_Toolkit_English.pdf (pridobljeno 12. 3. 2021). • Adult Educators, Trainers and their Professional Development. ESREA. Dostopno na: https://esrea. org/networks/adult-educators-trainers-and-their-professional-development/ (pridobljeno: 27. 2. 2021). • ALPINE – Adult Learning Professions in Europe. (2008). Leiden: Plato. Dostopno na: http://www. anc.edu.ro/wp-content/uploads/2020/04/Research_study_on_Adult_Learning_Profess-1.pdf (pridobljeno: 20. 3. 2021). • Bernhardsson, N., Lattke, S. (ur.) Core Competencies of Adult Learning Facilitators in Europe. Findings from a Transnational Delphi Survey Conducted by the Project “Qualified to Teach” (www.qf2teach.eu). Dostopno na: https://asemlllhub.org/fileadmin/www.dpu.dk/ASEM/events/ RN3/QF2TEACH_Transnational_Report_final_1_.pdf (pridobljeno 15. 3. 2021). 178 • Boone, E. J., Safrit, R. D., Johnes, J. (2002). Developing Programs in Adult Education. A Conceptual Programming Model. Illinois: The Ohio State University. • Breitschwerdt, L., Lechner, R., Egetenmeyer, R. (2019). The “new professionalism” in adult and continuing education – a multi-level perspective. The good adult educator, 86, str. 88–95. • Brown, A., Karmel, A., Ye, R. (2012).Professionalising Adult Educators: What Practitioners Make of It. Singapore: Institute for Adult Learning. • Bukovec, B., Preskar, S., Zupanc - Grom, R. (2013). Ugotavljanje potreb, organizacija in vodenje programov neformalnega izobraževanja odraslih. Učbenik programa za usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Zveza ljudskih univerz Slovenije. • Caffarella, R. S. (1994). Planning Programs for Adult Learners: a practical guide for educators, trainers, and staff developers. First edition. San Francisco: Jossey-Bass. • Caffarella, R.S. (2002). Planning Programs for Adult Learners: a practical guide for educators, trainers, and staff developers. Second edition. San Francisco: Jossey-Bass. • Caffarella, R. S., Ratcliff Daffron, S. (2013). Planning Programs for Adult Learners: a practical guide. Third edition. San Francisco: Jossey-Bass. • Caffarella, R. S., Ratcliff Daffron, S. (2021). Planning Programs for Adult Learners: a practical guide. 4th edition. San Francisco: Jossey-Bass. • Cervero, R.M., Wilson, A.L. (2005). Working the Planning Table: Negotiating Democraticaly for Adult, Continuing and Workplace Education. San Francisco: Jossey-Bass. • Chan, J.F. (2010). Designing and developing training programs. San Francisco: Pfeiffer, John Wiley and Sons. • Creswell, J. (2014). Research Design: Qualitative, Quantitative, and Mixed Methods Approaches. London: Sage. VII. LITERATURA in VIRI • Creswell, J. W., Plano Clark, V. L. (2017). Designing and Conducting Mixed Methods Research. Third edition. Los Angeles: SAGE. • Čepić, R., Kalin, J. (2019). Uvod. V: Kalin, J., Čepić, R. (ur.) Poklicni razvoj učiteljev. Ugled in transverzalne kompetence. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 11– 20. • Egetenmeyer, R., Breitschwerdt, L., Lechner, R. (2019). From „traditional professions‟ to „new professionalism‟: A multi-level perspective for analyzing professionalization in adult and continuing education. Journal of Adult and Continuing Education, 25, št. 1, str. 7–24. • Egetenmeyer, R., Käpplinger, B. (2011). Professionalization and quality management: Struggles, boundaries and bridges between two approaches. European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 2, št. 1, str. 21–35. • Giannoukos, G., Besas, G., Galiropoulos, C., Hioctour V. (2015). The Role of the Educator in Adult Education. Journal of Education and Learning, 9, št. 3, str. 237–240. • Jelenc, S. (1996). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Jelenc, Z (ur.) (1991). Terminologija izobraževanja odraslih: z gesli in pojasnili v slovenščini ter z gesli v angleškem, francoskem, španskem, nemškem in italijanskem jeziku. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani. • Jelenc, Z. (1995). Neformalno izobraževanje odraslih v organizacijah. Andragoška spoznanja, 1, št. 1–2, str. 14–18. • Jelenc, Z. (2010). Usposabljanje in identiteta izobraževalcev odraslih. Andragoška spoznanja, 16, št. 3, str. 34–41. • Javrh, P. (2010). Usposobljenost za delo v izobraževanju odraslih in razvoj kariere. Andragoška spoznanja, 16, št. 3, str. 56–70. 179 • Javrh, P. (2011). Razvoj učiteljeve poklicne poti. Učno gradivo 1, Splošne in andragoške zakonitosti razvoja kariere. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Javrh, P., Jamšek, D. (2008). Spremljanje in načrtovanje razvoja kariere učiteljev po S-modelu. Ljubljana: Pedagoški inštitut. • Jütte W., Lattke S. (ur.) (2014). Professionalisation of Adult Educators – International and Comparative Perspectives. Frankfurt am Main: Peter Lang. • K‟pplinger, B. (2017). Preface. V: Egetenmeyer, R., Shmid-Lauff, S., Boffo, V. (ur.) Adult Learning and Education in International Contexts: Future Challenges for its Professionalization. Comparative Perspectives from the 2016 Würzburg Winter School. Frankfurt am Main: Peter Lang GmbH, str. 7–9. • Klemenčič, S., Hlebec, V. (2007). Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Klemenčič, S., Možina T., Žalec, N. (2012). Kompetenčna zasnova spopolnjevanja izobraževalcev odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Kordeš, U., Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. • Kragelj & Kragelj (b.l.). Dostopno na: https://kadrovanje.com/vescine_sposobnosti_osebnostne_ lastnosti/) (pridobljeno: 2. 3. 2021). • Kralj, R. (2013). Informacijska varnostna politika Univerze v Mariboru (Magistrsko delo). Maribor: Fakulteta za varnostne vede. • Kuang, C., Fabricant, R. (2019). User Friendly: How the Hidden Rules of Design Are Changing the Way We Live, Work and Play. London: WH Allen. • Ličen, N. (2004a). Kakšne kompetence potrebujejo andragogi? Andragoška spoznanja, 10, št. 3, str. 31–46. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema • Ličen, N. (2004b). Profesionalne vloge, ki se razvijajo na področju izobraževanja odraslih. V: Svetina, M., Đorđević, N. (ur.) Izobraževanje in usposabljanje učiteljev v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Ličen, N. (2006). Uvod v izobraževanje odraslih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. • Ličen, N. (2008). Andragoški proces. V: Govekar- Okoliš, M., Ličen, N. Poglavja iz andragogike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 47–87. • Ličen, N. (2015). Načrtovanje izobraževalnih programov za odrasle. Praktikum. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. [gradivo za posamezne module]. • Ličen, N., Šeliga, A. (2007). Profesionalni razvoj izobraževalcev: doživljanje profesionalnega razvoja in kakovost v izobraževanju izobraževalcev. Andragoška spoznanja, 13, št. 2, str. 21–36. • Merriam, S. B. (2002). Qualitative Research in Practice: Examples for Discussion and Analysis. San Francisco: Jossey-Bass. • Merriam, S. B., Brockett, R. G. (2007 [1997]). The Profession and Practice of Adult Education. An Introduction. San Francisco: Jossey-Bass. • Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. • Mikulec, B. (2019). Competences of adult education professionals in the European and Slovene context. Journal of Adult and Continuing Education, 25, št. 1, str. 25–44. • Mikulec, B., Stanovnik Perčič, A. (2019). Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih in vloga programa EU. Ljubljana: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. 180 • Možina, T. (2003). Kakovost v izobraževanju: od tradicionalnih do sodobnih modelov ugotavljanja in razvijanja kakovosti v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. Dostopno na: http://kakovost.acs.si/doc/N-458-1.pdf (pridobljeno 12. 5. 2016). • Možina, T. (2011). Andragoško spopolnjevanje in strokovni razvoj izobraževalcev odraslih. Andragoška spoznanja, 17, št. 4, str. 23–43. • Možina, T., Birman Forjanič, Z. (2009). Razvoj novih pristopov pri spopolnjevanju andragoških delavcev – prikaz izsledkov vodenih intervjujev. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Možina, T., Klemenčič, S. (ur.) (2013). Kazalniki kakovosti v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Možina, T., Zorić Frantar, M., Birman Forjanič, Z. (2020). Ugotavljanje potreb izobraževalcev v neformalnem izobraževanju. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Možina, T., Zorić, M., Klemenčič, S. (2007). Metoda zgledovanja pri presojanju kakovosti in razvijanju kakovosti izobraževanja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Muršak, J., Javrh, P., Kalin, J. (2011). Poklicni razvoj učiteljev. Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. • Ovesni, K. (2018). Professionalisation in the field of adult education and learning in the territory of former Yugoslavia. Andragoška spoznanja, 24, št. 4, 19–36. • Priporočila informacijske varnostne politike javne uprave. Dostopno na: file:///C:/Users/Uporabnik/ Downloads/Informacijaska_varnostna_politika.pdf (pridobljeno: 19. 8. 2022). • Reinhart, A. (2015). Statistics Done Wrong: The Woefully Complete Guide. San Francisco: No Starch Press. • Reischmann, J. (2004): Andragogy. History, Meaning, Context, Function. Dostopno na: http://www. VII. LITERATURA in VIRI andragogy.net. Version Sept. 9, 2004 (pridobljeno 13. 3. 2021). • Sagadin, J. (1991). Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. • Sava, S. , Lupou, R. (2009). The adult educator in Europe – professionalisation challenges and the alternative of validation of learning outcomes. Dostopno na: https://www.researchgate.net/ publication/232415382_The_adult_educator_in_Europe_-_professionalisation_challenges_and_ the_alternative_of_validation_of_learning_outcomes (pridobljeno 13. 3. 2021). • Siegel, E. (2016). Predictive Analytics: The Power to Predict Who Will Click, Buy, Lie, or Die. Hoboken, New Jersey: Wiley. • Spencer, L.M., Spencer, S.M. (1995). Competenza nel lavoro. Milano: Franco Angeli. • Staničić, E., Zovko, A. (2022). Stavovi zaposlenika ustanova za obrazovanje odraslih o potrebnim kompetencijama edukatora u radu s odraslima. Metodički ogledi, 29, št. 1, str. 285–310. • Svetina, M. (1998). Izobraževalni programi za odrasle: od načrta do izpeljave. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Tynjälä, P., Gijbels, D. (2012). Changing World: Changing Pedagogy. V: Tynjälä, P., Stenström, ML., Saarnivaara, M. (ur.) Transitions and Transformations in Learning and Education. Dordrecht: Springer. • Velikonja, M., Svetina, M., Možina, T. (2012). Andragoško vodenje: za vodje izobraževanja odraslih in učitelje. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. • Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. • Wathan, A., Schoger, S. (2019). Refactoring UI. • Wood, B. (2020). Adobe XD Classroom in a Book. Berkeley: Macromedia Press. 181 • Zagir, T., Mandel, K. M. (2020). Competences of adult learning facilitators in Europe: Analyses of five European research. The Hungarian Educational Research Journal 10, št. 2, 155–171. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/343927929_Competences_of_adult_learning_ facilitators_in_Europe_Analyses_of_five_European_research_project (pridobljeno 15. 3. 2021) • Zürcher, R. (2010). Teaching-learning processes between informality and formalization. The encyclopedia of informal education. Dostopno na: www.infed.org/informal_education/informality_ and_formalization.htm (pridobljeno 10. 12. 2011). • Žalec, N. (2010). Izobraževanje izobraževalcev odraslih temeljna naloga sodobne izobraževalne politike pri načrtovanju vseživljenjskega učenja. Andragoška spoznanja, 16, št. 3, str. 22–33. • Žalec, N.; Đorđević, N. (2009). Razvoj novih pristopov pri spopolnjevanju andragoških delavcev – prikaz izsledkov fokusnih skupin. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema 182 VII. LITERATURA in VIRI VIII. PRILOGE 183 Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Priloga 1: USMERITVENA VPRAŠANJA FOKUSNIH SKUPIN Fokusna skupina – Izobraževalci odraslih, 22. 2. 2021 Uvodno-prehodna vprašanja: • Kako pomembno se vam kot izobraževalcu odraslih zdi stalno strokovno izpopolnjevanje? • Ključna vprašanja: • Katere so tiste osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo dobrega/odličnega izobraževalca odraslih? ‚ Se lahko le-teh izobraževalec priuči/je to lahko del njegove izobrazbe ali mora biti tak že sam po sebi? ‚ Katerih osebnostnih lastnosti po vašem mnenju na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih? • Katera andragoška znanja mora imeti izobraževalec odraslih, da kakovostno opravlja svoje izobra- ževalno delo? In sicer če gremo kar po fazah andragoškega ciklusa – torej 184 ‚ Katera andragoška znanja s področja ugotavljanja izob. potreb mora imeti izobraževalec odraslih, da lahko kakovostno opravlja svoje delo? ‚ Katera andragoška znanja s področja načrtovanja ciljev, vsebin in organizacije izobraževanja mora imeti izobraževalec odraslih, da lahko kakovostno opravlja svoje delo? ‚ Katera andragoška znanja s področja izvedbe programa mora imeti izobraževalec odraslih, da lahko kakovostno opravlja svoje delo? ‚ Katera andragoška znanja s področja evalvacije mora imeti izobraževalec odraslih, da lahko kakovostno opravlja svoje delo? • Katerih znanj in spretnosti po vašem mnenju na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih? • Kakšne so vaše izkušnje glede spremljanja vaših potreb po dodatnih znanjih? Jih vaš delodajalec sistemsko spremlja? Na kakšen način le-to poteka? • Kaj menite, katera znanja, spretnosti, osebnostne lastnosti, bodo tista, ki bodo v prihodnosti za izobraževalce odraslih najpomembnejša, in sicer glede na trenutne razmere, razvoj globalnega trga in trendov, in nenazadnje glede na razvoj in novosti andragoškega področja oziroma vaših institucij? Zakaj? Končno vprašanje: • Glede na vse do sedaj povedano, ali menite, da se potrebe po dodatnih znanjih pomembno razlikujejo med izobraževalci odraslih, ki so zaposleni v organizacijah za IO, društvih in združenjih, in tistimi, ki tam niso zaposleni, a pri njih opravljajo izobraževalno delo v neformalnih programih za odrasle (npr. kot zunanji sodelavci ali interni izobraževalci)? ‚ Če DA – kako se razlikujejo? VIII. PRILOGE Fokusna skupina – Predstavniki institucij, strokovnjaki, 23. 2. 2021 Uvodno-prehodna vprašanja: • Kakšno se vam zdi zavedanje pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri izobraževalcih odraslih na splošno? Ključna vprašanja: • Katere so tiste osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo dobrega/odličnega izobraževalca odraslih? • Katerih osebnostnih lastnosti po vašem mnenju na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih? • Katera andragoška znanja mora imeti izobraževalec odraslih, da kakovostno opravlja svoje izobra- ževalno delo? In sicer če gremo kar po vseh fazah andragoškega ciklusa – torej s področja: ‚ ugotavljanja izob. potreb ‚ načrtovanja ciljev, vsebin in organizacije izobraževanja ‚ izvedbe programa ‚ evalvacije • Katerih znanj in spretnosti po vašem mnenju na splošno najbolj primanjkuje izobraževalcem odraslih? • Kakšne so vaše izkušnje glede sistemskega spremljanja potreb po dodatnih znanjih izobraževalcev odraslih? Kako jih vi spremljate oziroma na kakšen način se jih na splošno največkrat spremlja? • Kaj menite, katera znanja, spretnosti, osebnostne lastnosti, bodo tista, ki bodo v prihodnosti za izobraževalce odraslih najpomembnejša, in sicer glede na trenutne razmere, razvoj globalnega trga in 185 trendov, in nenazadnje glede na razvoj in novosti andragoškega področja oziroma vaših institucij? Zakaj? Končno vprašanje: • Glede na vse do sedaj povedano, ali menite, da se potrebe po dodatnih znanjih pomembno razlikujejo med izobraževalci odraslih, ki so zaposleni v organizacijah za IO, društvih in združenjih, in tistimi, ki tam niso zaposleni, a pri njih opravljajo izobraževalno delo v neformalnih programih za odrasle (npr. kot zunanji sodelavci ali interni izobraževalci)? ‚ Če DA – kako se razlikujejo? Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Priloga 2: OSEBNOSTNE LASTNOSTI DOBREGA/ODLIČNEGA IZOBRAŽEVALCA ODRASLIH • Pristnost • Iskrenost • Zanesljivost • Prilagodljivost • Potrpežljivost • Inovativnost • Empatičnost • Motivator drugih • Dostopnost učečim se • Organiziranost • Samostojnost • Samozavestnost • Pozitivnost, življenjski optimizem • Smisel za humor 186 • Komunikativnost • Ciljna usmerjenost • Socialna spretnost • Predanost svojemu delu • Spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih odnosov • Spodbujanje izražanja čustev pri učečih se posameznikih • Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih se • Osmišljanje učenja in izobraževanja • Navduševanje drugih za svojo stroko in učenje • Prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja • Osebna integriteta VIII. PRILOGE Priloga 3: ANKETNI VPRAŠALNIK 1. V neformalnih izobraževalnih programih za odrasle sem v zadnjem letu najpogosteje opravljal vlogo (ustrezno označite): • organizatorja (načrtovalca) izobraževanja • izvajalca izobraževanja (učitelja, predavatelja, mentorja) 2. V kateri vrsti neformalnih izobraževalnih programov za odrasle najpogosteje delujete oz. ste delovali v zadnjem letu (ali v vlogi organizatorja ali izvajalca izobraževanja)? Ustrezno ozna- čite. • Programi za dvig računalniških in IKT kompetenc • Programi za dvig jezikovnih kompetenc • Programi za razvoj kariere • Program Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O) • Programi usposabljanja za življenjsko uspešnost • Programi strokovnega usposabljanja • Programi računovodstva in knjigovodstva • Programi trženja in prodaje • Programi vodenja in upravljanja • Programi medkulturnega izobraževanja 187 • Programi medgeneracijskega izobraževanja • Študijski krožki • Programi trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva • Programi za prosti čas in osebno rast • Drugo (prosimo, navedite): 3. Na katerem vsebinskem področju neformalnih izobraževalnih programov za odrasle najpogosteje delujete oz. ste delovali v zadnjem letu (ali v vlogi organizatorja ali izvajalca izobraževanja)? Ustrezno označite. • Splošne izobraževalne aktivnosti • Opismenjevanje (branje, pisanje, računanje, funkcionalno opismenjevanje) • Osebnostni razvoj (temeljne komunikacijske spretnosti, medosebni odnosi, razvoj kariere, iskanje zaposlitve, družinsko življenje, prostočasne in rekreativne dejavnosti, samozavedanje in izboljšanje samega sebe … • Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev • Umetnost (slikarstvo, kiparstvo, glasba, ples, avdiovizualne umetnosti in (multi)medijska proizvo-dnja, oblikovanje ...) • Humanistika (brez jezikov) (religija, verstva, zgodovina, arheologija, filozofija, etika ...) • Jeziki • Družbene vede (psihologija, sociologija, politologija, ekonomija ...) • Novinarstvo in obveščanje (novinarstvo, knjižničarstvo, dokumentalistka, arhivistika) • Poslovne in upravne vede (marketing in oglaševanje, prodaja, računovodstvo, knjigovodstvo, finančništvo, poslovanje, administracija ...) • Pravne vede • Vede o živi naravi (biologija, biokemija, okoljske in okoljevarstvene vede) • Fizikalne in kemijske vede Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema • Matematika in statistika • Računalništvo • Tehnika (strojništvo, elektrotehnika in energetika, elektronika, motorna vozila …) • Proizvodne tehnologije (živilska, tekstilna, usnjarska, lesarska, papirniška plastična tehnologija ...) • Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo • Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo • Veterinarstvo • Zdravstvo (zdravstvena nega in oskrba, terapija in rehabilitacija, farmacija, zobozdravstvo, medicina ...) • Socialno delo (Varstvo otrok in skrb za mladostnike, socialno delo in svetovanje) • Osebne storitve (hotelirstvo in gostinstvo, potovanja, turizem, prosti čas, šport, frizerstvo, kozmeti-ka, storitve za gospodinjstva) • Transportne storitve • Varstvo okolja (nadzor nad onesnaževanjem okolja, naravno okolje in divje živali, komunalne sani-tarne storitve) • Varovanje (varovanje oseb in premoženja, varno delo in varovanje zdravja, vojaške in obrambne vede) 4. S katero ciljno skupino odraslih na področju neformalnega izobraževanja odraslih najpogosteje delate oz. ste delali v zadnjem letu (ali v vlogi organizatorja ali izvajalca izobraževanja)? Ustrezno označite. • Z mlajšimi odraslimi • Z zaposlenimi • Z brezposelnimi • Z upokojenci • Z vsemi generacijami (medgeneracijski programi) 188 • S tujci • Z osebami s posebnimi potrebami • Drugo (prosimo, navedite): 5. V nadaljevanju so po temeljnih andragoških procesih navedena andragoška znanja izobraževalca odraslih. V kolikšni meri vam po vaši oceni primanjkuje posameznih andragoških znanj, da bi svoje delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih kakovostno opravljali? Ustrezno označite. VIII. PRILOGE UGOTAVLJANJE IZOBRAŽEVALNIH POTREB Za opravlja- nje svojega dela ne Andragoško znanje iz … … mi ne pri- … mi malo … mi delno … mi zelo manjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem navedenega andragoške- ga znanja … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževa- nje odraslih (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (meto- dološka znanja): poznavanje korakov pro- cesa, metod in tehnik ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 189 Za opravlja- nje svojega dela ne Andragoško znanje iz … … mi ne pri- … mi malo … mi delno … mi zelo manjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem navedenega andragoške- ga znanja … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načr- tovanje oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobra- ževanja (določanje stroškov, oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modu- lov, posameznih vsebinskih enot poučeva- nja, časovna organizacija vsebin, načrtova- nje prenosa znanja v prakso ipd. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izo- braževalnih programov in storitev, primer- nih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animi- ranje odraslih za vključitev v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobra- 190 ževanja (načrtovanje trajanja izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava prigrizkov, malih pozor- nosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. IZPELJAVA IZOBRAŽEVANJA Za opravlja- nje svojega dela ne Andragoško znanje iz … … mi ne pri- … mi malo … mi delno … mi zelo manjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem navedenega andragoške- ga znanja … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udele- žence izobraževanja (prilagajanje okvirnih izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja raz- ličnih oblik svetovanja in pomoči udeležen- cem med izobraževanjem (svetovanje pri uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) VIII. PRILOGE … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležen- cev ter doseganja različnih vrst izobraževal- nih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnos- ti, ki podpira in spodbuja učenje (psihosoci- alno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezova- nje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija 191 odnosov, razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med udeleženci EVALVACIJA IZOBRAŽEVANJA Za opravlja- nje svojega dela ne Andragoško znanje iz … … mi ne pri- … mi malo … mi delno … mi zelo manjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem navedenega andragoške- ga znanja … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznava- nje različnih vrst evalvacij, korakov procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev in učinkov izobra- ževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva udeležencev z izpeljavo izo- braževanja … priprave (samo)evalvacijskih poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav VODENJE IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Za opravlja- nje svojega dela ne Andragoško znanje iz … … mi ne pri- … mi malo … mi delno … mi zelo manjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem navedenega andragoške- ga znanja … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih statusnih in pravnih zadev v zvezi s sode- lovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regi- onalnem/ nacionalnem okolju pri načrtova- nju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne 192 strokovne identitete v vlogi izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja in spopolnjeva- nja učiteljev in drugih sodelavcev v izobra- ževanju odraslih … načrtovanja in izpeljave različnih ra- zvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških pro- cesov in nasploh področja andragogike UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Za opravlja- nje svojega dela ne Andragoško znanje iz … … mi ne pri- … mi malo … mi delno … mi zelo manjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem navedenega andragoške- ga znanja … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) VIII. PRILOGE … urejanja normativnih zadev izobra- ževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti v skladu z zakono- dajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja izobraževalne doku- mentacije … poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih 6. V nadaljevanju so navedene osebnostne lastnosti izobraževalca odraslih. Kako pomembno je, po va- šem mnenju, da ima izobraževalec odraslih, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja odraslih, naslednje osebnostne lastnosti? Ustrezno označite. Niti ni Osebnostna lastnos Sploh ni Ni pomembno, t pomembno pomembno niti je Pomembno je Zelo je pomembno pomembno Pristnost Iskrenost Zanesljivost Prilagodljivost Potrpežljivost Inovativnost 193 Empatičnost Motivator drugih Dostopnost učečim se Organiziranost Samostojnost Samozavestnost Pozitivnost, življenjski optimizem Smisel za humor Komunikativnost Ciljna usmerjenost Socialna spretnost Predanost svojemu delu Spodbujanje odprtih, odkritih in enakovrednih odnosov Spodbujanje izražanja čustev pri učečih se posameznikih Izkazovanje interesa za izkušnje, sposobnosti, potrebe, želje učečih se Osmišljanje učenja in izobraževanja Navduševanje drugih za svojo stroko in učenje Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja Osebna integriteta 7. V kolikšni meri vas vsaka od spodaj navedenih osebnostnih lastnosti opiše oz. opredeljuje? Ustrezno označite. Osebnostna lastnost Zame sploh Zame malo Zame delno Zame precej Zame popol- ne velja velja velja velja noma velja Pristnost Iskrenost Zanesljivost Prilagodljivost Potrpežljivost Inovativnost Empatičnost Motivator drugih Dostopnost učečim se Organiziranost Samostojnost Samozavestnost 194 Pozitivnost, življenjski optimizem Smisel za humor Komunikativnost Ciljna usmerjenost Socialna spretnost Predanost svojemu delu Spodbujanje odprtih, odkritih in enako- vrednih odnosov Spodbujanje izražanja čustev pri učečih se posameznikih Izkazovanje interesa za izkušnje, sposob- nosti, potrebe, želje učečih se Osmišljanje učenja in izobraževanja Navduševanje drugih za svojo stroko in učenje Prizadevanje za neprestano nadgradnjo svojega znanja Osebna integriteta VIII. PRILOGE 8. Z interdisciplinarnim povezovanjem spodbujamo proces, s katerim učeči se posamezniki povezujejo poglede in načine mišljenja več disciplin ali uveljavljenih področij in poglabljajo razumevanje, ki prese-ga posamezne discipline. Kako pogosto interdisciplinarno povezujete svoje vsebinsko področje, na katerem najpogosteje delujete, z naslednjimi sklopi vsebinskih področij? Ustrezno označite. Ne povezu- Včasih inter- Zelo pogosto Sklopi vsebinskih področij jem interdi- disciplinarno interdisci- sciplinarno povezujem plinarno povezujem Splošne izobraževalne aktivnosti, opismenjevanje, osebnostni razvoj Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev Umetnost in humanistika Družbene, poslovne, upravne in pravne vede Naravoslovje, matematika in računalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo Zdravstvo in sociala Storitve (osebne, transportne storitve, varovanje okolja varovanje) 195 9. Ali potrebujete dodatno znanje s svojega vsebinskega področja in njenega interdisciplinarnega povezovanja z drugimi vsebinskimi področji? Ustrezno označite. • Da, potrebujem dodatno znanje s svojega vsebinskega področja. • Da, potrebujem dodatno znanje s področja interdisciplinarnega povezovanja vsebinskih področij. • Da, potrebujem dodatno znanje tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji. • Ne, menim, da dodatnih znanj tako s svojega vsebinskega področja kot interdisciplinarnega povezovanja le-tega z ostalimi vsebinskimi področji ne potrebujem.  Če ste navedli da, opišite oz. navedite, katero dodatno znanje potrebujete? 10. Če se osredotočite na čas pred pojavom epidemije COVID-19, ko je le manjšina izobraževanj in usposabljanj potekala preko spleta, je bilo takrat v vaši statistični regiji dovolj možnosti za izpopolnjevanje vašega znanja oziroma pridobivanje novih znanj? Ustrezno označite. • Da, v svoji regiji sem imel dovolj možnosti. • Ne, v svoji regiji nisem imel dovolj možnosti.  Če ste navedli da, navedite organizacije, društva, združenja, izobraževalne centre ipd. v vaši statistični regiji, kjer ste se oz. se lahko strokovno izpopolnjujete, ter kakšne vsebine strokovnih izpopolnjevanj le-te ponujajo.  Če ste navedli ne, navedite razloge, zakaj po vašem mnenju nimate dovolj možnosti. Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema 11. Nekatere organizacije, društva in združenja imajo vzpostavljen sistem, preko katerega spremljajo strokovni razvoj in izobraževalne potrebe svojih zaposlenih in zunanjih sodelavcev. Ali vaš delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko spremlja vaše potrebe po dodatnih znanjih? Ustrezno označite. • Da, delodajalec oz. izvajalska organizacija sistemsko spremlja moje potrebe po dodatnih znanjih. • Ne, delodajalec oz. izvajalska organizacija mojih potreb po dodatnih znanjih ne spremlja sistemsko. • Sem sam svoj delodajalec (s.p.). • Drugo (prosimo, navedite): Če ste navedli da – Na kakšen način delodajalec oz. izvajalska organizacija spremlja vaše potrebe? Ustrezno označite (možnih je več odgovorov). • Preko rednih letnih razgovorov • Preko individualnih pogovorov na začetku, med in po koncu načrtovanja in/ali izvedbe izobraževalnega procesa • Preko vsakodnevnih individualnih pogovorov oz. takoj, ko se potreba pojavi • Na tedenskih, mesečnih individualnih sestankih • Preko samoevalvacijskih vprašalnikov • Preko poročil evalvacij udeležencev o zadovoljstvu z izvedenimi izobraževanji, s predavatelji ipd. • Preko izvedb evalvacijskih delavnic različnih mrež, aktivov in delovnih skupin • Preko razvojnih študij o potrebah izobraževalcev odraslih • Drugo (prosimo, navedite): 12. Kje najpogosteje pridobivate informacije/ponudbe o programih za strokovno izpopolnjevanje? Prosimo, navedite. 196 13. Kje najpogosteje pridobivate dodatno znanje oz. se strokovno izpopolnjujete? Ustrezno označite. Kraj strokovnega izpopolnjevanja Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno Na ljudskih univerzah Na Andragoškem centru Slovenije V Izobraževalnih centrih v podjetjih V zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih V društvih in združenjih Preko samostojnega učenja in izobraževanja Drugo (prosimo, navedite): 14. Kako pogosto se strokovnih izpopolnjevanj udeležite zaradi naslednjih razlogov? Ustrezno označite. Razlog udeležbe na strokovnih izpopolnjevanji Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno h Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na potrebe institucije Delodajalec oz. izvajalska organizacija me napoti glede na moje lastne potrebe in želje Sam se odločim zanj VIII. PRILOGE Izpopolnjevanj se ne udeležujem Drugo (prosimo, navedite): 15. Kako pogosto se pri odločanju za dodatno izpopolnjevanje svojega znanja za delo na področju neformalnega izobraževanja odraslih srečujete s posameznimi ovirami? Ustrezno označite. Ovire Nikoli Redko Občasno Pogosto Vedno Pomanjkanje časa Pomanjkanje financ Družinske obveznosti Službene obveznosti Zdravstvene težave Pomanjkanje motivacije Neodobravanje/zaviranje delodajalca oz. izvajalske organizacije Premalo informacij o vsebini in poteku programa za dodatno izpopolnjevanje Nepoznavanje ponudbe programov za dodatno izpopolnjevanje Prenasičenost s programi za dodatno izpopolnjevanje 197 Z ovirami se ne srečujem Drugo (prosimo, navedite): 16. Katera znanja bi si želeli v prihodnosti še pridobiti oziroma razviti, ki jih do sedaj niste označili ali navedli, a so pomembna pri vašem delu na področju neformalnega izobraževanja odraslih? Prosimo, navedite jih. SPLOŠNA VPRAŠANJA 17. Spol (ustrezno označite): Ženski Moški 18. Starost (ustrezno označite): Do 30 let Od 31 do 40 let Od 41 do 50 let Od 51 let do 60 let Več kot 61 let 19. Statistična regija bivanja (ustrezno označite): Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-Kraška Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema 20. Pedagoško-andragoška izobrazba (ustrezno označite): Jo imam Je nimam Je nimam, a jo nameravam pridobiti Sem v postopku pridobitve le-te 21. Strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja (ustrezno označite): Ga imam Ga nimam Ga nimam, a ga nameravam opraviti Sem v postopku pridobitve le-tega 22. Ustrezno označite: Sem zaposlen v javni organizaciji za izobraževanje odraslih Sem zaposlen v zasebni organizaciji za izobraževanje odraslih Sem zaposlen v društvu ali združenju Nisem zaposlen v organizaciji za izobraževanje odraslih, društvih, združenjih, a sem prepoznan kot ustrezen kader za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalec odraslih (to pomeni, da sem v zadnjem letu pred reševanjem vprašalnika opravljal izobraževalno delo v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle, ga opravljam oz. sem potencialni izvajalec teh programov v naslednjem letu) 198 23. Število delovnih izkušenj v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle (ustrezno označite): Do 2 leti Od 3 do 5 let Od 6 do 10 let Od 11 do 15 let Od 16 do 20 let Od 21 do 25 let Od 26 do 30 let Več kot 31 let VIII. PRILOGE Priloga 4: IZPISI FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV • Priloga 4.1: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene v javni organizaciji za izobraževanje odraslih • Priloga 4.2: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene v zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih • Priloga 4.3: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene v društvih in združenjih • Priloga 4.4: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za dvig računalniških in IKT kompetenc • Priloga 4.5: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za dvig jezikovnih kompetenc • Priloga 4.6: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za razvoj kariere • Priloga 4.7: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O) • Priloga 4.8: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih usposabljanja za življenjsko uspešnost • Priloga 4.9: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih strokovnega usposabljanja • Priloga 4.10: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih računovodstva in knjigovodstva • Priloga 4.11: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih trženja in prodaje 199 • Priloga 4.12: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih vodenja in upravljanja • Priloga 4.13: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih medkulturnega izobraževanja • Priloga 4.14: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih medgeneracijskega izobraževanja • Priloga 4.15: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v študijskih krožkih • Priloga 4.16: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva • Priloga 4.17: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo v programih za prosti čas in osebno rast • Priloga 4.18: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Osnovne in splošne izobraževalne aktivnosti/izidi • Priloga 4.19: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev • Priloga 4.20: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Umetnost in humanistika • Priloga 4.21: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost • Priloga 4.22: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Poslovne in upravne vede, pravo • Priloga 4.23: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Naravoslovje, matematika in statistika • Priloga 4.24: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) Teor T etski model za vzpostavitev informacijskega sistema • Priloga 4.25: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo • Priloga 4.26: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo • Priloga 4.27: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Zdravstvo in socialna varnost • Priloga 4.28: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki delujejo na področju Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve • Priloga 4.29: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja Osrednjeslovenske regije • Priloga 4.30: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja Gorenjske • Priloga 4.31: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja Goriške • Priloga 4.32: Izpis frekvenčne distribucije odgovorov za zaposlene, ki prihajajo iz območja Obalno-kraške regije 200 VIII. PRILOGE Priloga 4.1: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE V JAVNI ORGANIZACIJI ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbe- nih trendov in njihovega vpliva na 114 24,6% 34,2% 25,4% 9,6% 6,1% izobraževanje odraslih (predvideva- nje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja in- formacij o izobraževalnih potrebah 114 13,2% 37,7% 29,8% 13,2% 6,1% lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja infor- macij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli 115 22,6% 36,5% 27,8% 8,7% 4,3% v zvezi z izobraževanjem (kot sa- mostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po različnih 115 23,5% 33,9% 29,6% 9,6% 3,5% oblikah podpore med izobraževa- njem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 115 20,9% 29,6% 27,8% 16,5% 5,2% ugotavljanja potreb, analiza in inter- 201 pretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih progra- mov za odrasle glede na ugotovlje- ne izobraževalne potrebe (izbira 116 21,6% 38,8% 25,0% 9,5% 5,2% med obstoječo programsko ponud- bo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraže- vanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne progra- me za odrasle (načrtovanje oblik, 116 29,3% 36,2% 23,3% 6,9% 4,3% metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načr- tovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 115 20,0% 27,8% 28,7% 14,8% 8,7% oblikovanje cene programa, določa- nje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z drugimi ele- 114 26,3% 36,0% 26,3% 9,6% 1,8% menti in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vse- 116 28,4% 40,5% 21,6% 5,2% 4,3% binskih enot poučevanja, časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne dejavnike (cilje, ve- 115 33,0% 38,3% 17,4% 7,0% 4,3% likost skupine, značilnosti udeležen- cev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, ustrez- 116 22,4% 33,6% 25,9% 15,5% 2,6% nih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promo- cije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pri- dobivanje udeležencev, animiranje 116 16,4% 33,6% 28,4% 15,5% 6,0% odraslih za vključitev v izobraževa- nje, načrtovanje vzporednih izobra- ževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobra- 116 12,9% 23,3% 30,2% 24,1% 9,5% ževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (infor- miranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v izobraževanje, 116 37,1% 37,1% 20,7% 4,3% 0,9% uvodni pogovori glede predhodnih 202 znanj in izkušenj, zmožnosti samo- stojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 116 43,1% 31,0% 19,8% 2,6% 3,4% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 116 46,6% 33,6% 12,9% 4,3% 2,6% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave pros- tora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 116 46,6% 30,2% 13,8% 6,0% 3,4% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 115 22,6% 41,7% 24,3% 6,1% 5,2% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 116 20,7% 37,9% 26,7% 11,2% 3,4% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 116 29,3% 39,7% 26,7% 4,3% 0,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 116 24,1% 36,2% 25,9% 12,1% 1,7% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 116 25,0% 38,8% 24,1% 9,5% 2,6% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 116 29,3% 39,7% 16,4% 8,6% 6,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 116 38,8% 34,5% 18,1% 7,8% 0,9% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 116 35,3% 33,6% 18,1% 8,6% 4,3% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 116 29,3% 37,1% 22,4% 6,9% 4,3% 203 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 116 25,0% 33,6% 26,7% 11,2% 3,4% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 116 23,3% 42,2% 20,7% 10,3% 3,4% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 116 25,0% 37,9% 25,0% 11,2% 0,9% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 116 25,0% 31,9% 31,9% 8,6% 2,6% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 116 35,3% 32,8% 25,0% 6,9% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 116 19,0% 30,2% 33,6% 12,9% 4,3% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 116 23,3% 40,5% 26,7% 7,8% 1,7% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 116 19,8% 41,4% 28,4% 8,6% 1,7% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 116 21,6% 37,9% 29,3% 8,6% 2,6% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 116 30,2% 33,6% 28,4% 6,0% 1,7% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 115 35,7% 33,0% 24,3% 5,2% 1,7% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 204 … priprave (samo)evalvacijskih 116 25,9% 31,0% 31,0% 10,3% 1,7% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 116 19,0% 31,0% 34,5% 11,2% 4,3% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 116 19,8% 36,2% 19,0% 16,4% 8,6% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 116 18,1% 30,2% 33,6% 12,1% 6,0% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 116 25,0% 37,1% 23,3% 12,9% 1,7% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 116 24,1% 32,8% 20,7% 11,2% 11,2% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 116 20,7% 31,9% 31,0% 11,2% 5,2% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 116 30,2% 28,4% 28,4% 10,3% 2,6% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 116 18,1% 25,9% 26,7% 19,8% 9,5% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 115 13,9% 24,3% 26,1% 24,3% 11,3% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 116 27,6% 33,6% 30,2% 7,8% 0,9% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 116 19,0% 25,9% 25,9% 24,1% 5,2% 205 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 116 0,0% 0,9% 2,6% 27,6% 69,0% Komunikativnost 116 0,0% 1,7% 6,0% 38,8% 53,4% Prilagodljivost 116 0,0% 0,0% 5,2% 37,9% 56,9% Osebna integriteta 116 1,7% 4,3% 19,0% 44,0% 31,0% Potrpežljivost 115 0,0% 0,0% 8,7% 26,1% 65,2% Pristnost 116 0,0% 0,9% 1,7% 23,3% 74,1% Motivator drugih 116 0,0% 0,9% 6,9% 33,6% 58,6% Iskrenost 116 0,0% 0,0% 5,2% 35,3% 59,5% Prizadevanje za neprestano 116 0,9% 6,0% 16,4% 40,5% 36,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 116 0,9% 0,0% 6,0% 39,7% 53,4% Dostopnost učečim se 115 0,0% 0,0% 4,3% 42,6% 53,0% Organiziranost 116 0,0% 0,9% 6,9% 33,6% 58,6% Samostojnost 116 0,9% 0,9% 5,2% 39,7% 53,4% Socialna spretnost 116 0,0% 0,0% 9,5% 41,4% 49,1% Predanost svojemu delu 116 0,9% 0,0% 9,5% 35,3% 54,3% Izkazovanje interesa za izkušnje, 116 0,0% 0,0% 11,2% 39,7% 49,1% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 116 0,0% 0,9% 11,2% 32,8% 55,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 115 0,0% 0,9% 11,3% 44,3% 43,5% enakovrednih odnosov Samozavestnost 115 0,0% 0,9% 7,8% 37,4% 53,9% Osmišljanje učenja in izobraževanja 116 0,0% 0,0% 12,1% 50,0% 37,9% Inovativnost 116 0,0% 0,9% 6,0% 33,6% 59,5% Ciljna usmerjenost 116 0,0% 1,7% 8,6% 35,3% 54,3% Smisel za humor 116 0,0% 0,0% 7,8% 44,8% 47,4% Navduševanje drugih za svojo 116 0,9% 0,9% 19,8% 50,9% 27,6% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 116 0,0% 2,6% 9,5% 39,7% 48,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 116 0,0% 0,0% 3,4% 35,3% 61,2% Komunikativnost 116 0,0% 0,9% 11,2% 46,6% 41,4% Prilagodljivost 115 0,0% 0,0% 11,3% 38,3% 50,4% Osebna integriteta 116 0,0% 0,0% 4,3% 44,0% 51,7% Potrpežljivost 116 0,0% 0,9% 12,9% 47,4% 38,8% Pristnost 116 0,0% 0,0% 7,8% 45,7% 46,6% Motivator drugih 116 0,0% 2,6% 25,9% 39,7% 31,9% 206 Iskrenost 116 0,0% 0,0% 2,6% 44,0% 53,4% Prizadevanje za neprestano 116 0,0% 0,9% 13,8% 39,7% 45,7% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 116 0,0% 1,7% 8,6% 43,1% 46,6% Dostopnost učečim se 116 0,0% 0,0% 9,5% 46,6% 44,0% Organiziranost 116 0,0% 2,6% 19,0% 31,0% 47,4% Samostojnost 116 0,0% 0,0% 6,9% 36,2% 56,9% Socialna spretnost 115 0,0% 0,9% 13,0% 54,8% 31,3% Predanost svojemu delu 114 0,0% 1,8% 7,9% 30,7% 59,6% Izkazovanje interesa za izkušnje, 116 0,0% 0,9% 14,7% 44,0% 40,5% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 116 0,0% 0,9% 16,4% 39,7% 43,1% Spodbujanje odprtih, odkritih in 116 0,0% 0,9% 10,3% 39,7% 49,1% enakovrednih odnosov Samozavestnost 116 0,0% 5,2% 20,7% 46,6% 27,6% Osmišljanje učenja in izobraževanja 115 0,0% 0,0% 20,9% 43,5% 35,7% Inovativnost 116 0,0% 7,8% 18,1% 41,4% 32,8% Ciljna usmerjenost 116 0,0% 0,9% 19,8% 44,8% 34,5% Smisel za humor 116 0,0% 5,2% 22,4% 44,8% 27,6% Navduševanje drugih za svojo 116 0,9% 6,9% 17,2% 45,7% 29,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 116 1,7% 5,2% 26,7% 44,0% 22,4% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.2: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE V ZASEBNIH ORGANIZACIJAH ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 52 28,8% 21,2% 30,8% 13,5% 5,8% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 52 21,2% 23,1% 30,8% 17,3% 7,7% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 52 15,4% 28,8% 30,8% 19,2% 5,8% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 52 21,2% 28,8% 32,7% 9,6% 7,7% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 207 korakov procesa, metod in tehnik 52 28,8% 25,0% 30,8% 9,6% 5,8% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 52 40,4% 26,9% 25,0% 1,9% 5,8% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 52 42,3% 32,7% 17,3% 1,9% 5,8% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 52 38,5% 21,2% 23,1% 9,6% 7,7% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 51 31,4% 43,1% 17,6% 2,0% 5,9% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih 52 46,2% 28,8% 13,5% 5,8% 5,8% vsebinskih enot poučevanja, časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne dejavnike 52 38,5% 38,5% 11,5% 3,8% 7,7% (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 52 26,9% 32,7% 25,0% 7,7% 7,7% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 51 19,6% 29,4% 29,4% 13,7% 7,8% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 52 19,2% 23,1% 25,0% 23,1% 9,6% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (informiranje in svetovanje pri 208 odločanju in vključevanju v 52 38,5% 30,8% 19,2% 3,8% 7,7% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 52 57,7% 21,2% 11,5% 3,8% 5,8% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 50 64,0% 14,0% 14,0% 2,0% 6,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 52 57,7% 21,2% 9,6% 3,8% 7,7% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 52 34,6% 28,8% 25,0% 1,9% 9,6% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 52 19,2% 19,2% 34,6% 9,6% 17,3% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 52 36,5% 30,8% 19,2% 3,8% 9,6% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 52 36,5% 36,5% 17,3% 3,8% 5,8% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 52 46,2% 26,9% 13,5% 7,7% 5,8% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 52 46,2% 25,0% 21,2% 1,9% 5,8% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 52 55,8% 19,2% 17,3% 1,9% 5,8% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 51 52,9% 23,5% 13,7% 3,9% 5,9% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 52 42,3% 32,7% 11,5% 7,7% 5,8% 209 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 52 36,5% 38,5% 13,5% 5,8% 5,8% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 52 28,8% 40,4% 21,2% 3,8% 5,8% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 52 17,3% 51,9% 17,3% 7,7% 5,8% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 52 36,5% 34,6% 17,3% 5,8% 5,8% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 52 50,0% 25,0% 17,3% 1,9% 5,8% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 52 13,5% 23,1% 38,5% 15,4% 9,6% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 52 25,0% 40,4% 25,0% 1,9% 7,7% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 52 23,1% 38,5% 26,9% 5,8% 5,8% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 52 25,0% 38,5% 23,1% 5,8% 7,7% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 52 28,8% 34,6% 23,1% 7,7% 5,8% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 52 34,6% 42,3% 11,5% 5,8% 5,8% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 210 … priprave (samo)evalvacijskih 52 32,7% 26,9% 21,2% 11,5% 7,7% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 52 17,3% 38,5% 26,9% 11,5% 5,8% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa mi ne mi malo mi delno mi zelo ne Andragoško znanje iz … n primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 52 25,0% 19,2% 25,0% 9,6% 21,2% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 52 19,2% 28,8% 25,0% 15,4% 11,5% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 52 36,5% 28,8% 23,1% 5,8% 5,8% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 52 28,8% 26,9% 19,2% 5,8% 19,2% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 52 26,9% 36,5% 26,9% 1,9% 7,7% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 52 25,0% 38,5% 21,2% 9,6% 5,8% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 52 13,5% 28,8% 21,2% 19,2% 17,3% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 52 9,6% 11,5% 34,6% 21,2% 23,1% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 52 25,0% 23,1% 28,8% 7,7% 15,4% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 52 9,6% 23,1% 25,0% 23,1% 19,2% 211 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 52 0,0% 0,0% 3,8% 23,1% 73,1% Komunikativnost 52 0,0% 0,0% 1,9% 34,6% 63,5% Prilagodljivost 52 0,0% 0,0% 3,8% 23,1% 73,1% Osebna integriteta 52 0,0% 3,8% 19,2% 34,6% 42,3% Potrpežljivost 52 0,0% 0,0% 3,8% 25,0% 71,2% Pristnost 52 0,0% 0,0% 0,0% 11,5% 88,5% Motivator drugih 52 0,0% 0,0% 1,9% 42,3% 55,8% Iskrenost 52 0,0% 0,0% 0,0% 30,8% 69,2% Prizadevanje za neprestano 52 0,0% 3,8% 15,4% 42,3% 38,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 52 0,0% 0,0% 0,0% 32,7% 67,3% Dostopnost učečim se 52 0,0% 1,9% 3,8% 32,7% 61,5% Organiziranost 52 0,0% 0,0% 7,7% 34,6% 57,7% Samostojnost 52 0,0% 1,9% 3,8% 40,4% 53,8% Socialna spretnost 52 0,0% 1,9% 7,7% 23,1% 67,3% Predanost svojemu delu 52 0,0% 0,0% 13,5% 21,2% 65,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 52 0,0% 0,0% 15,4% 30,8% 53,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 52 0,0% 0,0% 9,6% 25,0% 65,4% Spodbujanje odprtih, odkritih in 52 0,0% 0,0% 5,8% 36,5% 57,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 52 0,0% 0,0% 5,8% 40,4% 53,8% Osmišljanje učenja in izobraževanja 52 0,0% 0,0% 13,5% 34,6% 51,9% Inovativnost 52 0,0% 0,0% 1,9% 25,0% 73,1% Ciljna usmerjenost 52 0,0% 0,0% 3,8% 32,7% 63,5% Smisel za humor 52 0,0% 0,0% 3,8% 38,5% 57,7% Navduševanje drugih za svojo 52 1,9% 1,9% 19,2% 38,5% 38,5% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 51 0,0% 0,0% 13,7% 25,5% 60,8% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 52 0,0% 0,0% 3,8% 17,3% 78,8% Komunikativnost 52 0,0% 0,0% 19,2% 25,0% 55,8% Prilagodljivost 52 0,0% 0,0% 13,5% 32,7% 53,8% Osebna integriteta 52 0,0% 0,0% 7,7% 30,8% 61,5% Potrpežljivost 52 0,0% 1,9% 17,3% 50,0% 30,8% Pristnost 52 0,0% 1,9% 3,8% 38,5% 55,8% Motivator drugih 52 0,0% 0,0% 15,4% 46,2% 38,5% 212 Iskrenost 52 0,0% 0,0% 7,7% 34,6% 57,7% Prizadevanje za neprestano 52 0,0% 1,9% 13,5% 38,5% 46,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 52 0,0% 0,0% 13,5% 48,1% 38,5% Dostopnost učečim se 52 0,0% 1,9% 5,8% 32,7% 59,6% Organiziranost 52 0,0% 0,0% 17,3% 30,8% 51,9% Samostojnost 52 0,0% 0,0% 5,8% 30,8% 63,5% Socialna spretnost 52 0,0% 0,0% 19,2% 38,5% 42,3% Predanost svojemu delu 52 0,0% 0,0% 3,8% 25,0% 71,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 52 0,0% 1,9% 9,6% 44,2% 44,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 52 0,0% 1,9% 9,6% 34,6% 53,8% Spodbujanje odprtih, odkritih in 52 0,0% 0,0% 13,5% 30,8% 55,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 52 0,0% 1,9% 19,2% 38,5% 40,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 51 0,0% 2,0% 9,8% 45,1% 43,1% Inovativnost 52 0,0% 5,8% 25,0% 46,2% 23,1% Ciljna usmerjenost 52 0,0% 1,9% 17,3% 38,5% 42,3% Smisel za humor 52 1,9% 1,9% 19,2% 40,4% 36,5% Navduševanje drugih za svojo 52 0,0% 1,9% 32,7% 34,6% 30,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 52 0,0% 3,8% 23,1% 40,4% 32,7% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.3: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE V DRUŠTVIH IN ZDRUŽENJIH Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 35 14,3% 28,6% 40,0% 11,4% 5,7% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 35 8,6% 28,6% 45,7% 11,4% 5,7% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 35 5,7% 34,3% 45,7% 8,6% 5,7% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 35 28,6% 28,6% 31,4% 8,6% 2,9% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 213 korakov procesa, metod in tehnik 35 14,3% 34,3% 28,6% 22,9% 0,0% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 35 22,9% 28,6% 42,9% 2,9% 2,9% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 35 22,9% 22,9% 42,9% 11,4% 0,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 35 25,7% 28,6% 20,0% 20,0% 5,7% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 35 28,6% 31,4% 31,4% 8,6% 0,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 35 25,7% 31,4% 37,1% 5,7% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 35 22,9% 34,3% 28,6% 8,6% 5,7% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 35 14,3% 28,6% 31,4% 14,3% 11,4% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 35 11,4% 45,7% 25,7% 17,1% 0,0% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobra- 35 5,7% 25,7% 31,4% 17,1% 20,0% ževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 214 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 35 22,9% 40,0% 28,6% 5,7% 2,9% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 35 20,0% 48,6% 28,6% 2,9% 0,0% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 35 28,6% 51,4% 14,3% 5,7% 0,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 35 42,9% 34,3% 17,1% 5,7% 0,0% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 35 20,0% 37,1% 31,4% 5,7% 5,7% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 35 17,1% 40,0% 40,0% 2,9% 0,0% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 35 22,9% 20,0% 45,7% 8,6% 2,9% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 35 5,7% 48,6% 28,6% 17,1% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 35 20,0% 22,9% 40,0% 17,1% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 35 25,7% 22,9% 37,1% 14,3% 0,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 35 28,6% 40,0% 28,6% 2,9% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 35 34,3% 25,7% 31,4% 8,6% 0,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 35 20,0% 28,6% 40,0% 5,7% 5,7% 215 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 34 14,7% 50,0% 20,6% 8,8% 5,9% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 35 17,1% 31,4% 37,1% 8,6% 5,7% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 34 17,6% 35,3% 29,4% 17,6% 0,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 35 25,7% 31,4% 31,4% 11,4% 0,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 35 25,7% 42,9% 20,0% 11,4% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 33 6,1% 39,4% 33,3% 21,2% 0,0% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 34 8,8% 38,2% 38,2% 14,7% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 34 11,8% 32,4% 38,2% 17,6% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 34 2,9% 47,1% 29,4% 17,6% 2,9% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 34 11,8% 23,5% 47,1% 11,8% 5,9% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 34 14,7% 35,3% 38,2% 8,8% 2,9% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 216 … priprave (samo)evalvacijskih 34 8,8% 32,4% 41,2% 14,7% 2,9% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 34 2,9% 38,2% 41,2% 14,7% 2,9% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 35 5,7% 45,7% 40,0% 5,7% 2,9% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 35 11,4% 37,1% 45,7% 5,7% 0,0% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 35 5,7% 40,0% 45,7% 8,6% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 33 6,1% 33,3% 48,5% 9,1% 3,0% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 35 5,7% 34,3% 40,0% 20,0% 0,0% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 35 8,6% 11,4% 51,4% 25,7% 2,9% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 35 14,3% 31,4% 34,3% 17,1% 2,9% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 35 14,3% 22,9% 34,3% 22,9% 5,7% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 35 25,7% 20,0% 42,9% 5,7% 5,7% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 35 14,3% 25,7% 34,3% 20,0% 5,7% 217 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 34 0,0% 0,0% 0,0% 44,1% 55,9% Komunikativnost 34 0,0% 0,0% 14,7% 41,2% 44,1% Prilagodljivost 34 0,0% 0,0% 2,9% 50,0% 47,1% Osebna integriteta 34 0,0% 5,9% 8,8% 52,9% 32,4% Potrpežljivost 34 0,0% 0,0% 2,9% 38,2% 58,8% Pristnost 34 0,0% 0,0% 2,9% 20,6% 76,5% Motivator drugih 34 0,0% 0,0% 8,8% 41,2% 50,0% Iskrenost 33 0,0% 0,0% 3,0% 39,4% 57,6% Prizadevanje za neprestano 34 0,0% 5,9% 14,7% 41,2% 38,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 34 0,0% 0,0% 2,9% 38,2% 58,8% Dostopnost učečim se 34 0,0% 0,0% 2,9% 50,0% 47,1% Organiziranost 34 0,0% 0,0% 2,9% 41,2% 55,9% Samostojnost 34 0,0% 0,0% 2,9% 29,4% 67,6% Socialna spretnost 34 0,0% 0,0% 8,8% 32,4% 58,8% Predanost svojemu delu 34 0,0% 0,0% 2,9% 38,2% 58,8% Izkazovanje interesa za izkušnje, 34 0,0% 2,9% 5,9% 41,2% 50,0% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 34 0,0% 2,9% 0,0% 44,1% 52,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 34 0,0% 5,9% 8,8% 50,0% 35,3% enakovrednih odnosov Samozavestnost 34 0,0% 0,0% 5,9% 35,3% 58,8% Osmišljanje učenja in izobraževanja 34 0,0% 0,0% 8,8% 55,9% 35,3% Inovativnost 34 0,0% 0,0% 5,9% 41,2% 52,9% Ciljna usmerjenost 33 0,0% 0,0% 0,0% 54,5% 45,5% Smisel za humor 34 0,0% 0,0% 8,8% 35,3% 55,9% Navduševanje drugih za svojo 34 0,0% 2,9% 20,6% 44,1% 32,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 34 0,0% 0,0% 2,9% 52,9% 44,1% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 34 0,0% 0,0% 2,9% 41,2% 55,9% Komunikativnost 34 0,0% 0,0% 17,6% 29,4% 52,9% Prilagodljivost 34 0,0% 0,0% 17,6% 58,8% 23,5% Osebna integriteta 34 0,0% 0,0% 8,8% 50,0% 41,2% Potrpežljivost 34 0,0% 0,0% 20,6% 52,9% 26,5% Pristnost 34 0,0% 0,0% 5,9% 52,9% 41,2% Motivator drugih 34 0,0% 5,9% 26,5% 41,2% 26,5% 218 Iskrenost 34 0,0% 0,0% 0,0% 38,2% 61,8% Prizadevanje za neprestano 34 0,0% 0,0% 14,7% 47,1% 38,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 34 0,0% 2,9% 11,8% 41,2% 44,1% Dostopnost učečim se 34 0,0% 0,0% 8,8% 47,1% 44,1% Organiziranost 34 0,0% 5,9% 11,8% 44,1% 38,2% Samostojnost 34 0,0% 0,0% 14,7% 35,3% 50,0% Socialna spretnost 34 0,0% 0,0% 20,6% 44,1% 35,3% Predanost svojemu delu 33 0,0% 0,0% 18,2% 42,4% 39,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 34 0,0% 0,0% 14,7% 44,1% 41,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 34 0,0% 0,0% 11,8% 61,8% 26,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 34 0,0% 0,0% 11,8% 44,1% 44,1% enakovrednih odnosov Samozavestnost 34 0,0% 5,9% 20,6% 58,8% 14,7% Osmišljanje učenja in izobraževanja 34 0,0% 0,0% 11,8% 61,8% 26,5% Inovativnost 34 0,0% 8,8% 32,4% 38,2% 20,6% Ciljna usmerjenost 34 0,0% 0,0% 11,8% 55,9% 32,4% Smisel za humor 34 0,0% 5,9% 32,4% 41,2% 20,6% Navduševanje drugih za svojo 34 0,0% 5,9% 20,6% 52,9% 20,6% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 34 0,0% 2,9% 29,4% 41,2% 26,5% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.4: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH ZA DVIG RAČUNALNIŠKIH IN IKT KOMPETENC Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 101 24,8% 25,7% 34,7% 12,9% 2,0% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 101 7,9% 34,7% 39,6% 15,8% 2,0% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 101 15,8% 30,7% 37,6% 14,9% 1,0% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 99 21,2% 26,3% 43,4% 7,1% 2,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 219 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 101 16,8% 21,8% 36,6% 22,8% 2,0% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 86 20,9% 27,9% 39,5% 9,3% 2,3% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 86 31,4% 25,6% 33,7% 4,7% 4,7% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 86 33,7% 18,6% 26,7% 14,0% 7,0% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 86 22,1% 33,7% 31,4% 11,6% 1,2% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 87 26,4% 37,9% 25,3% 8,0% 2,3% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 87 29,9% 32,2% 25,3% 8,0% 4,6% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 87 25,3% 24,1% 31,0% 14,9% 4,6% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 87 24,1% 25,3% 32,2% 14,9% 3,4% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobra- 87 19,5% 20,7% 27,6% 23,0% 9,2% ževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (infor- 220 miranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v izobraževanje, 87 32,2% 39,1% 24,1% 2,3% 2,3% uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samo- stojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 87 52,9% 24,1% 19,5% 1,1% 2,3% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 87 51,7% 26,4% 19,5% 1,1% 1,1% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 87 46,0% 31,0% 18,4% 2,3% 2,3% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 83 20,5% 31,3% 30,1% 8,4% 9,6% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 83 14,5% 38,6% 28,9% 10,8% 7,2% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 84 32,1% 27,4% 29,8% 8,3% 2,4% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 84 28,6% 26,2% 31,0% 11,9% 2,4% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 84 19,0% 38,1% 25,0% 13,1% 4,8% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 84 29,8% 26,2% 25,0% 13,1% 6,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 84 34,5% 27,4% 26,2% 8,3% 3,6% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 83 31,3% 30,1% 24,1% 10,8% 3,6% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 83 22,9% 32,5% 26,5% 10,8% 7,2% 221 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 83 19,3% 31,3% 32,5% 12,0% 4,8% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 84 21,4% 34,5% 27,4% 13,1% 3,6% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 84 21,4% 32,1% 27,4% 14,3% 4,8% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 84 20,2% 32,1% 33,3% 9,5% 4,8% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 84 29,8% 31,0% 28,6% 8,3% 2,4% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 82 14,6% 25,6% 40,2% 15,9% 3,7% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 82 24,4% 25,6% 35,4% 12,2% 2,4% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 82 20,7% 29,3% 34,1% 13,4% 2,4% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 82 19,5% 31,7% 31,7% 13,4% 3,7% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 82 26,8% 24,4% 32,9% 13,4% 2,4% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 82 31,7% 22,0% 34,1% 9,8% 2,4% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 222 … priprave (samo)evalvacijskih 82 24,4% 22,0% 31,7% 17,1% 4,9% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 82 15,9% 19,5% 40,2% 19,5% 4,9% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 82 20,7% 31,7% 25,6% 18,3% 3,7% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 82 20,7% 25,6% 39,0% 12,2% 2,4% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 82 22,0% 32,9% 26,8% 15,9% 2,4% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 81 24,7% 24,7% 28,4% 14,8% 7,4% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 81 18,5% 24,7% 38,3% 13,6% 4,9% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 81 21,0% 25,9% 33,3% 17,3% 2,5% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 81 23,5% 16,0% 30,9% 19,8% 9,9% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 81 16,0% 17,3% 25,9% 29,6% 11,1% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 81 29,6% 17,3% 37,0% 12,3% 3,7% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 81 19,8% 16,0% 29,6% 29,6% 4,9% 223 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 93 1,1% 1,1% 1,1% 15,1% 81,7% Komunikativnost 93 1,1% 1,1% 2,2% 30,1% 65,6% Prilagodljivost 93 1,1% 1,1% 3,2% 23,7% 71,0% Osebna integriteta 93 1,1% 0,0% 2,2% 34,4% 62,4% Potrpežljivost 93 1,1% 1,1% 6,5% 26,9% 64,5% Pristnost 93 1,1% 0,0% 5,4% 26,9% 66,7% Motivator drugih 93 1,1% 0,0% 6,5% 30,1% 62,4% Iskrenost 93 1,1% 1,1% 7,5% 26,9% 63,4% Prizadevanje za neprestano 93 1,1% 0,0% 6,5% 36,6% 55,9% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 93 0,0% 2,2% 0,0% 33,3% 64,5% Dostopnost učečim se 93 1,1% 1,1% 3,2% 28,0% 66,7% Organiziranost 92 1,1% 2,2% 4,3% 34,8% 57,6% Samostojnost 93 1,1% 2,2% 5,4% 34,4% 57,0% Socialna spretnost 92 0,0% 0,0% 7,6% 35,9% 56,5% Predanost svojemu delu 93 1,1% 2,2% 7,5% 39,8% 49,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 93 1,1% 0,0% 8,6% 44,1% 46,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 93 1,1% 0,0% 6,5% 35,5% 57,0% Spodbujanje odprtih, odkritih in 93 1,1% 0,0% 6,5% 32,3% 60,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 93 1,1% 4,3% 6,5% 38,7% 49,5% Osmišljanje učenja in izobraževanja 93 1,1% 3,2% 6,5% 35,5% 53,8% Inovativnost 93 1,1% 0,0% 11,8% 31,2% 55,9% Ciljna usmerjenost 93 1,1% 0,0% 11,8% 47,3% 39,8% Smisel za humor 93 1,1% 2,2% 12,9% 45,2% 38,7% Navduševanje drugih za svojo 93 1,1% 7,5% 18,3% 38,7% 34,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 93 2,2% 4,3% 16,1% 43,0% 34,4% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 78 0,0% 0,0% 5,1% 37,2% 57,7% Komunikativnost 77 0,0% 2,6% 11,7% 44,2% 41,6% Prilagodljivost 78 0,0% 1,3% 11,5% 41,0% 46,2% Osebna integriteta 78 0,0% 0,0% 7,7% 42,3% 50,0% Potrpežljivost 78 0,0% 1,3% 20,5% 44,9% 33,3% Pristnost 78 0,0% 0,0% 10,3% 44,9% 44,9% Motivator drugih 78 0,0% 3,8% 25,6% 43,6% 26,9% 224 Iskrenost 78 0,0% 0,0% 1,3% 46,2% 52,6% Prizadevanje za neprestano 78 0,0% 0,0% 19,2% 39,7% 41,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 78 0,0% 1,3% 10,3% 44,9% 43,6% Dostopnost učečim se 78 0,0% 0,0% 9,0% 43,6% 47,4% Organiziranost 78 0,0% 1,3% 20,5% 34,6% 43,6% Samostojnost 78 0,0% 0,0% 3,8% 43,6% 52,6% Socialna spretnost 77 0,0% 2,6% 20,8% 49,4% 27,3% Predanost svojemu delu 77 0,0% 1,3% 13,0% 37,7% 48,1% Izkazovanje interesa za izkušnje, 78 0,0% 2,6% 14,1% 50,0% 33,3% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 78 0,0% 1,3% 17,9% 44,9% 35,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 78 0,0% 0,0% 11,5% 39,7% 48,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 78 0,0% 6,4% 26,9% 39,7% 26,9% Osmišljanje učenja in izobraževanja 77 1,3% 0,0% 22,1% 44,2% 32,5% Inovativnost 78 0,0% 12,8% 19,2% 44,9% 23,1% Ciljna usmerjenost 77 0,0% 2,6% 20,8% 42,9% 33,8% Smisel za humor 78 0,0% 6,4% 23,1% 48,7% 21,8% Navduševanje drugih za svojo 78 1,3% 9,0% 16,7% 44,9% 28,2% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 78 0,0% 7,7% 33,3% 42,3% 16,7% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.5: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH ZA DVIG JEZIKOVNIH KOMPETENC Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 117 17,1% 34,2% 29,9% 12,8% 6,0% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 117 8,5% 33,3% 37,6% 12,0% 8,5% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 117 15,4% 35,9% 32,5% 9,4% 6,8% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 115 24,3% 27,8% 36,5% 7,0% 4,3% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 225 korakov procesa, metod in tehnik 117 15,4% 29,9% 28,2% 18,8% 7,7% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 104 26,0% 25,0% 31,7% 7,7% 9,6% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 104 31,7% 23,1% 29,8% 5,8% 9,6% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 104 26,0% 15,4% 23,1% 17,3% 18,3% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 104 28,8% 26,9% 30,8% 8,7% 4,8% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 104 33,7% 28,8% 26,0% 5,8% 5,8% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 103 36,9% 27,2% 20,4% 6,8% 8,7% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 104 33,7% 19,2% 25,0% 15,4% 6,7% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 104 24,0% 22,1% 27,9% 15,4% 10,6% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 103 18,4% 12,6% 25,2% 27,2% 16,5% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 226 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 104 35,6% 27,9% 26,9% 2,9% 6,7% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 103 48,5% 28,2% 13,6% 1,0% 8,7% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 102 55,9% 17,6% 15,7% 2,0% 8,8% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 104 53,8% 20,2% 12,5% 3,8% 9,6% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 99 27,3% 28,3% 25,3% 9,1% 10,1% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 100 18,0% 35,0% 24,0% 11,0% 12,0% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 100 38,0% 24,0% 26,0% 6,0% 6,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 100 29,0% 29,0% 23,0% 15,0% 4,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 100 31,0% 31,0% 24,0% 10,0% 4,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 100 36,0% 24,0% 20,0% 10,0% 10,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 100 48,0% 23,0% 19,0% 7,0% 3,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 100 42,0% 25,0% 18,0% 9,0% 6,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 99 31,3% 35,4% 18,2% 9,1% 6,1% 227 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 100 28,0% 34,0% 24,0% 8,0% 6,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 100 25,0% 33,0% 26,0% 11,0% 5,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 100 22,0% 38,0% 22,0% 13,0% 5,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 100 29,0% 32,0% 32,0% 5,0% 2,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 100 42,0% 29,0% 21,0% 7,0% 1,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 97 15,5% 27,8% 34,0% 16,5% 6,2% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 97 28,9% 30,9% 29,9% 7,2% 3,1% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 97 26,8% 30,9% 29,9% 8,2% 4,1% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 97 23,7% 33,0% 29,9% 9,3% 4,1% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 97 33,0% 24,7% 30,9% 8,2% 3,1% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 96 39,6% 25,0% 25,0% 7,3% 3,1% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 228 … priprave (samo)evalvacijskih 97 25,8% 30,9% 22,7% 12,4% 8,2% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 97 20,6% 28,9% 30,9% 12,4% 7,2% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 97 21,6% 24,7% 20,6% 14,4% 18,6% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 97 17,5% 26,8% 30,9% 10,3% 14,4% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 97 25,8% 32,0% 26,8% 11,3% 4,1% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 97 25,8% 22,7% 21,6% 10,3% 19,6% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 97 20,6% 26,8% 28,9% 11,3% 12,4% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 97 27,8% 24,7% 35,1% 10,3% 2,1% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 96 21,9% 13,5% 20,8% 18,8% 25,0% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti v skladu 96 16,7% 16,7% 20,8% 22,9% 22,9% z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja izobraževalne dokumentacije 96 32,3% 21,9% 29,2% 7,3% 9,4% 229 … poznavanja ekonomike izobraževanja odraslih 96 16,7% 20,8% 25,0% 20,8% 16,7% Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 95 0,0% 0,0% 1,1% 16,8% 82,1% Komunikativnost 95 0,0% 1,1% 1,1% 26,3% 71,6% Prilagodljivost 95 0,0% 0,0% 1,1% 23,2% 75,8% Osebna integriteta 95 0,0% 0,0% 2,1% 32,6% 65,3% Potrpežljivost 95 0,0% 1,1% 3,2% 21,1% 74,7% Pristnost 95 0,0% 0,0% 4,2% 29,5% 66,3% Motivator drugih 95 0,0% 0,0% 2,1% 30,5% 67,4% Iskrenost 95 0,0% 0,0% 6,3% 34,7% 58,9% Prizadevanje za neprestano 94 0,0% 1,1% 2,1% 33,0% 63,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 95 0,0% 0,0% 3,2% 27,4% 69,5% Dostopnost učečim se 95 0,0% 1,1% 2,1% 29,5% 67,4% Organiziranost 95 0,0% 1,1% 4,2% 26,3% 68,4% Samostojnost 95 0,0% 2,1% 5,3% 30,5% 62,1% Socialna spretnost 95 0,0% 0,0% 3,2% 36,8% 60,0% Predanost svojemu delu 94 0,0% 1,1% 5,3% 44,7% 48,9% Izkazovanje interesa za izkušnje, 95 0,0% 0,0% 6,3% 38,9% 54,7% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 94 0,0% 0,0% 10,6% 36,2% 53,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 95 0,0% 0,0% 7,4% 38,9% 53,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 95 0,0% 3,2% 5,3% 41,1% 50,5% Osmišljanje učenja in izobraževanja 94 0,0% 2,1% 6,4% 33,0% 58,5% Inovativnost 95 0,0% 0,0% 7,4% 37,9% 54,7% Ciljna usmerjenost 95 0,0% 0,0% 12,6% 43,2% 44,2% Smisel za humor 95 0,0% 2,1% 13,7% 47,4% 36,8% Navduševanje drugih za svojo 95 0,0% 6,3% 13,7% 40,0% 40,0% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 95 0,0% 6,3% 18,9% 42,1% 32,6% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 90 0,0% 0,0% 4,4% 32,2% 63,3% Komunikativnost 90 0,0% 1,1% 11,1% 41,1% 46,7% Prilagodljivost 89 0,0% 0,0% 10,1% 36,0% 53,9% Osebna integriteta 90 0,0% 0,0% 7,8% 33,3% 58,9% Potrpežljivost 90 0,0% 1,1% 10,0% 42,2% 46,7% Pristnost 90 0,0% 1,1% 8,9% 36,7% 53,3% Motivator drugih 90 0,0% 2,2% 21,1% 36,7% 40,0% 230 Iskrenost 90 0,0% 0,0% 3,3% 35,6% 61,1% Prizadevanje za neprestano 90 0,0% 2,2% 12,2% 34,4% 51,1% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 90 0,0% 1,1% 11,1% 36,7% 51,1% Dostopnost učečim se 90 0,0% 1,1% 4,4% 35,6% 58,9% Organiziranost 90 0,0% 3,3% 13,3% 30,0% 53,3% Samostojnost 90 0,0% 0,0% 7,8% 31,1% 61,1% Socialna spretnost 90 0,0% 1,1% 17,8% 48,9% 32,2% Predanost svojemu delu 89 0,0% 0,0% 9,0% 22,5% 68,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 90 0,0% 2,2% 11,1% 42,2% 44,4% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 90 0,0% 0,0% 16,7% 34,4% 48,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 90 0,0% 1,1% 7,8% 34,4% 56,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 90 0,0% 5,6% 20,0% 44,4% 30,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 89 0,0% 0,0% 16,9% 40,4% 42,7% Inovativnost 90 0,0% 10,0% 15,6% 37,8% 36,7% Ciljna usmerjenost 89 0,0% 2,2% 18,0% 42,7% 37,1% Smisel za humor 90 0,0% 3,3% 17,8% 43,3% 35,6% Navduševanje drugih za svojo 90 0,0% 4,4% 20,0% 40,0% 35,6% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 90 1,1% 7,8% 25,6% 42,2% 23,3% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.6: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH ZA RAZVOJ KARIERE Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 87 28,7% 31,0% 25,3% 11,5% 3,4% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 87 16,1% 37,9% 31,0% 10,3% 4,6% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 87 20,7% 35,6% 29,9% 11,5% 2,3% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 87 23,0% 36,8% 31,0% 9,2% 0,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 231 korakov procesa, metod in tehnik 87 25,3% 28,7% 33,3% 11,5% 1,1% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 79 31,6% 34,2% 22,8% 3,8% 7,6% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 80 37,5% 36,3% 20,0% 2,5% 3,8% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 80 35,0% 20,0% 26,3% 11,3% 7,5% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 79 39,2% 34,2% 17,7% 3,8% 5,1% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 80 40,0% 38,8% 13,8% 3,8% 3,8% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 80 36,3% 33,8% 20,0% 5,0% 5,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 80 30,0% 28,8% 26,3% 11,3% 3,8% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 80 16,3% 41,3% 27,5% 8,8% 6,3% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja izobra- 80 16,3% 23,8% 32,5% 21,3% 6,3% ževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje (infor- 232 miranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v izobraževanje, 80 41,3% 36,3% 13,8% 3,8% 5,0% uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samo- stojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 80 52,5% 30,0% 10,0% 3,8% 3,8% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 79 57,0% 25,3% 11,4% 2,5% 3,8% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 80 53,8% 22,5% 15,0% 2,5% 6,3% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 79 29,1% 39,2% 24,1% 0,0% 7,6% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 79 22,8% 24,1% 34,2% 7,6% 11,4% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 79 36,7% 30,4% 20,3% 2,5% 10,1% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 79 31,6% 27,8% 31,6% 6,3% 2,5% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 79 36,7% 32,9% 22,8% 3,8% 3,8% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 79 40,5% 34,2% 16,5% 5,1% 3,8% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 79 53,2% 24,1% 16,5% 2,5% 3,8% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 79 55,7% 24,1% 13,9% 2,5% 3,8% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 79 45,6% 34,2% 13,9% 2,5% 3,8% 233 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 79 34,2% 32,9% 22,8% 7,6% 2,5% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 79 21,5% 46,8% 17,7% 10,1% 3,8% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 78 26,9% 35,9% 24,4% 10,3% 2,6% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 79 34,2% 34,2% 22,8% 6,3% 2,5% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 79 48,1% 30,4% 16,5% 2,5% 2,5% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 78 21,8% 24,4% 38,5% 10,3% 5,1% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 78 30,8% 41,0% 19,2% 6,4% 2,6% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 78 24,4% 41,0% 24,4% 6,4% 3,8% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 78 24,4% 43,6% 24,4% 5,1% 2,6% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 78 30,8% 34,6% 24,4% 5,1% 5,1% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 78 42,3% 35,9% 16,7% 2,6% 2,6% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 234 … priprave (samo)evalvacijskih 78 26,9% 37,2% 21,8% 6,4% 7,7% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 78 20,5% 41,0% 29,5% 7,7% 1,3% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 77 27,3% 28,6% 24,7% 10,4% 9,1% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 77 26,0% 31,2% 26,0% 9,1% 7,8% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 77 33,8% 29,9% 27,3% 7,8% 1,3% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 75 33,3% 30,7% 20,0% 6,7% 9,3% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 77 32,5% 28,6% 28,6% 5,2% 5,2% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 77 33,8% 26,0% 26,0% 10,4% 3,9% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 76 21,1% 25,0% 26,3% 15,8% 11,8% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 75 14,7% 21,3% 25,3% 24,0% 14,7% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 76 21,1% 27,6% 30,3% 6,6% 14,5% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 76 17,1% 22,4% 26,3% 18,4% 15,8% 235 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 74 0,0% 0,0% 2,7% 23,0% 74,3% Komunikativnost 74 0,0% 0,0% 2,7% 29,7% 67,6% Prilagodljivost 74 0,0% 0,0% 2,7% 25,7% 71,6% Osebna integriteta 74 0,0% 0,0% 2,7% 24,3% 73,0% Potrpežljivost 74 0,0% 0,0% 6,8% 31,1% 62,2% Pristnost 74 0,0% 1,4% 2,7% 25,7% 70,3% Motivator drugih 74 1,4% 0,0% 1,4% 35,1% 62,2% Iskrenost 74 0,0% 0,0% 9,5% 33,8% 56,8% Prizadevanje za neprestano 73 0,0% 0,0% 2,7% 32,9% 64,4% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 74 0,0% 0,0% 5,4% 35,1% 59,5% Dostopnost učečim se 74 1,4% 0,0% 4,1% 32,4% 62,2% Organiziranost 74 0,0% 1,4% 4,1% 40,5% 54,1% Samostojnost 74 0,0% 0,0% 8,1% 32,4% 59,5% Socialna spretnost 74 0,0% 0,0% 1,4% 40,5% 58,1% Predanost svojemu delu 74 0,0% 1,4% 6,8% 36,5% 55,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 74 0,0% 0,0% 6,8% 37,8% 55,4% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 74 0,0% 0,0% 13,5% 33,8% 52,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 74 1,4% 0,0% 5,4% 35,1% 58,1% enakovrednih odnosov Samozavestnost 74 0,0% 1,4% 2,7% 41,9% 54,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 73 0,0% 1,4% 8,2% 38,4% 52,1% Inovativnost 74 0,0% 0,0% 13,5% 29,7% 56,8% Ciljna usmerjenost 74 0,0% 0,0% 5,4% 41,9% 52,7% Smisel za humor 73 2,7% 1,4% 17,8% 43,8% 34,2% Navduševanje drugih za svojo 74 1,4% 5,4% 18,9% 33,8% 40,5% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 74 2,7% 5,4% 18,9% 40,5% 32,4% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 73 0,0% 0,0% 4,1% 28,8% 67,1% Komunikativnost 73 0,0% 1,4% 11,0% 32,9% 54,8% Prilagodljivost 73 0,0% 0,0% 12,3% 38,4% 49,3% Osebna integriteta 73 0,0% 0,0% 4,1% 31,5% 64,4% Potrpežljivost 73 0,0% 2,7% 12,3% 56,2% 28,8% Pristnost 73 0,0% 0,0% 5,5% 43,8% 50,7% Motivator drugih 73 0,0% 1,4% 16,4% 43,8% 38,4% 236 Iskrenost 73 0,0% 0,0% 4,1% 41,1% 54,8% Prizadevanje za neprestano 73 0,0% 0,0% 5,5% 37,0% 57,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 73 0,0% 1,4% 8,2% 39,7% 50,7% Dostopnost učečim se 73 0,0% 0,0% 6,8% 39,7% 53,4% Organiziranost 73 0,0% 0,0% 20,5% 27,4% 52,1% Samostojnost 73 0,0% 0,0% 6,8% 31,5% 61,6% Socialna spretnost 72 0,0% 0,0% 15,3% 45,8% 38,9% Predanost svojemu delu 71 0,0% 0,0% 5,6% 33,8% 60,6% Izkazovanje interesa za izkušnje, 73 0,0% 0,0% 11,0% 41,1% 47,9% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 73 0,0% 0,0% 11,0% 42,5% 46,6% Spodbujanje odprtih, odkritih in 73 0,0% 0,0% 8,2% 37,0% 54,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 73 0,0% 4,1% 16,4% 42,5% 37,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 73 0,0% 1,4% 11,0% 43,8% 43,8% Inovativnost 73 0,0% 6,8% 19,2% 42,5% 31,5% Ciljna usmerjenost 72 0,0% 0,0% 18,1% 37,5% 44,4% Smisel za humor 73 1,4% 5,5% 20,5% 41,1% 31,5% Navduševanje drugih za svojo 73 1,4% 6,8% 13,7% 38,4% 39,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 73 0,0% 5,5% 20,5% 45,2% 28,8% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.7: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH PROJEKTNO UČENJE MLAJŠIH ODRASLIH (PUM-O) Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 28 14,3% 28,6% 32,1% 21,4% 3,6% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 28 10,7% 35,7% 21,4% 17,9% 14,3% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 28 14,3% 39,3% 35,7% 7,1% 3,6% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 28 14,3% 53,6% 28,6% 3,6% 0,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 237 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 28 25,0% 17,9% 32,1% 17,9% 7,1% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 25 8,0% 24,0% 40,0% 12,0% 16,0% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 25 20,0% 44,0% 28,0% 4,0% 4,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 25 28,0% 36,0% 4,0% 20,0% 12,0% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 25 28,0% 48,0% 16,0% 4,0% 4,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 25 32,0% 52,0% 16,0% 0,0% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 25 40,0% 44,0% 12,0% 0,0% 4,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 25 36,0% 40,0% 16,0% 4,0% 4,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 25 16,0% 40,0% 16,0% 20,0% 8,0% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 25 20,0% 20,0% 24,0% 20,0% 16,0% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 238 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 25 32,0% 40,0% 16,0% 4,0% 8,0% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 25 48,0% 36,0% 8,0% 4,0% 4,0% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 25 40,0% 36,0% 16,0% 4,0% 4,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 25 24,0% 44,0% 20,0% 4,0% 8,0% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 24 20,8% 41,7% 25,0% 0,0% 12,5% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 24 25,0% 41,7% 20,8% 4,2% 8,3% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 24 37,5% 41,7% 8,3% 8,3% 4,2% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 24 20,8% 45,8% 25,0% 8,3% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 24 25,0% 37,5% 16,7% 20,8% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 24 29,2% 41,7% 16,7% 8,3% 4,2% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 24 45,8% 29,2% 16,7% 8,3% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 24 45,8% 25,0% 20,8% 8,3% 0,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 24 37,5% 29,2% 25,0% 8,3% 0,0% 239 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 24 29,2% 45,8% 20,8% 4,2% 0,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 24 25,0% 33,3% 20,8% 12,5% 8,3% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 23 17,4% 56,5% 8,7% 13,0% 4,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 24 45,8% 25,0% 25,0% 4,2% 0,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 24 45,8% 37,5% 16,7% 0,0% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 24 25,0% 20,8% 29,2% 12,5% 12,5% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 24 33,3% 37,5% 20,8% 8,3% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 24 25,0% 45,8% 20,8% 4,2% 4,2% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 24 33,3% 37,5% 16,7% 12,5% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 24 33,3% 25,0% 33,3% 4,2% 4,2% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 24 37,5% 37,5% 20,8% 4,2% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 240 … priprave (samo)evalvacijskih 24 33,3% 29,2% 20,8% 12,5% 4,2% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 24 25,0% 33,3% 25,0% 12,5% 4,2% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 22 18,2% 27,3% 13,6% 9,1% 31,8% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 22 22,7% 9,1% 36,4% 13,6% 18,2% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 22 27,3% 45,5% 9,1% 18,2% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 22 18,2% 18,2% 9,1% 18,2% 36,4% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 22 13,6% 27,3% 31,8% 9,1% 18,2% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 22 31,8% 22,7% 27,3% 13,6% 4,5% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 22 27,3% 13,6% 22,7% 18,2% 18,2% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 22 22,7% 13,6% 9,1% 27,3% 27,3% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 22 22,7% 36,4% 18,2% 9,1% 13,6% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 22 27,3% 4,5% 13,6% 31,8% 22,7% 241 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 22 0,0% 0,0% 0,0% 13,6% 86,4% Komunikativnost 22 0,0% 0,0% 4,5% 50,0% 45,5% Prilagodljivost 22 0,0% 0,0% 0,0% 40,9% 59,1% Osebna integriteta 22 0,0% 0,0% 4,5% 54,5% 40,9% Potrpežljivost 22 0,0% 0,0% 4,5% 22,7% 72,7% Pristnost 22 0,0% 0,0% 4,5% 22,7% 72,7% Motivator drugih 22 0,0% 0,0% 0,0% 40,9% 59,1% Iskrenost 22 0,0% 0,0% 4,5% 36,4% 59,1% Prizadevanje za neprestano 22 0,0% 0,0% 4,5% 59,1% 36,4% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 22 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Dostopnost učečim se 22 0,0% 0,0% 4,5% 36,4% 59,1% Organiziranost 22 0,0% 4,5% 9,1% 22,7% 63,6% Samostojnost 22 0,0% 0,0% 9,1% 40,9% 50,0% Socialna spretnost 22 0,0% 0,0% 9,1% 31,8% 59,1% Predanost svojemu delu 22 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 22 0,0% 0,0% 0,0% 40,9% 59,1% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 22 0,0% 4,5% 9,1% 31,8% 54,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 22 0,0% 0,0% 4,5% 31,8% 63,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 22 0,0% 0,0% 13,6% 36,4% 50,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 22 0,0% 0,0% 4,5% 40,9% 54,5% Inovativnost 22 0,0% 0,0% 13,6% 40,9% 45,5% Ciljna usmerjenost 22 0,0% 0,0% 22,7% 40,9% 36,4% Smisel za humor 22 0,0% 4,5% 27,3% 45,5% 22,7% Navduševanje drugih za svojo 22 0,0% 4,5% 31,8% 40,9% 22,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 22 0,0% 13,6% 4,5% 54,5% 27,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 22 0,0% 0,0% 0,0% 31,8% 68,2% Komunikativnost 22 0,0% 0,0% 18,2% 45,5% 36,4% Prilagodljivost 22 0,0% 0,0% 13,6% 22,7% 63,6% Osebna integriteta 22 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Potrpežljivost 22 0,0% 9,1% 4,5% 36,4% 50,0% Pristnost 22 0,0% 0,0% 9,1% 31,8% 59,1% Motivator drugih 22 0,0% 0,0% 18,2% 50,0% 31,8% 242 Iskrenost 22 0,0% 0,0% 9,1% 31,8% 59,1% Prizadevanje za neprestano 22 0,0% 0,0% 9,1% 36,4% 54,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 22 0,0% 0,0% 13,6% 40,9% 45,5% Dostopnost učečim se 22 0,0% 0,0% 0,0% 45,5% 54,5% Organiziranost 22 0,0% 0,0% 9,1% 27,3% 63,6% Samostojnost 22 0,0% 0,0% 13,6% 31,8% 54,5% Socialna spretnost 22 0,0% 0,0% 0,0% 72,7% 27,3% Predanost svojemu delu 22 0,0% 0,0% 0,0% 54,5% 45,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 22 0,0% 0,0% 0,0% 45,5% 54,5% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 22 0,0% 4,5% 9,1% 50,0% 36,4% Spodbujanje odprtih, odkritih in 22 0,0% 0,0% 4,5% 31,8% 63,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 22 0,0% 4,5% 27,3% 50,0% 18,2% Osmišljanje učenja in izobraževanja 22 0,0% 0,0% 4,5% 68,2% 27,3% Inovativnost 22 0,0% 9,1% 18,2% 50,0% 22,7% Ciljna usmerjenost 22 0,0% 0,0% 9,1% 59,1% 31,8% Smisel za humor 22 0,0% 4,5% 18,2% 50,0% 27,3% Navduševanje drugih za svojo 22 0,0% 4,5% 22,7% 50,0% 22,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 22 0,0% 4,5% 13,6% 50,0% 31,8% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.8: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 51 33,3% 27,5% 23,5% 9,8% 5,9% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 51 19,6% 31,4% 29,4% 11,8% 7,8% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 51 17,6% 25,5% 35,3% 15,7% 5,9% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 50 30,0% 32,0% 30,0% 8,0% 0,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 243 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 51 37,3% 25,5% 25,5% 9,8% 2,0% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 45 40,0% 24,4% 26,7% 2,2% 6,7% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 46 50,0% 26,1% 15,2% 6,5% 2,2% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 46 37,0% 23,9% 15,2% 15,2% 8,7% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 46 47,8% 28,3% 17,4% 6,5% 0,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 46 56,5% 19,6% 19,6% 4,3% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 46 52,2% 23,9% 13,0% 8,7% 2,2% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 46 37,0% 28,3% 23,9% 8,7% 2,2% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 46 21,7% 30,4% 32,6% 13,0% 2,2% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 46 23,9% 15,2% 30,4% 21,7% 8,7% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 244 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 46 45,7% 32,6% 17,4% 2,2% 2,2% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 46 60,9% 23,9% 10,9% 2,2% 2,2% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 45 64,4% 22,2% 8,9% 2,2% 2,2% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 46 76,1% 15,2% 6,5% 2,2% 0,0% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 43 46,5% 23,3% 18,6% 4,7% 7,0% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 43 30,2% 23,3% 25,6% 11,6% 9,3% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 43 41,9% 27,9% 20,9% 4,7% 4,7% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 43 37,2% 32,6% 23,3% 4,7% 2,3% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 43 44,2% 30,2% 11,6% 11,6% 2,3% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 43 46,5% 30,2% 14,0% 7,0% 2,3% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 43 60,5% 25,6% 11,6% 2,3% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 43 58,1% 20,9% 16,3% 2,3% 2,3% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 43 48,8% 30,2% 16,3% 2,3% 2,3% 245 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 43 39,5% 41,9% 9,3% 7,0% 2,3% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 43 30,2% 39,5% 18,6% 7,0% 4,7% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 42 26,2% 45,2% 23,8% 2,4% 2,4% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 43 44,2% 32,6% 20,9% 0,0% 2,3% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 43 55,8% 23,3% 14,0% 7,0% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 42 28,6% 28,6% 21,4% 14,3% 7,1% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 42 42,9% 26,2% 19,0% 7,1% 4,8% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 42 35,7% 26,2% 31,0% 7,1% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 42 28,6% 35,7% 26,2% 9,5% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 42 38,1% 26,2% 26,2% 7,1% 2,4% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 42 47,6% 31,0% 14,3% 7,1% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 246 … priprave (samo)evalvacijskih 42 35,7% 28,6% 21,4% 9,5% 4,8% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 42 26,2% 40,5% 21,4% 9,5% 2,4% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 40 30,0% 27,5% 17,5% 12,5% 12,5% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 40 27,5% 35,0% 22,5% 12,5% 2,5% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 40 40,0% 27,5% 27,5% 5,0% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 39 38,5% 33,3% 10,3% 12,8% 5,1% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 40 32,5% 32,5% 30,0% 2,5% 2,5% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 40 35,0% 27,5% 17,5% 12,5% 7,5% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 40 15,0% 30,0% 20,0% 22,5% 12,5% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 40 17,5% 20,0% 25,0% 22,5% 15,0% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 40 35,0% 15,0% 32,5% 7,5% 10,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 40 22,5% 22,5% 27,5% 12,5% 15,0% 247 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 38 0,0% 0,0% 2,6% 13,2% 84,2% Komunikativnost 38 0,0% 2,6% 0,0% 26,3% 71,1% Prilagodljivost 38 0,0% 0,0% 2,6% 15,8% 81,6% Osebna integriteta 38 0,0% 0,0% 2,6% 18,4% 78,9% Potrpežljivost 38 0,0% 2,6% 7,9% 10,5% 78,9% Pristnost 38 0,0% 2,6% 2,6% 13,2% 81,6% Motivator drugih 38 2,6% 0,0% 2,6% 18,4% 76,3% Iskrenost 38 0,0% 0,0% 5,3% 26,3% 68,4% Prizadevanje za neprestano 38 0,0% 0,0% 2,6% 34,2% 63,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 38 0,0% 0,0% 2,6% 26,3% 71,1% Dostopnost učečim se 38 2,6% 0,0% 5,3% 28,9% 63,2% Organiziranost 38 0,0% 2,6% 2,6% 31,6% 63,2% Samostojnost 38 0,0% 0,0% 2,6% 28,9% 68,4% Socialna spretnost 38 0,0% 0,0% 2,6% 26,3% 71,1% Predanost svojemu delu 38 0,0% 0,0% 2,6% 36,8% 60,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 38 0,0% 0,0% 5,3% 28,9% 65,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 38 0,0% 0,0% 7,9% 28,9% 63,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 38 2,6% 0,0% 5,3% 26,3% 65,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 38 0,0% 5,3% 5,3% 36,8% 52,6% Osmišljanje učenja in izobraževanja 37 0,0% 2,7% 2,7% 32,4% 62,2% Inovativnost 38 0,0% 0,0% 10,5% 31,6% 57,9% Ciljna usmerjenost 38 0,0% 0,0% 7,9% 39,5% 52,6% Smisel za humor 38 2,6% 0,0% 15,8% 47,4% 34,2% Navduševanje drugih za svojo 38 0,0% 2,6% 21,1% 39,5% 36,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 38 2,6% 5,3% 10,5% 31,6% 50,0% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 37 0,0% 0,0% 2,7% 18,9% 78,4% Komunikativnost 37 0,0% 0,0% 13,5% 21,6% 64,9% Prilagodljivost 37 0,0% 0,0% 10,8% 43,2% 45,9% Osebna integriteta 37 0,0% 0,0% 0,0% 29,7% 70,3% Potrpežljivost 37 0,0% 0,0% 13,5% 40,5% 45,9% Pristnost 37 0,0% 0,0% 2,7% 27,0% 70,3% Motivator drugih 37 0,0% 0,0% 16,2% 40,5% 43,2% 248 Iskrenost 37 0,0% 0,0% 2,7% 29,7% 67,6% Prizadevanje za neprestano 37 0,0% 0,0% 8,1% 35,1% 56,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 37 0,0% 0,0% 5,4% 40,5% 54,1% Dostopnost učečim se 37 0,0% 0,0% 5,4% 43,2% 51,4% Organiziranost 37 0,0% 2,7% 10,8% 32,4% 54,1% Samostojnost 37 0,0% 0,0% 2,7% 32,4% 64,9% Socialna spretnost 37 0,0% 0,0% 16,2% 35,1% 48,6% Predanost svojemu delu 36 0,0% 0,0% 2,8% 30,6% 66,7% Izkazovanje interesa za izkušnje, 37 0,0% 0,0% 8,1% 48,6% 43,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 37 0,0% 0,0% 5,4% 32,4% 62,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 37 0,0% 0,0% 8,1% 37,8% 54,1% enakovrednih odnosov Samozavestnost 37 0,0% 2,7% 10,8% 35,1% 51,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 37 0,0% 0,0% 2,7% 59,5% 37,8% Inovativnost 37 0,0% 5,4% 16,2% 56,8% 21,6% Ciljna usmerjenost 36 0,0% 0,0% 8,3% 41,7% 50,0% Smisel za humor 37 0,0% 5,4% 13,5% 51,4% 29,7% Navduševanje drugih za svojo 37 0,0% 2,7% 18,9% 48,6% 29,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 37 0,0% 0,0% 21,6% 51,4% 27,0% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.9: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH STROKOVNEGA USPOSABLJANJA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 141 27,7% 27,0% 29,8% 8,5% 7,1% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 140 17,1% 28,6% 29,3% 15,0% 10,0% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 140 20,7% 29,3% 28,6% 13,6% 7,9% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 141 23,4% 29,8% 30,5% 9,9% 6,4% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 249 korakov procesa, metod in tehnik 141 26,2% 24,1% 27,7% 17,0% 5,0% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 127 29,9% 29,9% 22,8% 8,7% 8,7% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 128 36,7% 28,1% 21,1% 9,4% 4,7% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 128 30,5% 18,8% 23,4% 13,3% 14,1% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 125 32,8% 28,8% 24,8% 8,0% 5,6% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 128 36,7% 32,8% 21,1% 4,7% 4,7% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 128 32,8% 39,8% 17,2% 6,3% 3,9% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 128 25,8% 32,8% 24,2% 14,1% 3,1% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 127 18,1% 28,3% 29,9% 12,6% 11,0% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 128 18,8% 18,8% 26,6% 19,5% 16,4% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 250 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 128 41,4% 28,1% 18,0% 3,9% 8,6% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 128 46,1% 25,8% 17,2% 4,7% 6,3% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 127 51,2% 23,6% 13,4% 5,5% 6,3% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 128 56,3% 21,1% 9,4% 4,7% 8,6% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 120 29,2% 34,2% 25,8% 4,2% 6,7% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 121 27,3% 24,0% 31,4% 8,3% 9,1% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 121 28,1% 31,4% 26,4% 6,6% 7,4% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 121 30,6% 29,8% 24,0% 13,2% 2,5% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 121 33,9% 33,9% 18,2% 9,9% 4,1% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 121 33,9% 34,7% 18,2% 8,3% 5,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 121 43,8% 32,2% 12,4% 5,8% 5,8% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 120 40,8% 32,5% 14,2% 7,5% 5,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 121 38,0% 32,2% 18,2% 6,6% 5,0% 251 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 121 27,3% 31,4% 25,6% 12,4% 3,3% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 121 24,8% 37,2% 21,5% 11,6% 5,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 121 24,0% 38,0% 21,5% 13,2% 3,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 121 25,6% 35,5% 23,1% 11,6% 4,1% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 121 40,5% 33,1% 14,9% 7,4% 4,1% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 116 24,1% 24,1% 29,3% 14,7% 7,8% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 117 24,8% 40,2% 22,2% 9,4% 3,4% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 117 27,4% 32,5% 26,5% 8,5% 5,1% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 117 28,2% 35,9% 21,4% 10,3% 4,3% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 118 32,2% 28,0% 28,0% 6,8% 5,1% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 117 39,3% 31,6% 19,7% 4,3% 5,1% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 252 … priprave (samo)evalvacijskih 117 25,6% 26,5% 30,8% 10,3% 6,8% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 117 19,7% 34,2% 31,6% 10,3% 4,3% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 113 20,4% 31,9% 23,9% 8,0% 15,9% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 113 23,9% 29,2% 27,4% 8,8% 10,6% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 113 22,1% 39,8% 24,8% 10,6% 2,7% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 112 25,9% 33,9% 23,2% 7,1% 9,8% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 112 24,1% 29,5% 31,3% 9,8% 5,4% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 112 28,6% 25,9% 27,7% 14,3% 3,6% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 112 21,4% 24,1% 20,5% 17,9% 16,1% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 111 18,0% 19,8% 23,4% 20,7% 18,0% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 112 32,1% 23,2% 25,0% 8,0% 11,6% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 112 18,8% 21,4% 20,5% 24,1% 15,2% 253 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 110 0,9% 0,0% 1,8% 21,8% 75,5% Komunikativnost 110 0,9% 0,0% 6,4% 24,5% 68,2% Prilagodljivost 110 0,9% 0,0% 6,4% 28,2% 64,5% Osebna integriteta 110 0,9% 0,0% 4,5% 28,2% 66,4% Potrpežljivost 109 0,9% 0,0% 9,2% 32,1% 57,8% Pristnost 110 0,9% 0,9% 3,6% 40,0% 54,5% Motivator drugih 110 1,8% 0,0% 5,5% 30,9% 61,8% Iskrenost 110 0,9% 0,0% 3,6% 37,3% 58,2% Prizadevanje za neprestano 109 0,9% 0,0% 4,6% 37,6% 56,9% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 110 0,0% 0,9% 6,4% 35,5% 57,3% Dostopnost učečim se 110 1,8% 0,0% 5,5% 36,4% 56,4% Organiziranost 110 0,9% 0,9% 5,5% 38,2% 54,5% Samostojnost 110 0,9% 0,9% 8,2% 33,6% 56,4% Socialna spretnost 109 0,0% 0,0% 10,1% 44,0% 45,9% Predanost svojemu delu 110 0,9% 0,9% 8,2% 34,5% 55,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 110 0,9% 0,9% 7,3% 42,7% 48,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 110 0,9% 0,0% 8,2% 35,5% 55,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 110 1,8% 0,0% 10,9% 39,1% 48,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 110 0,9% 0,9% 6,4% 44,5% 47,3% Osmišljanje učenja in izobraževanja 109 0,9% 0,9% 9,2% 43,1% 45,9% Inovativnost 110 0,9% 0,0% 11,8% 33,6% 53,6% Ciljna usmerjenost 110 0,9% 0,0% 9,1% 48,2% 41,8% Smisel za humor 110 2,7% 0,9% 18,2% 44,5% 33,6% Navduševanje drugih za svojo 110 0,0% 7,3% 16,4% 41,8% 34,5% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 109 1,8% 2,8% 24,8% 42,2% 28,4% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 105 0,0% 0,0% 1,9% 30,5% 67,6% Komunikativnost 106 0,0% 0,0% 16,0% 33,0% 50,9% Prilagodljivost 106 0,0% 0,0% 14,2% 37,7% 48,1% Osebna integriteta 106 0,0% 0,0% 2,8% 40,6% 56,6% Potrpežljivost 106 0,0% 0,0% 23,6% 46,2% 30,2% Pristnost 106 0,0% 0,0% 3,8% 47,2% 49,1% Motivator drugih 106 0,0% 0,9% 24,5% 40,6% 34,0% 254 Iskrenost 106 0,0% 0,0% 2,8% 35,8% 61,3% Prizadevanje za neprestano 106 0,0% 0,0% 12,3% 42,5% 45,3% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 106 0,0% 0,9% 10,4% 43,4% 45,3% Dostopnost učečim se 106 0,0% 0,0% 8,5% 44,3% 47,2% Organiziranost 106 0,0% 0,9% 16,0% 31,1% 51,9% Samostojnost 106 0,0% 0,0% 6,6% 32,1% 61,3% Socialna spretnost 106 0,0% 0,0% 17,0% 50,0% 33,0% Predanost svojemu delu 106 0,0% 0,0% 7,5% 28,3% 64,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 106 0,0% 2,8% 14,2% 36,8% 46,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 106 0,0% 0,0% 10,4% 42,5% 47,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 106 0,0% 0,0% 11,3% 41,5% 47,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 106 0,0% 3,8% 17,0% 47,2% 32,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 106 0,9% 1,9% 15,1% 37,7% 44,3% Inovativnost 106 0,0% 2,8% 23,6% 43,4% 30,2% Ciljna usmerjenost 106 0,0% 1,9% 17,0% 37,7% 43,4% Smisel za humor 106 0,9% 2,8% 22,6% 44,3% 29,2% Navduševanje drugih za svojo 106 0,0% 5,7% 20,8% 44,3% 29,2% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 106 0,9% 4,7% 33,0% 35,8% 25,5% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.10: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH RAČUNOVODSTVA IN KNJIGOVODSTVA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 16 37,5% 18,8% 37,5% 0,0% 6,3% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 16 12,5% 31,3% 50,0% 6,3% 0,0% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 16 25,0% 31,3% 37,5% 0,0% 6,3% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 16 25,0% 18,8% 43,8% 6,3% 6,3% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 255 korakov procesa, metod in tehnik 16 25,0% 18,8% 37,5% 12,5% 6,3% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 14 35,7% 35,7% 14,3% 7,1% 7,1% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 14 42,9% 28,6% 14,3% 7,1% 7,1% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 14 57,1% 21,4% 7,1% 7,1% 7,1% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 14 42,9% 21,4% 14,3% 14,3% 7,1% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 14 35,7% 35,7% 14,3% 7,1% 7,1% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 14 28,6% 28,6% 28,6% 14,3% 0,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 14 35,7% 14,3% 28,6% 21,4% 0,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 14 35,7% 21,4% 21,4% 14,3% 7,1% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 14 35,7% 14,3% 28,6% 14,3% 7,1% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 256 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 14 50,0% 28,6% 14,3% 7,1% 0,0% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 14 50,0% 28,6% 7,1% 7,1% 7,1% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 14 57,1% 21,4% 7,1% 7,1% 7,1% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 14 57,1% 21,4% 7,1% 7,1% 7,1% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 14 28,6% 35,7% 21,4% 7,1% 7,1% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 14 21,4% 35,7% 21,4% 14,3% 7,1% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 14 42,9% 28,6% 14,3% 7,1% 7,1% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 14 28,6% 28,6% 28,6% 7,1% 7,1% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 14 28,6% 50,0% 7,1% 7,1% 7,1% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 14 35,7% 35,7% 14,3% 7,1% 7,1% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 14 57,1% 21,4% 7,1% 7,1% 7,1% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 14 50,0% 21,4% 14,3% 7,1% 7,1% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 14 35,7% 42,9% 7,1% 7,1% 7,1% 257 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 14 14,3% 42,9% 28,6% 14,3% 0,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 14 35,7% 21,4% 28,6% 14,3% 0,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 14 28,6% 35,7% 21,4% 14,3% 0,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 14 21,4% 42,9% 21,4% 7,1% 7,1% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 14 50,0% 28,6% 7,1% 14,3% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 13 38,5% 23,1% 30,8% 7,7% 0,0% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 13 46,2% 38,5% 7,7% 7,7% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 13 38,5% 30,8% 23,1% 7,7% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 13 38,5% 38,5% 15,4% 7,7% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 13 46,2% 23,1% 23,1% 7,7% 0,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 13 53,8% 30,8% 7,7% 7,7% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 258 … priprave (samo)evalvacijskih 13 46,2% 30,8% 15,4% 7,7% 0,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 13 23,1% 38,5% 30,8% 7,7% 0,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 14 35,7% 28,6% 21,4% 7,1% 7,1% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 14 35,7% 21,4% 35,7% 0,0% 7,1% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 14 35,7% 21,4% 28,6% 14,3% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 14 42,9% 21,4% 14,3% 7,1% 14,3% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 14 35,7% 35,7% 14,3% 0,0% 14,3% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 14 42,9% 21,4% 28,6% 7,1% 0,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 14 57,1% 21,4% 14,3% 0,0% 7,1% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 14 28,6% 28,6% 21,4% 7,1% 14,3% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 14 42,9% 28,6% 21,4% 0,0% 7,1% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 14 35,7% 42,9% 14,3% 0,0% 7,1% 259 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 13 0,0% 0,0% 0,0% 30,8% 69,2% Komunikativnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 38,5% 61,5% Prilagodljivost 13 0,0% 0,0% 0,0% 38,5% 61,5% Osebna integriteta 13 0,0% 0,0% 0,0% 53,8% 46,2% Potrpežljivost 13 0,0% 0,0% 0,0% 46,2% 53,8% Pristnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 30,8% 69,2% Motivator drugih 13 0,0% 0,0% 0,0% 30,8% 69,2% Iskrenost 13 0,0% 0,0% 0,0% 53,8% 46,2% Prizadevanje za neprestano 12 0,0% 0,0% 0,0% 33,3% 66,7% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 13 0,0% 0,0% 7,7% 53,8% 38,5% Dostopnost učečim se 13 0,0% 0,0% 0,0% 61,5% 38,5% Organiziranost 13 0,0% 0,0% 0,0% 53,8% 46,2% Samostojnost 13 0,0% 0,0% 7,7% 38,5% 53,8% Socialna spretnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 69,2% 30,8% Predanost svojemu delu 13 0,0% 0,0% 15,4% 46,2% 38,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 13 0,0% 0,0% 0,0% 69,2% 30,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 13 0,0% 0,0% 0,0% 69,2% 30,8% Spodbujanje odprtih, odkritih in 13 0,0% 0,0% 0,0% 76,9% 23,1% enakovrednih odnosov Samozavestnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 38,5% 61,5% Osmišljanje učenja in izobraževanja 13 0,0% 0,0% 7,7% 46,2% 46,2% Inovativnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 61,5% 38,5% Ciljna usmerjenost 13 0,0% 0,0% 7,7% 46,2% 46,2% Smisel za humor 13 0,0% 0,0% 23,1% 61,5% 15,4% Navduševanje drugih za svojo 12 0,0% 0,0% 8,3% 75,0% 16,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 13 0,0% 0,0% 7,7% 69,2% 23,1% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 12 0,0% 0,0% 0,0% 16,7% 83,3% Komunikativnost 12 0,0% 0,0% 8,3% 33,3% 58,3% Prilagodljivost 12 0,0% 0,0% 0,0% 33,3% 66,7% Osebna integriteta 12 0,0% 0,0% 0,0% 25,0% 75,0% Potrpežljivost 12 0,0% 0,0% 25,0% 50,0% 25,0% Pristnost 12 0,0% 0,0% 0,0% 33,3% 66,7% Motivator drugih 12 0,0% 8,3% 0,0% 33,3% 58,3% 260 Iskrenost 12 0,0% 0,0% 0,0% 25,0% 75,0% Prizadevanje za neprestano 12 0,0% 0,0% 8,3% 33,3% 58,3% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 12 0,0% 8,3% 8,3% 50,0% 33,3% Dostopnost učečim se 12 0,0% 0,0% 0,0% 33,3% 66,7% Organiziranost 12 0,0% 0,0% 0,0% 33,3% 66,7% Samostojnost 12 0,0% 0,0% 0,0% 16,7% 83,3% Socialna spretnost 12 0,0% 0,0% 16,7% 58,3% 25,0% Predanost svojemu delu 12 0,0% 0,0% 8,3% 33,3% 58,3% Izkazovanje interesa za izkušnje, 12 0,0% 0,0% 0,0% 58,3% 41,7% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 12 0,0% 0,0% 16,7% 33,3% 50,0% Spodbujanje odprtih, odkritih in 12 0,0% 0,0% 0,0% 50,0% 50,0% enakovrednih odnosov Samozavestnost 12 0,0% 0,0% 16,7% 33,3% 50,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 12 0,0% 0,0% 8,3% 41,7% 50,0% Inovativnost 12 0,0% 8,3% 8,3% 50,0% 33,3% Ciljna usmerjenost 12 0,0% 0,0% 8,3% 25,0% 66,7% Smisel za humor 12 0,0% 0,0% 25,0% 41,7% 33,3% Navduševanje drugih za svojo 12 0,0% 0,0% 16,7% 33,3% 50,0% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 12 0,0% 0,0% 25,0% 66,7% 8,3% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.11: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH TRŽENJA IN PRODAJE Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 31 38,7% 22,6% 29,0% 9,7% 0,0% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 31 32,3% 29,0% 19,4% 19,4% 0,0% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 31 32,3% 25,8% 22,6% 19,4% 0,0% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 31 35,5% 16,1% 38,7% 6,5% 3,2% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 261 korakov procesa, metod in tehnik 31 38,7% 22,6% 25,8% 9,7% 3,2% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 25 52,0% 28,0% 16,0% 4,0% 0,0% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 25 56,0% 36,0% 4,0% 4,0% 0,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 25 60,0% 20,0% 12,0% 4,0% 4,0% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 25 52,0% 24,0% 20,0% 4,0% 0,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 25 48,0% 40,0% 8,0% 4,0% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 25 36,0% 44,0% 16,0% 4,0% 0,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 25 32,0% 20,0% 24,0% 24,0% 0,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 25 52,0% 20,0% 12,0% 12,0% 4,0% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 25 52,0% 16,0% 16,0% 12,0% 4,0% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 262 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 25 60,0% 36,0% 0,0% 4,0% 0,0% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 25 76,0% 20,0% 0,0% 4,0% 0,0% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 25 80,0% 16,0% 4,0% 0,0% 0,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 25 68,0% 20,0% 8,0% 0,0% 4,0% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 25 36,0% 32,0% 24,0% 0,0% 8,0% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 25 28,0% 20,0% 24,0% 20,0% 8,0% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 25 56,0% 28,0% 16,0% 0,0% 0,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 25 40,0% 36,0% 24,0% 0,0% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 25 48,0% 40,0% 8,0% 4,0% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 25 48,0% 32,0% 20,0% 0,0% 0,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 25 60,0% 28,0% 12,0% 0,0% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 24 66,7% 20,8% 8,3% 0,0% 4,2% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 25 56,0% 24,0% 16,0% 0,0% 4,0% 263 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 25 28,0% 40,0% 20,0% 8,0% 4,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 25 28,0% 40,0% 20,0% 12,0% 0,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 25 28,0% 40,0% 28,0% 4,0% 0,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 25 36,0% 32,0% 28,0% 0,0% 4,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 25 64,0% 24,0% 12,0% 0,0% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 24 33,3% 29,2% 20,8% 16,7% 0,0% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 24 37,5% 29,2% 25,0% 8,3% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 24 33,3% 25,0% 33,3% 8,3% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 24 29,2% 37,5% 20,8% 8,3% 4,2% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 24 33,3% 29,2% 29,2% 8,3% 0,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 24 50,0% 25,0% 16,7% 8,3% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 264 … priprave (samo)evalvacijskih 24 41,7% 20,8% 20,8% 16,7% 0,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 24 33,3% 25,0% 33,3% 8,3% 0,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 25 48,0% 24,0% 16,0% 8,0% 4,0% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 25 56,0% 16,0% 20,0% 8,0% 0,0% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 25 32,0% 28,0% 28,0% 12,0% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 25 48,0% 20,0% 16,0% 8,0% 8,0% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 25 40,0% 24,0% 28,0% 8,0% 0,0% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 25 28,0% 32,0% 28,0% 12,0% 0,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 25 44,0% 28,0% 16,0% 8,0% 4,0% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 25 28,0% 24,0% 24,0% 16,0% 8,0% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 25 52,0% 24,0% 8,0% 8,0% 8,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 25 32,0% 32,0% 20,0% 8,0% 8,0% 265 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 24 0,0% 0,0% 0,0% 25,0% 75,0% Komunikativnost 24 0,0% 0,0% 8,3% 29,2% 62,5% Prilagodljivost 24 0,0% 0,0% 4,2% 20,8% 75,0% Osebna integriteta 24 0,0% 0,0% 4,2% 25,0% 70,8% Potrpežljivost 24 0,0% 0,0% 8,3% 33,3% 58,3% Pristnost 24 0,0% 0,0% 0,0% 33,3% 66,7% Motivator drugih 24 0,0% 0,0% 4,2% 33,3% 62,5% Iskrenost 24 0,0% 0,0% 4,2% 41,7% 54,2% Prizadevanje za neprestano 24 0,0% 0,0% 4,2% 50,0% 45,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 24 0,0% 0,0% 4,2% 29,2% 66,7% Dostopnost učečim se 24 0,0% 0,0% 4,2% 41,7% 54,2% Organiziranost 24 0,0% 0,0% 8,3% 50,0% 41,7% Samostojnost 24 0,0% 0,0% 12,5% 50,0% 37,5% Socialna spretnost 24 0,0% 0,0% 4,2% 54,2% 41,7% Predanost svojemu delu 24 0,0% 0,0% 4,2% 45,8% 50,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 24 0,0% 4,2% 4,2% 33,3% 58,3% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 24 0,0% 0,0% 4,2% 37,5% 58,3% Spodbujanje odprtih, odkritih in 24 0,0% 0,0% 4,2% 41,7% 54,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 24 0,0% 0,0% 4,2% 50,0% 45,8% Osmišljanje učenja in izobraževanja 24 0,0% 0,0% 12,5% 45,8% 41,7% Inovativnost 24 0,0% 0,0% 20,8% 41,7% 37,5% Ciljna usmerjenost 24 0,0% 0,0% 12,5% 37,5% 50,0% Smisel za humor 24 4,2% 0,0% 20,8% 37,5% 37,5% Navduševanje drugih za svojo 24 0,0% 8,3% 16,7% 41,7% 33,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 24 0,0% 8,3% 25,0% 33,3% 33,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 22 0,0% 0,0% 4,5% 36,4% 59,1% Komunikativnost 22 0,0% 4,5% 13,6% 22,7% 59,1% Prilagodljivost 22 0,0% 0,0% 9,1% 36,4% 54,5% Osebna integriteta 22 0,0% 0,0% 0,0% 40,9% 59,1% Potrpežljivost 22 0,0% 4,5% 18,2% 63,6% 13,6% Pristnost 22 0,0% 0,0% 4,5% 54,5% 40,9% Motivator drugih 22 0,0% 4,5% 13,6% 31,8% 50,0% 266 Iskrenost 22 0,0% 0,0% 4,5% 50,0% 45,5% Prizadevanje za neprestano 22 0,0% 0,0% 22,7% 40,9% 36,4% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 22 0,0% 4,5% 9,1% 54,5% 31,8% Dostopnost učečim se 22 0,0% 0,0% 13,6% 45,5% 40,9% Organiziranost 22 0,0% 0,0% 27,3% 36,4% 36,4% Samostojnost 22 0,0% 0,0% 0,0% 45,5% 54,5% Socialna spretnost 21 0,0% 0,0% 23,8% 52,4% 23,8% Predanost svojemu delu 22 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 22 0,0% 0,0% 13,6% 45,5% 40,9% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 22 0,0% 0,0% 13,6% 27,3% 59,1% Spodbujanje odprtih, odkritih in 22 0,0% 0,0% 9,1% 40,9% 50,0% enakovrednih odnosov Samozavestnost 22 0,0% 0,0% 27,3% 36,4% 36,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 22 0,0% 4,5% 13,6% 40,9% 40,9% Inovativnost 22 0,0% 13,6% 13,6% 40,9% 31,8% Ciljna usmerjenost 22 0,0% 0,0% 27,3% 31,8% 40,9% Smisel za humor 22 4,5% 0,0% 22,7% 40,9% 31,8% Navduševanje drugih za svojo 22 0,0% 9,1% 13,6% 45,5% 31,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 22 0,0% 9,1% 22,7% 45,5% 22,7% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.12: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH VODENJA IN UPRAVLJANJA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 58 39,7% 27,6% 22,4% 10,3% 0,0% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 58 27,6% 29,3% 22,4% 13,8% 6,9% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 57 26,3% 29,8% 28,1% 15,8% 0,0% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 58 31,0% 29,3% 32,8% 5,2% 1,7% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 267 korakov procesa, metod in tehnik 58 37,9% 27,6% 19,0% 13,8% 1,7% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 50 56,0% 36,0% 4,0% 4,0% 0,0% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 51 58,8% 33,3% 3,9% 2,0% 2,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 51 49,0% 19,6% 17,6% 5,9% 7,8% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 51 49,0% 37,3% 9,8% 3,9% 0,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 51 54,9% 31,4% 11,8% 2,0% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 51 51,0% 37,3% 9,8% 2,0% 0,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 51 33,3% 35,3% 21,6% 9,8% 0,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 51 27,5% 27,5% 27,5% 9,8% 7,8% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 51 29,4% 15,7% 27,5% 15,7% 11,8% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 268 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 51 51,0% 41,2% 5,9% 2,0% 0,0% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 51 64,7% 21,6% 7,8% 2,0% 3,9% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 50 66,0% 24,0% 8,0% 0,0% 2,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 51 70,6% 13,7% 7,8% 2,0% 5,9% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 50 42,0% 28,0% 20,0% 2,0% 8,0% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 50 34,0% 22,0% 26,0% 10,0% 8,0% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 50 50,0% 32,0% 12,0% 2,0% 4,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 50 48,0% 30,0% 20,0% 2,0% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 50 56,0% 26,0% 12,0% 6,0% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 50 54,0% 30,0% 12,0% 4,0% 0,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 50 68,0% 24,0% 6,0% 2,0% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 49 65,3% 24,5% 6,1% 2,0% 2,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 50 64,0% 22,0% 6,0% 6,0% 2,0% 269 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 50 38,0% 38,0% 12,0% 10,0% 2,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 50 38,0% 42,0% 12,0% 6,0% 2,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 50 32,0% 46,0% 16,0% 6,0% 0,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 50 40,0% 34,0% 18,0% 6,0% 2,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 50 60,0% 30,0% 8,0% 2,0% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 49 38,8% 20,4% 26,5% 12,2% 2,0% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 49 40,8% 32,7% 20,4% 6,1% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 49 36,7% 34,7% 22,4% 4,1% 2,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 49 42,9% 28,6% 22,4% 4,1% 2,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 49 49,0% 18,4% 26,5% 6,1% 0,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 49 63,3% 20,4% 14,3% 2,0% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 270 … priprave (samo)evalvacijskih 49 44,9% 28,6% 16,3% 8,2% 2,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 49 34,7% 32,7% 28,6% 4,1% 0,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 49 36,7% 26,5% 14,3% 8,2% 14,3% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 49 40,8% 24,5% 24,5% 4,1% 6,1% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 49 38,8% 22,4% 26,5% 12,2% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 48 43,8% 25,0% 16,7% 4,2% 10,4% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 49 49,0% 20,4% 26,5% 4,1% 0,0% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 49 46,9% 22,4% 20,4% 10,2% 0,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 49 36,7% 18,4% 24,5% 10,2% 10,2% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 48 29,2% 14,6% 25,0% 16,7% 14,6% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 49 40,8% 16,3% 22,4% 6,1% 14,3% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 49 30,6% 20,4% 14,3% 22,4% 12,2% 271 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 47 2,1% 0,0% 2,1% 21,3% 74,5% Komunikativnost 47 2,1% 0,0% 2,1% 27,7% 68,1% Prilagodljivost 47 2,1% 0,0% 4,3% 19,1% 74,5% Osebna integriteta 47 2,1% 0,0% 4,3% 19,1% 74,5% Potrpežljivost 47 2,1% 0,0% 8,5% 27,7% 61,7% Pristnost 47 2,1% 0,0% 0,0% 27,7% 70,2% Motivator drugih 47 2,1% 0,0% 2,1% 31,9% 63,8% Iskrenost 47 2,1% 0,0% 2,1% 44,7% 51,1% Prizadevanje za neprestano 47 2,1% 0,0% 2,1% 38,3% 57,4% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 47 0,0% 2,1% 4,3% 31,9% 61,7% Dostopnost učečim se 47 2,1% 0,0% 2,1% 36,2% 59,6% Organiziranost 47 2,1% 0,0% 4,3% 44,7% 48,9% Samostojnost 47 2,1% 0,0% 6,4% 40,4% 51,1% Socialna spretnost 46 0,0% 0,0% 6,5% 37,0% 56,5% Predanost svojemu delu 47 2,1% 0,0% 4,3% 36,2% 57,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 47 2,1% 2,1% 0,0% 40,4% 55,3% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 47 2,1% 0,0% 2,1% 27,7% 68,1% Spodbujanje odprtih, odkritih in 47 2,1% 0,0% 2,1% 34,0% 61,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 47 2,1% 0,0% 4,3% 36,2% 57,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 46 2,2% 2,2% 8,7% 30,4% 56,5% Inovativnost 47 2,1% 0,0% 10,6% 34,0% 53,2% Ciljna usmerjenost 47 2,1% 0,0% 6,4% 38,3% 53,2% Smisel za humor 47 4,3% 2,1% 25,5% 36,2% 31,9% Navduševanje drugih za svojo 47 0,0% 12,8% 14,9% 34,0% 38,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 47 2,1% 6,4% 14,9% 38,3% 38,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 46 0,0% 0,0% 6,5% 30,4% 63,0% Komunikativnost 46 0,0% 0,0% 15,2% 30,4% 54,3% Prilagodljivost 46 0,0% 0,0% 10,9% 45,7% 43,5% Osebna integriteta 46 0,0% 0,0% 2,2% 28,3% 69,6% Potrpežljivost 46 0,0% 4,3% 21,7% 45,7% 28,3% Pristnost 46 0,0% 0,0% 2,2% 41,3% 56,5% Motivator drugih 46 0,0% 0,0% 15,2% 43,5% 41,3% 272 Iskrenost 46 0,0% 0,0% 2,2% 32,6% 65,2% Prizadevanje za neprestano 46 0,0% 0,0% 13,0% 37,0% 50,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 46 0,0% 0,0% 13,0% 50,0% 37,0% Dostopnost učečim se 46 0,0% 0,0% 6,5% 45,7% 47,8% Organiziranost 46 0,0% 2,2% 21,7% 26,1% 50,0% Samostojnost 46 0,0% 0,0% 4,3% 30,4% 65,2% Socialna spretnost 46 0,0% 0,0% 23,9% 39,1% 37,0% Predanost svojemu delu 46 0,0% 0,0% 4,3% 28,3% 67,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 46 0,0% 2,2% 6,5% 39,1% 52,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 46 0,0% 0,0% 10,9% 41,3% 47,8% Spodbujanje odprtih, odkritih in 46 0,0% 0,0% 6,5% 32,6% 60,9% enakovrednih odnosov Samozavestnost 46 0,0% 2,2% 15,2% 41,3% 41,3% Osmišljanje učenja in izobraževanja 46 2,2% 2,2% 8,7% 39,1% 47,8% Inovativnost 46 0,0% 4,3% 21,7% 50,0% 23,9% Ciljna usmerjenost 46 0,0% 0,0% 17,4% 28,3% 54,3% Smisel za humor 46 2,2% 0,0% 32,6% 34,8% 30,4% Navduševanje drugih za svojo 46 0,0% 8,7% 19,6% 43,5% 28,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 46 0,0% 6,5% 21,7% 47,8% 23,9% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.13: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH MEDKULTURNEGA IZOBRAŽEVANJA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 43 20,9% 32,6% 30,2% 11,6% 4,7% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 43 14,0% 25,6% 27,9% 27,9% 4,7% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 43 16,3% 37,2% 27,9% 11,6% 7,0% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 42 28,6% 33,3% 23,8% 14,3% 0,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 273 korakov procesa, metod in tehnik 43 20,9% 27,9% 18,6% 25,6% 7,0% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 37 21,6% 24,3% 32,4% 10,8% 10,8% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 37 32,4% 24,3% 24,3% 10,8% 8,1% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 37 32,4% 24,3% 13,5% 21,6% 8,1% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 37 32,4% 29,7% 27,0% 5,4% 5,4% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 37 45,9% 24,3% 21,6% 8,1% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 37 43,2% 27,0% 18,9% 8,1% 2,7% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 37 29,7% 24,3% 24,3% 18,9% 2,7% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 38 31,6% 21,1% 23,7% 10,5% 13,2% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 38 15,8% 13,2% 28,9% 26,3% 15,8% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 274 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 38 31,6% 36,8% 21,1% 2,6% 7,9% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 38 42,1% 26,3% 15,8% 5,3% 10,5% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 38 50,0% 31,6% 5,3% 5,3% 7,9% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 38 63,2% 15,8% 10,5% 5,3% 5,3% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 33 24,2% 30,3% 27,3% 3,0% 15,2% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 33 6,1% 36,4% 42,4% 6,1% 9,1% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 33 21,2% 27,3% 42,4% 3,0% 6,1% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 33 24,2% 21,2% 33,3% 21,2% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 33 27,3% 27,3% 27,3% 15,2% 3,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 33 33,3% 24,2% 21,2% 15,2% 6,1% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 33 48,5% 21,2% 18,2% 6,1% 6,1% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 33 42,4% 21,2% 24,2% 9,1% 3,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 32 28,1% 37,5% 25,0% 6,3% 3,1% 275 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 33 27,3% 39,4% 27,3% 6,1% 0,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 33 30,3% 30,3% 21,2% 15,2% 3,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 32 21,9% 31,3% 28,1% 15,6% 3,1% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 33 27,3% 27,3% 36,4% 9,1% 0,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 33 33,3% 36,4% 21,2% 9,1% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 32 21,9% 25,0% 25,0% 21,9% 6,3% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 32 34,4% 31,3% 25,0% 6,3% 3,1% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 32 31,3% 18,8% 34,4% 15,6% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 32 31,3% 28,1% 21,9% 18,8% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 32 34,4% 25,0% 28,1% 9,4% 3,1% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 32 40,6% 34,4% 15,6% 9,4% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 276 … priprave (samo)evalvacijskih 32 31,3% 21,9% 21,9% 18,8% 6,3% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 32 25,0% 31,3% 18,8% 21,9% 3,1% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 31 25,8% 32,3% 29,0% 3,2% 9,7% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 31 19,4% 35,5% 35,5% 3,2% 6,5% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 31 29,0% 32,3% 29,0% 6,5% 3,2% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 31 29,0% 32,3% 22,6% 9,7% 6,5% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 31 19,4% 38,7% 22,6% 12,9% 6,5% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 31 35,5% 22,6% 25,8% 12,9% 3,2% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 31 25,8% 22,6% 16,1% 22,6% 12,9% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 31 19,4% 19,4% 12,9% 32,3% 16,1% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 31 29,0% 25,8% 19,4% 12,9% 12,9% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 31 19,4% 19,4% 25,8% 22,6% 12,9% 277 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 30 0,0% 0,0% 0,0% 23,3% 76,7% Komunikativnost 30 0,0% 0,0% 0,0% 40,0% 60,0% Prilagodljivost 30 0,0% 0,0% 10,0% 16,7% 73,3% Osebna integriteta 30 0,0% 0,0% 3,3% 36,7% 60,0% Potrpežljivost 30 0,0% 0,0% 3,3% 30,0% 66,7% Pristnost 30 0,0% 0,0% 0,0% 26,7% 73,3% Motivator drugih 30 0,0% 0,0% 0,0% 30,0% 70,0% Iskrenost 30 0,0% 0,0% 0,0% 23,3% 76,7% Prizadevanje za neprestano 29 0,0% 0,0% 3,4% 34,5% 62,1% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 30 0,0% 0,0% 0,0% 33,3% 66,7% Dostopnost učečim se 30 0,0% 0,0% 0,0% 30,0% 70,0% Organiziranost 30 0,0% 3,3% 10,0% 33,3% 53,3% Samostojnost 30 0,0% 3,3% 13,3% 30,0% 53,3% Socialna spretnost 30 0,0% 0,0% 6,7% 30,0% 63,3% Predanost svojemu delu 30 0,0% 3,3% 10,0% 36,7% 50,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 30 0,0% 0,0% 6,7% 30,0% 63,3% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 30 0,0% 0,0% 13,3% 36,7% 50,0% Spodbujanje odprtih, odkritih in 30 0,0% 0,0% 3,3% 30,0% 66,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 30 0,0% 3,3% 13,3% 46,7% 36,7% Osmišljanje učenja in izobraževanja 30 0,0% 0,0% 10,0% 26,7% 63,3% Inovativnost 30 0,0% 0,0% 10,0% 30,0% 60,0% Ciljna usmerjenost 30 0,0% 0,0% 16,7% 36,7% 46,7% Smisel za humor 30 0,0% 3,3% 20,0% 46,7% 30,0% Navduševanje drugih za svojo 30 0,0% 10,0% 16,7% 36,7% 36,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 30 0,0% 3,3% 23,3% 30,0% 43,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 28 0,0% 0,0% 7,1% 32,1% 60,7% Komunikativnost 29 0,0% 0,0% 20,7% 41,4% 37,9% Prilagodljivost 29 0,0% 0,0% 27,6% 37,9% 34,5% Osebna integriteta 29 0,0% 0,0% 13,8% 31,0% 55,2% Potrpežljivost 29 0,0% 3,4% 24,1% 41,4% 31,0% Pristnost 29 0,0% 0,0% 10,3% 37,9% 51,7% Motivator drugih 29 0,0% 6,9% 37,9% 31,0% 24,1% 278 Iskrenost 29 0,0% 0,0% 0,0% 44,8% 55,2% Prizadevanje za neprestano 29 0,0% 0,0% 13,8% 51,7% 34,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 29 0,0% 0,0% 13,8% 48,3% 37,9% Dostopnost učečim se 29 0,0% 0,0% 17,2% 44,8% 37,9% Organiziranost 29 0,0% 0,0% 20,7% 37,9% 41,4% Samostojnost 29 0,0% 0,0% 3,4% 51,7% 44,8% Socialna spretnost 29 0,0% 3,4% 17,2% 51,7% 27,6% Predanost svojemu delu 29 0,0% 0,0% 13,8% 31,0% 55,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 29 0,0% 3,4% 13,8% 44,8% 37,9% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 29 0,0% 0,0% 24,1% 44,8% 31,0% Spodbujanje odprtih, odkritih in 29 0,0% 0,0% 3,4% 37,9% 58,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 29 0,0% 6,9% 24,1% 44,8% 24,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 28 0,0% 3,6% 21,4% 35,7% 39,3% Inovativnost 29 0,0% 6,9% 24,1% 34,5% 34,5% Ciljna usmerjenost 29 0,0% 6,9% 20,7% 44,8% 27,6% Smisel za humor 29 0,0% 10,3% 27,6% 37,9% 24,1% Navduševanje drugih za svojo 29 0,0% 10,3% 24,1% 44,8% 20,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 29 0,0% 6,9% 27,6% 34,5% 31,0% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.14: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH MEDGENERACIJSKEGA IZOBRAŽEVANJA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 69 29,0% 36,2% 20,3% 10,1% 4,3% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 70 10,0% 40,0% 28,6% 11,4% 10,0% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 70 17,1% 42,9% 27,1% 7,1% 5,7% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 69 27,5% 37,7% 23,2% 8,7% 2,9% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 279 korakov procesa, metod in tehnik 70 22,9% 32,9% 15,7% 20,0% 8,6% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 64 29,7% 32,8% 26,6% 6,3% 4,7% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 63 36,5% 34,9% 14,3% 6,3% 7,9% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 62 29,0% 22,6% 17,7% 17,7% 12,9% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 63 30,2% 34,9% 22,2% 9,5% 3,2% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 63 49,2% 25,4% 17,5% 7,9% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 63 46,0% 27,0% 15,9% 9,5% 1,6% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 63 30,2% 25,4% 25,4% 14,3% 4,8% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 64 25,0% 29,7% 29,7% 6,3% 9,4% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 64 14,1% 20,3% 26,6% 25,0% 14,1% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 280 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 64 35,9% 39,1% 17,2% 4,7% 3,1% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 64 48,4% 25,0% 12,5% 6,3% 7,8% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 64 51,6% 23,4% 12,5% 6,3% 6,3% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 64 57,8% 23,4% 9,4% 4,7% 4,7% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 59 23,7% 37,3% 20,3% 3,4% 15,3% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 59 15,3% 39,0% 27,1% 10,2% 8,5% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 59 27,1% 32,2% 27,1% 5,1% 8,5% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 59 30,5% 30,5% 25,4% 11,9% 1,7% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 59 37,3% 25,4% 25,4% 10,2% 1,7% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 59 37,3% 27,1% 13,6% 13,6% 8,5% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 59 49,2% 23,7% 16,9% 6,8% 3,4% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 59 42,4% 27,1% 18,6% 8,5% 3,4% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 58 32,8% 37,9% 15,5% 6,9% 6,9% 281 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 59 28,8% 28,8% 27,1% 8,5% 6,8% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 59 27,1% 37,3% 16,9% 15,3% 3,4% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 59 27,1% 33,9% 18,6% 16,9% 3,4% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 59 30,5% 33,9% 22,0% 13,6% 0,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 59 40,7% 30,5% 20,3% 8,5% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 57 22,8% 26,3% 29,8% 14,0% 7,0% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 57 33,3% 28,1% 26,3% 8,8% 3,5% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 57 29,8% 31,6% 28,1% 8,8% 1,8% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 57 31,6% 28,1% 26,3% 8,8% 5,3% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 57 35,1% 24,6% 26,3% 7,0% 7,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 57 38,6% 24,6% 24,6% 8,8% 3,5% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 282 … priprave (samo)evalvacijskih 57 28,1% 26,3% 24,6% 12,3% 8,8% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 57 19,3% 26,3% 29,8% 17,5% 7,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 56 26,8% 26,8% 19,6% 10,7% 16,1% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 56 19,6% 33,9% 30,4% 5,4% 10,7% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 56 32,1% 23,2% 32,1% 8,9% 3,6% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 56 23,2% 25,0% 32,1% 5,4% 14,3% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 56 25,0% 25,0% 35,7% 7,1% 7,1% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 56 26,8% 30,4% 23,2% 16,1% 3,6% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 56 23,2% 21,4% 21,4% 17,9% 16,1% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 56 16,1% 21,4% 21,4% 23,2% 17,9% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 56 30,4% 19,6% 28,6% 10,7% 10,7% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 55 21,8% 16,4% 25,5% 20,0% 16,4% 283 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 55 0,0% 1,8% 0,0% 20,0% 78,2% Komunikativnost 55 0,0% 0,0% 1,8% 29,1% 69,1% Prilagodljivost 55 0,0% 1,8% 3,6% 21,8% 72,7% Osebna integriteta 55 0,0% 0,0% 3,6% 25,5% 70,9% Potrpežljivost 55 0,0% 0,0% 9,1% 21,8% 69,1% Pristnost 54 0,0% 0,0% 5,6% 27,8% 66,7% Motivator drugih 55 1,8% 0,0% 5,5% 32,7% 60,0% Iskrenost 55 0,0% 1,8% 3,6% 25,5% 69,1% Prizadevanje za neprestano 54 0,0% 0,0% 1,9% 35,2% 63,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 55 1,8% 1,8% 3,6% 27,3% 65,5% Dostopnost učečim se 55 0,0% 1,8% 5,5% 30,9% 61,8% Organiziranost 54 1,9% 0,0% 7,4% 35,2% 55,6% Samostojnost 55 0,0% 1,8% 7,3% 32,7% 58,2% Socialna spretnost 55 0,0% 0,0% 5,5% 38,2% 56,4% Predanost svojemu delu 55 0,0% 0,0% 5,5% 41,8% 52,7% Izkazovanje interesa za izkušnje, 55 0,0% 0,0% 3,6% 43,6% 52,7% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 55 1,8% 0,0% 12,7% 29,1% 56,4% Spodbujanje odprtih, odkritih in 55 0,0% 0,0% 1,8% 34,5% 63,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 55 0,0% 5,5% 7,3% 30,9% 56,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 55 0,0% 0,0% 5,5% 40,0% 54,5% Inovativnost 55 0,0% 0,0% 9,1% 30,9% 60,0% Ciljna usmerjenost 55 0,0% 0,0% 10,9% 40,0% 49,1% Smisel za humor 55 1,8% 3,6% 14,5% 43,6% 36,4% Navduševanje drugih za svojo 55 0,0% 7,3% 12,7% 43,6% 36,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 55 1,8% 5,5% 18,2% 36,4% 38,2% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 56 0,0% 0,0% 7,1% 28,6% 64,3% Komunikativnost 55 0,0% 1,8% 16,4% 29,1% 52,7% Prilagodljivost 56 0,0% 0,0% 8,9% 46,4% 44,6% Osebna integriteta 56 0,0% 0,0% 14,3% 28,6% 57,1% Potrpežljivost 56 0,0% 1,8% 16,1% 37,5% 44,6% Pristnost 56 0,0% 0,0% 10,7% 33,9% 55,4% Motivator drugih 56 1,8% 5,4% 23,2% 28,6% 41,1% 284 Iskrenost 56 0,0% 0,0% 0,0% 42,9% 57,1% Prizadevanje za neprestano 56 0,0% 1,8% 21,4% 35,7% 41,1% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 56 1,8% 0,0% 5,4% 41,1% 51,8% Dostopnost učečim se 56 0,0% 0,0% 12,5% 33,9% 53,6% Organiziranost 56 0,0% 3,6% 26,8% 30,4% 39,3% Samostojnost 56 0,0% 0,0% 7,1% 32,1% 60,7% Socialna spretnost 56 0,0% 1,8% 14,3% 33,9% 50,0% Predanost svojemu delu 56 0,0% 1,8% 10,7% 26,8% 60,7% Izkazovanje interesa za izkušnje, 56 0,0% 0,0% 16,1% 39,3% 44,6% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 56 1,8% 0,0% 17,9% 37,5% 42,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 55 0,0% 0,0% 5,5% 27,3% 67,3% enakovrednih odnosov Samozavestnost 56 0,0% 7,1% 23,2% 28,6% 41,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 55 0,0% 0,0% 18,2% 36,4% 45,5% Inovativnost 56 0,0% 7,1% 17,9% 44,6% 30,4% Ciljna usmerjenost 56 0,0% 5,4% 21,4% 33,9% 39,3% Smisel za humor 56 1,8% 5,4% 16,1% 48,2% 28,6% Navduševanje drugih za svojo 56 0,0% 7,1% 23,2% 41,1% 28,6% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 56 1,8% 5,4% 25,0% 33,9% 33,9% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.15: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V ŠTUDIJSKIH KROŽKIH Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 54 22,2% 37,0% 25,9% 9,3% 5,6% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 54 13,0% 35,2% 29,6% 16,7% 5,6% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 54 14,8% 48,1% 29,6% 5,6% 1,9% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 53 15,1% 37,7% 39,6% 5,7% 1,9% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 285 korakov procesa, metod in tehnik 54 14,8% 31,5% 35,2% 16,7% 1,9% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja mi ne mi malo mi delno mi zelo ne Andragoško znanje iz … n primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 50 26,0% 36,0% 30,0% 4,0% 4,0% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 50 26,0% 36,0% 30,0% 4,0% 4,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 50 26,0% 20,0% 32,0% 16,0% 6,0% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 50 28,0% 34,0% 26,0% 10,0% 2,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 50 32,0% 38,0% 24,0% 6,0% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 50 32,0% 38,0% 24,0% 4,0% 2,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 50 18,0% 42,0% 22,0% 16,0% 2,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 50 24,0% 38,0% 24,0% 10,0% 4,0% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 50 18,0% 20,0% 30,0% 18,0% 14,0% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 286 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 50 36,0% 38,0% 20,0% 4,0% 2,0% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 50 48,0% 28,0% 18,0% 4,0% 2,0% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 50 48,0% 28,0% 18,0% 2,0% 4,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 50 54,0% 20,0% 18,0% 2,0% 6,0% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 49 18,4% 44,9% 24,5% 2,0% 10,2% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 49 8,2% 49,0% 28,6% 4,1% 10,2% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 49 24,5% 42,9% 26,5% 6,1% 0,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 49 14,3% 40,8% 28,6% 16,3% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 49 28,6% 36,7% 26,5% 4,1% 4,1% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 49 24,5% 42,9% 22,4% 4,1% 6,1% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 49 30,6% 42,9% 18,4% 2,0% 6,1% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 49 34,7% 38,8% 18,4% 4,1% 4,1% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 49 28,6% 40,8% 20,4% 4,1% 6,1% 287 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 48 22,9% 37,5% 29,2% 6,3% 4,2% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 49 16,3% 42,9% 34,7% 6,1% 0,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 49 14,3% 44,9% 32,7% 6,1% 2,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 49 24,5% 36,7% 30,6% 6,1% 2,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 49 28,6% 42,9% 20,4% 4,1% 4,1% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 47 12,8% 34,0% 38,3% 10,6% 4,3% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 47 21,3% 36,2% 29,8% 10,6% 2,1% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 47 14,9% 42,6% 34,0% 2,1% 6,4% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 47 12,8% 44,7% 29,8% 8,5% 4,3% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 47 23,4% 27,7% 38,3% 8,5% 2,1% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 47 31,9% 27,7% 34,0% 4,3% 2,1% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 288 … priprave (samo)evalvacijskih 47 21,3% 27,7% 36,2% 10,6% 4,3% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 47 12,8% 40,4% 34,0% 10,6% 2,1% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 47 31,9% 27,7% 19,1% 10,6% 10,6% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 47 25,5% 42,6% 23,4% 2,1% 6,4% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 47 25,5% 46,8% 23,4% 4,3% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 47 23,4% 42,6% 25,5% 2,1% 6,4% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 47 17,0% 42,6% 31,9% 4,3% 4,3% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 47 25,5% 34,0% 29,8% 8,5% 2,1% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 46 26,1% 19,6% 23,9% 21,7% 8,7% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 46 19,6% 19,6% 26,1% 23,9% 10,9% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 46 30,4% 30,4% 28,3% 10,9% 0,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 45 22,2% 28,9% 22,2% 20,0% 6,7% 289 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 45 0,0% 0,0% 0,0% 24,4% 75,6% Komunikativnost 45 0,0% 0,0% 2,2% 40,0% 57,8% Prilagodljivost 45 0,0% 0,0% 2,2% 28,9% 68,9% Osebna integriteta 45 0,0% 0,0% 4,4% 33,3% 62,2% Potrpežljivost 45 0,0% 0,0% 4,4% 33,3% 62,2% Pristnost 45 0,0% 0,0% 2,2% 35,6% 62,2% Motivator drugih 45 0,0% 0,0% 2,2% 40,0% 57,8% Iskrenost 45 0,0% 0,0% 2,2% 35,6% 62,2% Prizadevanje za neprestano 44 0,0% 0,0% 6,8% 36,4% 56,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 45 0,0% 0,0% 0,0% 26,7% 73,3% Dostopnost učečim se 45 0,0% 0,0% 2,2% 37,8% 60,0% Organiziranost 45 0,0% 2,2% 4,4% 26,7% 66,7% Samostojnost 45 0,0% 0,0% 8,9% 28,9% 62,2% Socialna spretnost 45 0,0% 0,0% 6,7% 33,3% 60,0% Predanost svojemu delu 45 0,0% 0,0% 13,3% 35,6% 51,1% Izkazovanje interesa za izkušnje, 45 0,0% 0,0% 4,4% 48,9% 46,7% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 44 0,0% 0,0% 6,8% 31,8% 61,4% Spodbujanje odprtih, odkritih in 45 0,0% 0,0% 2,2% 42,2% 55,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 45 0,0% 0,0% 4,4% 46,7% 48,9% Osmišljanje učenja in izobraževanja 45 0,0% 0,0% 2,2% 44,4% 53,3% Inovativnost 45 0,0% 0,0% 4,4% 40,0% 55,6% Ciljna usmerjenost 45 0,0% 0,0% 11,1% 55,6% 33,3% Smisel za humor 45 0,0% 2,2% 11,1% 37,8% 48,9% Navduševanje drugih za svojo 45 0,0% 2,2% 17,8% 42,2% 37,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 45 0,0% 2,2% 11,1% 53,3% 33,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 44 0,0% 0,0% 2,3% 29,5% 68,2% Komunikativnost 44 0,0% 0,0% 20,5% 27,3% 52,3% Prilagodljivost 44 0,0% 0,0% 6,8% 36,4% 56,8% Osebna integriteta 44 0,0% 0,0% 6,8% 40,9% 52,3% Potrpežljivost 44 0,0% 2,3% 15,9% 52,3% 29,5% Pristnost 44 0,0% 0,0% 9,1% 36,4% 54,5% Motivator drugih 44 0,0% 0,0% 25,0% 43,2% 31,8% 290 Iskrenost 44 0,0% 0,0% 2,3% 29,5% 68,2% Prizadevanje za neprestano 44 0,0% 0,0% 15,9% 38,6% 45,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 44 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Dostopnost učečim se 44 0,0% 0,0% 6,8% 36,4% 56,8% Organiziranost 44 0,0% 2,3% 11,4% 38,6% 47,7% Samostojnost 44 0,0% 0,0% 6,8% 27,3% 65,9% Socialna spretnost 44 0,0% 0,0% 13,6% 45,5% 40,9% Predanost svojemu delu 44 0,0% 0,0% 11,4% 36,4% 52,3% Izkazovanje interesa za izkušnje, 44 0,0% 0,0% 11,4% 50,0% 38,6% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 44 0,0% 2,3% 13,6% 38,6% 45,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 44 0,0% 0,0% 2,3% 43,2% 54,5% enakovrednih odnosov Samozavestnost 44 0,0% 4,5% 20,5% 34,1% 40,9% Osmišljanje učenja in izobraževanja 44 0,0% 0,0% 18,2% 47,7% 34,1% Inovativnost 44 0,0% 6,8% 18,2% 34,1% 40,9% Ciljna usmerjenost 43 0,0% 2,3% 11,6% 44,2% 41,9% Smisel za humor 44 0,0% 2,3% 25,0% 45,5% 27,3% Navduševanje drugih za svojo 44 0,0% 4,5% 22,7% 45,5% 27,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 44 0,0% 0,0% 18,2% 61,4% 20,5% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.16: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN ZELENEGA GOSPODARSTVA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 26 34,6% 15,4% 38,5% 3,8% 7,7% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 27 7,4% 37,0% 40,7% 11,1% 3,7% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 26 7,7% 30,8% 42,3% 11,5% 7,7% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 25 12,0% 28,0% 40,0% 16,0% 4,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 291 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 26 11,5% 30,8% 30,8% 23,1% 3,8% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 22 27,3% 40,9% 18,2% 13,6% 0,0% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 22 36,4% 31,8% 13,6% 18,2% 0,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 22 54,5% 0,0% 36,4% 9,1% 0,0% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 22 40,9% 27,3% 22,7% 9,1% 0,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 22 40,9% 31,8% 18,2% 9,1% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 22 50,0% 9,1% 31,8% 9,1% 0,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 22 36,4% 22,7% 22,7% 18,2% 0,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 22 36,4% 31,8% 27,3% 4,5% 0,0% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 22 22,7% 13,6% 50,0% 9,1% 4,5% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 292 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 22 45,5% 36,4% 13,6% 4,5% 0,0% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 22 63,6% 13,6% 13,6% 4,5% 4,5% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 22 59,1% 27,3% 9,1% 4,5% 0,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 22 63,6% 18,2% 13,6% 4,5% 0,0% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 21 23,8% 42,9% 28,6% 0,0% 4,8% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 21 19,0% 28,6% 42,9% 4,8% 4,8% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 21 23,8% 28,6% 47,6% 0,0% 0,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 21 28,6% 23,8% 38,1% 9,5% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 21 38,1% 23,8% 23,8% 9,5% 4,8% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 21 28,6% 38,1% 19,0% 4,8% 9,5% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 21 33,3% 42,9% 14,3% 0,0% 9,5% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 21 28,6% 38,1% 28,6% 0,0% 4,8% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 20 25,0% 45,0% 25,0% 0,0% 5,0% 293 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 21 23,8% 42,9% 23,8% 9,5% 0,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 21 19,0% 28,6% 38,1% 14,3% 0,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 21 19,0% 33,3% 38,1% 4,8% 4,8% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 21 19,0% 42,9% 28,6% 9,5% 0,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 21 23,8% 57,1% 9,5% 9,5% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 20 25,0% 25,0% 30,0% 20,0% 0,0% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 20 30,0% 40,0% 25,0% 5,0% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 20 25,0% 25,0% 40,0% 10,0% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 20 25,0% 30,0% 30,0% 15,0% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 20 25,0% 35,0% 30,0% 10,0% 0,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 20 35,0% 35,0% 25,0% 5,0% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 294 … priprave (samo)evalvacijskih 20 40,0% 15,0% 30,0% 10,0% 5,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 20 20,0% 20,0% 40,0% 15,0% 5,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 21 33,3% 23,8% 28,6% 4,8% 9,5% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 21 33,3% 28,6% 33,3% 0,0% 4,8% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 21 28,6% 23,8% 42,9% 0,0% 4,8% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 21 38,1% 28,6% 23,8% 4,8% 4,8% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 21 28,6% 23,8% 38,1% 4,8% 4,8% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 21 33,3% 23,8% 42,9% 0,0% 0,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 21 33,3% 23,8% 28,6% 9,5% 4,8% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 21 28,6% 14,3% 33,3% 14,3% 9,5% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 21 33,3% 19,0% 28,6% 9,5% 9,5% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 21 28,6% 19,0% 28,6% 14,3% 9,5% 295 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 19 0,0% 0,0% 0,0% 26,3% 73,7% Komunikativnost 19 0,0% 0,0% 5,3% 42,1% 52,6% Prilagodljivost 19 0,0% 0,0% 10,5% 21,1% 68,4% Osebna integriteta 19 0,0% 0,0% 5,3% 31,6% 63,2% Potrpežljivost 19 0,0% 0,0% 5,3% 26,3% 68,4% Pristnost 19 0,0% 0,0% 5,3% 26,3% 68,4% Motivator drugih 19 0,0% 0,0% 5,3% 21,1% 73,7% Iskrenost 19 0,0% 0,0% 0,0% 31,6% 68,4% Prizadevanje za neprestano 18 0,0% 0,0% 5,6% 22,2% 72,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 19 0,0% 0,0% 0,0% 36,8% 63,2% Dostopnost učečim se 19 0,0% 0,0% 5,3% 31,6% 63,2% Organiziranost 19 0,0% 0,0% 15,8% 26,3% 57,9% Samostojnost 19 0,0% 0,0% 15,8% 26,3% 57,9% Socialna spretnost 19 0,0% 0,0% 15,8% 31,6% 52,6% Predanost svojemu delu 19 0,0% 0,0% 21,1% 31,6% 47,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 19 0,0% 0,0% 0,0% 42,1% 57,9% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 19 0,0% 0,0% 10,5% 26,3% 63,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 19 0,0% 0,0% 5,3% 31,6% 63,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 19 0,0% 0,0% 5,3% 26,3% 68,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 19 0,0% 5,3% 0,0% 31,6% 63,2% Inovativnost 19 0,0% 0,0% 10,5% 26,3% 63,2% Ciljna usmerjenost 19 0,0% 0,0% 10,5% 31,6% 57,9% Smisel za humor 19 5,3% 0,0% 21,1% 31,6% 42,1% Navduševanje drugih za svojo 19 0,0% 10,5% 15,8% 26,3% 47,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 19 0,0% 10,5% 10,5% 31,6% 47,4% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 19 0,0% 0,0% 5,3% 26,3% 68,4% Komunikativnost 19 0,0% 0,0% 21,1% 36,8% 42,1% Prilagodljivost 19 0,0% 0,0% 26,3% 42,1% 31,6% Osebna integriteta 19 0,0% 0,0% 5,3% 52,6% 42,1% Potrpežljivost 19 0,0% 0,0% 26,3% 47,4% 26,3% Pristnost 19 0,0% 0,0% 0,0% 52,6% 47,4% Motivator drugih 19 0,0% 0,0% 26,3% 31,6% 42,1% 296 Iskrenost 19 0,0% 0,0% 0,0% 42,1% 57,9% Prizadevanje za neprestano 19 0,0% 0,0% 10,5% 47,4% 42,1% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 19 0,0% 0,0% 10,5% 42,1% 47,4% Dostopnost učečim se 19 0,0% 0,0% 15,8% 26,3% 57,9% Organiziranost 19 0,0% 0,0% 21,1% 42,1% 36,8% Samostojnost 19 0,0% 0,0% 15,8% 26,3% 57,9% Socialna spretnost 19 0,0% 0,0% 36,8% 36,8% 26,3% Predanost svojemu delu 19 0,0% 0,0% 15,8% 26,3% 57,9% Izkazovanje interesa za izkušnje, 19 0,0% 5,3% 10,5% 26,3% 57,9% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 19 0,0% 0,0% 10,5% 42,1% 47,4% Spodbujanje odprtih, odkritih in 19 0,0% 0,0% 5,3% 31,6% 63,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 19 0,0% 0,0% 26,3% 42,1% 31,6% Osmišljanje učenja in izobraževanja 19 5,3% 0,0% 10,5% 36,8% 47,4% Inovativnost 19 0,0% 10,5% 15,8% 36,8% 36,8% Ciljna usmerjenost 19 0,0% 5,3% 10,5% 63,2% 21,1% Smisel za humor 19 5,3% 10,5% 21,1% 47,4% 15,8% Navduševanje drugih za svojo 19 0,0% 5,3% 15,8% 47,4% 31,6% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 19 0,0% 10,5% 15,8% 31,6% 42,1% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.17: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO V PROGRAMIH ZA PROSTI ČAS IN OSEBNO RAST Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 122 23,0% 31,1% 30,3% 9,0% 6,6% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 123 13,0% 28,5% 36,6% 13,8% 8,1% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 123 16,3% 35,0% 30,1% 9,8% 8,9% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 122 27,9% 26,2% 36,1% 4,1% 5,7% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 297 korakov procesa, metod in tehnik 123 27,6% 25,2% 23,6% 17,1% 6,5% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 109 27,5% 29,4% 28,4% 6,4% 8,3% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 108 30,6% 31,5% 25,0% 3,7% 9,3% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 107 33,6% 20,6% 19,6% 14,0% 12,1% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 107 29,9% 30,8% 27,1% 7,5% 4,7% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 108 44,4% 25,9% 23,1% 2,8% 3,7% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 107 39,3% 29,9% 20,6% 4,7% 5,6% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 108 29,6% 25,9% 19,4% 17,6% 7,4% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 109 19,3% 33,9% 25,7% 13,8% 7,3% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 109 11,9% 24,8% 25,7% 22,9% 14,7% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 298 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 109 35,8% 34,9% 22,0% 1,8% 5,5% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 109 49,5% 26,6% 16,5% 0,9% 6,4% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 109 55,0% 27,5% 11,0% 1,8% 4,6% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 109 58,7% 22,0% 12,8% 1,8% 4,6% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 102 28,4% 35,3% 21,6% 2,9% 11,8% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 102 22,5% 31,4% 33,3% 2,0% 10,8% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 102 31,4% 30,4% 27,5% 4,9% 5,9% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 102 27,5% 34,3% 20,6% 13,7% 3,9% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 102 35,3% 27,5% 21,6% 11,8% 3,9% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 102 35,3% 31,4% 18,6% 8,8% 5,9% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 102 46,1% 29,4% 16,7% 5,9% 2,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 102 44,1% 31,4% 15,7% 5,9% 2,9% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 102 35,3% 31,4% 22,5% 4,9% 5,9% 299 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 101 23,8% 38,6% 25,7% 6,9% 5,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 102 22,5% 36,3% 25,5% 9,8% 5,9% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 101 22,8% 34,7% 26,7% 11,9% 4,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 102 29,4% 33,3% 27,5% 6,9% 2,9% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 102 36,3% 38,2% 17,6% 5,9% 2,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 97 19,6% 22,7% 32,0% 18,6% 7,2% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 97 26,8% 30,9% 28,9% 10,3% 3,1% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 97 20,6% 33,0% 34,0% 10,3% 2,1% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 97 22,7% 29,9% 32,0% 12,4% 3,1% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 98 26,5% 28,6% 31,6% 9,2% 4,1% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 97 33,0% 30,9% 27,8% 6,2% 2,1% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 300 … priprave (samo)evalvacijskih 97 21,6% 29,9% 27,8% 15,5% 5,2% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 97 18,6% 29,9% 27,8% 17,5% 6,2% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 96 19,8% 35,4% 21,9% 8,3% 14,6% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 96 17,7% 37,5% 32,3% 5,2% 7,3% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 96 25,0% 33,3% 27,1% 13,5% 1,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 95 23,2% 35,8% 24,2% 8,4% 8,4% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 96 19,8% 30,2% 32,3% 12,5% 5,2% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 96 22,9% 31,3% 27,1% 14,6% 4,2% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 95 23,2% 27,4% 21,1% 14,7% 13,7% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 95 14,7% 23,2% 26,3% 17,9% 17,9% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 95 28,4% 25,3% 29,5% 9,5% 7,4% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 95 17,9% 24,2% 27,4% 20,0% 10,5% 301 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 93 1,1% 1,1% 1,1% 15,1% 81,7% Komunikativnost 93 1,1% 1,1% 2,2% 30,1% 65,6% Prilagodljivost 93 1,1% 1,1% 3,2% 23,7% 71,0% Osebna integriteta 93 1,1% 0,0% 2,2% 34,4% 62,4% Potrpežljivost 93 1,1% 1,1% 6,5% 26,9% 64,5% Pristnost 93 1,1% 0,0% 5,4% 26,9% 66,7% Motivator drugih 93 1,1% 0,0% 6,5% 30,1% 62,4% Iskrenost 93 1,1% 1,1% 7,5% 26,9% 63,4% Prizadevanje za neprestano 93 1,1% 0,0% 6,5% 36,6% 55,9% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 93 0,0% 2,2% 0,0% 33,3% 64,5% Dostopnost učečim se 93 1,1% 1,1% 3,2% 28,0% 66,7% Organiziranost 92 1,1% 2,2% 4,3% 34,8% 57,6% Samostojnost 93 1,1% 2,2% 5,4% 34,4% 57,0% Socialna spretnost 92 0,0% 0,0% 7,6% 35,9% 56,5% Predanost svojemu delu 93 1,1% 2,2% 7,5% 39,8% 49,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 93 1,1% 0,0% 8,6% 44,1% 46,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 93 1,1% 0,0% 6,5% 35,5% 57,0% Spodbujanje odprtih, odkritih in 93 1,1% 0,0% 6,5% 32,3% 60,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 93 1,1% 4,3% 6,5% 38,7% 49,5% Osmišljanje učenja in izobraževanja 93 1,1% 3,2% 6,5% 35,5% 53,8% Inovativnost 93 1,1% 0,0% 11,8% 31,2% 55,9% Ciljna usmerjenost 93 1,1% 0,0% 11,8% 47,3% 39,8% Smisel za humor 93 1,1% 2,2% 12,9% 45,2% 38,7% Navduševanje drugih za svojo 93 1,1% 7,5% 18,3% 38,7% 34,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 93 2,2% 4,3% 16,1% 43,0% 34,4% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 90 0,0% 0,0% 5,6% 33,3% 61,1% Komunikativnost 91 0,0% 1,1% 14,3% 33,0% 51,6% Prilagodljivost 91 0,0% 0,0% 13,2% 39,6% 47,3% Osebna integriteta 91 0,0% 0,0% 8,8% 31,9% 59,3% Potrpežljivost 91 0,0% 2,2% 17,6% 39,6% 40,7% Pristnost 91 0,0% 0,0% 9,9% 35,2% 54,9% Motivator drugih 91 0,0% 3,3% 26,4% 39,6% 30,8% 302 Iskrenost 91 0,0% 0,0% 1,1% 40,7% 58,2% Prizadevanje za neprestano 91 0,0% 0,0% 17,6% 37,4% 45,1% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 91 0,0% 0,0% 7,7% 42,9% 49,5% Dostopnost učečim se 91 0,0% 0,0% 12,1% 41,8% 46,2% Organiziranost 91 0,0% 1,1% 19,8% 35,2% 44,0% Samostojnost 91 0,0% 0,0% 9,9% 31,9% 58,2% Socialna spretnost 90 0,0% 1,1% 16,7% 37,8% 44,4% Predanost svojemu delu 90 0,0% 1,1% 11,1% 25,6% 62,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 91 0,0% 1,1% 15,4% 41,8% 41,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 91 0,0% 0,0% 14,3% 48,4% 37,4% Spodbujanje odprtih, odkritih in 90 0,0% 0,0% 7,8% 33,3% 58,9% enakovrednih odnosov Samozavestnost 91 0,0% 7,7% 23,1% 36,3% 33,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 90 0,0% 1,1% 15,6% 43,3% 40,0% Inovativnost 91 0,0% 9,9% 20,9% 37,4% 31,9% Ciljna usmerjenost 91 0,0% 4,4% 19,8% 40,7% 35,2% Smisel za humor 91 0,0% 3,3% 24,2% 39,6% 33,0% Navduševanje drugih za svojo 91 1,1% 7,7% 22,0% 45,1% 24,2% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 91 0,0% 4,4% 30,8% 34,1% 30,8% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.18: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU OSNOVNE IN SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI/IZIDI Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 252 24,2% 29,4% 31,3% 10,3% 4,8% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 253 14,2% 30,8% 32,8% 14,6% 7,5% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 253 17,8% 30,8% 34,0% 11,5% 5,9% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 251 23,1% 32,3% 35,5% 6,0% 3,2% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 303 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 253 23,7% 25,3% 29,2% 17,0% 4,7% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 226 27,0% 32,7% 29,2% 6,2% 4,9% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 226 31,9% 31,4% 26,1% 5,8% 4,9% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 226 29,6% 23,9% 22,6% 15,0% 8,8% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 224 29,9% 33,9% 26,8% 7,1% 2,2% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 227 39,2% 34,4% 20,3% 4,4% 1,8% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 226 35,4% 33,6% 23,9% 4,4% 2,7% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 227 28,2% 30,8% 26,4% 11,9% 2,6% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 227 19,4% 33,5% 29,5% 11,9% 5,7% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 228 16,2% 21,1% 29,4% 21,1% 12,3% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 304 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 228 36,8% 36,0% 21,1% 2,2% 3,9% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 228 47,4% 30,3% 15,4% 3,1% 3,9% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 227 52,4% 26,9% 15,4% 2,6% 2,6% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 228 52,6% 25,9% 16,7% 2,2% 2,6% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 219 28,8% 33,8% 23,3% 4,6% 9,6% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 219 21,5% 29,7% 31,5% 8,7% 8,7% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 219 32,4% 31,1% 25,6% 5,9% 5,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 219 27,9% 33,3% 23,7% 13,2% 1,8% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 219 33,3% 33,8% 20,5% 10,0% 2,3% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 219 37,4% 30,1% 21,5% 6,4% 4,6% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 219 45,2% 31,5% 16,4% 4,6% 2,3% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 218 43,6% 28,4% 18,8% 6,4% 2,8% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 218 38,1% 31,7% 19,7% 6,0% 4,6% 305 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 218 29,4% 34,9% 24,8% 8,3% 2,8% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 219 26,0% 37,0% 24,7% 9,6% 2,7% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 218 23,9% 36,7% 25,2% 11,9% 2,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 219 29,2% 33,3% 27,4% 8,2% 1,8% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 219 40,2% 32,9% 21,5% 4,1% 1,4% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 213 18,8% 26,8% 34,3% 15,0% 5,2% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 213 26,8% 34,3% 28,6% 8,5% 1,9% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 213 23,5% 33,8% 32,4% 7,5% 2,8% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 213 22,1% 35,7% 28,6% 10,3% 3,3% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 214 29,0% 29,0% 31,8% 7,0% 3,3% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 213 36,2% 32,4% 23,9% 6,1% 1,4% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 306 … priprave (samo)evalvacijskih 213 25,4% 29,1% 29,6% 12,2% 3,8% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 213 17,4% 32,9% 32,4% 13,6% 3,8% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 207 22,2% 30,9% 24,6% 10,1% 12,1% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 207 19,8% 32,9% 30,4% 10,1% 6,8% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 207 26,6% 36,7% 25,6% 9,7% 1,4% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 205 25,4% 33,7% 22,9% 8,3% 9,8% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 207 21,3% 32,4% 32,4% 8,7% 5,3% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 207 26,6% 28,0% 29,5% 13,0% 2,9% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 205 20,5% 24,4% 22,9% 20,5% 11,7% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 204 14,7% 22,5% 25,0% 23,0% 14,7% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 205 25,9% 29,3% 24,9% 11,7% 8,3% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 205 18,5% 23,9% 22,9% 22,9% 11,7% 307 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 201 0,5% 0,5% 0,5% 17,9% 80,6% Komunikativnost 201 0,5% 0,5% 2,5% 32,3% 64,2% Prilagodljivost 201 0,5% 0,5% 2,5% 27,9% 68,7% Osebna integriteta 201 0,5% 0,0% 3,5% 32,8% 63,2% Potrpežljivost 201 0,5% 0,5% 4,5% 26,9% 67,7% Pristnost 201 0,5% 0,5% 4,0% 30,3% 64,7% Motivator drugih 200 1,0% 0,0% 4,5% 34,0% 60,5% Iskrenost 200 0,5% 0,5% 5,0% 32,0% 62,0% Prizadevanje za neprestano 200 0,5% 0,0% 5,0% 37,5% 57,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 201 0,0% 1,0% 4,0% 32,8% 62,2% Dostopnost učečim se 201 1,0% 0,5% 3,0% 34,8% 60,7% Organiziranost 200 0,5% 0,5% 5,0% 37,0% 57,0% Samostojnost 201 0,5% 1,0% 9,0% 30,3% 59,2% Socialna spretnost 200 0,0% 0,0% 6,5% 40,5% 53,0% Predanost svojemu delu 200 0,5% 1,0% 7,0% 37,5% 54,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 201 0,5% 1,0% 4,5% 41,8% 52,2% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 200 0,5% 1,0% 7,5% 32,5% 58,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 201 1,0% 0,5% 6,5% 33,8% 58,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 201 0,5% 1,0% 7,5% 35,8% 55,2% Osmišljanje učenja in izobraževanja 200 0,5% 1,5% 8,0% 39,0% 51,0% Inovativnost 201 0,5% 0,5% 13,4% 33,8% 51,7% Ciljna usmerjenost 200 0,5% 0,0% 10,5% 46,5% 42,5% Smisel za humor 201 1,0% 2,5% 19,4% 41,8% 35,3% Navduševanje drugih za svojo 201 0,5% 4,5% 22,4% 37,8% 34,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 201 1,5% 5,0% 17,4% 41,8% 34,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 197 0,0% 0,0% 2,5% 30,5% 67,0% Komunikativnost 196 0,0% 0,5% 14,3% 36,2% 49,0% Prilagodljivost 197 0,0% 0,0% 13,2% 37,6% 49,2% Osebna integriteta 197 0,0% 0,0% 6,1% 38,1% 55,8% Potrpežljivost 197 0,0% 1,5% 15,2% 43,7% 39,6% Pristnost 197 0,0% 0,0% 7,1% 39,1% 53,8% Motivator drugih 197 0,0% 3,0% 22,3% 40,6% 34,0% 308 Iskrenost 197 0,0% 0,0% 1,5% 42,1% 56,3% Prizadevanje za neprestano 197 0,0% 0,0% 12,2% 39,1% 48,7% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 197 0,0% 1,0% 9,1% 45,2% 44,7% Dostopnost učečim se 197 0,0% 0,0% 8,1% 42,1% 49,7% Organiziranost 197 0,0% 0,5% 19,8% 36,0% 43,7% Samostojnost 197 0,0% 0,0% 7,1% 32,5% 60,4% Socialna spretnost 196 0,0% 0,5% 16,8% 45,9% 36,7% Predanost svojemu delu 196 0,0% 0,5% 7,1% 32,1% 60,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 197 0,0% 0,5% 13,7% 42,6% 43,1% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 197 0,0% 1,0% 16,2% 39,1% 43,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 196 0,0% 0,0% 10,2% 33,2% 56,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 197 0,0% 4,1% 22,8% 42,1% 31,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 196 0,5% 0,5% 14,3% 43,9% 40,8% Inovativnost 197 0,0% 7,6% 21,8% 39,6% 31,0% Ciljna usmerjenost 196 0,0% 1,5% 17,9% 43,4% 37,2% Smisel za humor 197 0,0% 5,1% 24,9% 42,1% 27,9% Navduševanje drugih za svojo 197 1,0% 5,6% 22,8% 41,1% 29,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 197 0,5% 3,0% 27,4% 42,1% 26,9% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.19: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 81 28,4% 32,1% 25,9% 7,4% 6,2% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 80 15,0% 25,0% 35,0% 13,8% 11,3% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 80 21,3% 27,5% 30,0% 13,8% 7,5% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 81 23,5% 34,6% 25,9% 9,9% 6,2% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 309 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 81 25,9% 32,1% 25,9% 12,3% 3,7% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 73 31,5% 31,5% 24,7% 8,2% 4,1% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 74 44,6% 24,3% 17,6% 12,2% 1,4% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 74 33,8% 20,3% 25,7% 13,5% 6,8% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 74 39,2% 32,4% 17,6% 6,8% 4,1% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 74 43,2% 32,4% 14,9% 8,1% 1,4% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 74 43,2% 31,1% 16,2% 8,1% 1,4% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 74 29,7% 27,0% 27,0% 16,2% 0,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 75 16,0% 34,7% 24,0% 18,7% 6,7% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 75 16,0% 25,3% 25,3% 25,3% 8,0% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 310 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 75 44,0% 32,0% 16,0% 5,3% 2,7% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 75 46,7% 28,0% 17,3% 4,0% 4,0% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 74 45,9% 32,4% 12,2% 8,1% 1,4% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 75 53,3% 29,3% 10,7% 4,0% 2,7% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 71 31,0% 33,8% 22,5% 8,5% 4,2% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 72 20,8% 23,6% 44,4% 8,3% 2,8% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 72 30,6% 31,9% 25,0% 8,3% 4,2% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 72 33,3% 29,2% 20,8% 15,3% 1,4% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 72 34,7% 31,9% 15,3% 16,7% 1,4% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 72 40,3% 30,6% 12,5% 13,9% 2,8% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 72 45,8% 29,2% 9,7% 13,9% 1,4% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 72 41,7% 29,2% 13,9% 12,5% 2,8% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 72 37,5% 30,6% 16,7% 12,5% 2,8% 311 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 72 23,6% 33,3% 29,2% 11,1% 2,8% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 72 27,8% 47,2% 11,1% 12,5% 1,4% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 72 23,6% 37,5% 23,6% 13,9% 1,4% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 72 31,9% 29,2% 22,2% 13,9% 2,8% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 72 37,5% 33,3% 22,2% 5,6% 1,4% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 71 21,1% 22,5% 39,4% 16,9% 0,0% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 71 26,8% 40,8% 23,9% 8,5% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 71 25,4% 31,0% 36,6% 7,0% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 71 29,6% 33,8% 26,8% 9,9% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 71 31,0% 38,0% 21,1% 9,9% 0,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 71 39,4% 40,8% 12,7% 7,0% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 312 … priprave (samo)evalvacijskih 71 31,0% 36,6% 19,7% 12,7% 0,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 71 18,3% 40,8% 28,2% 11,3% 1,4% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 68 22,1% 27,9% 29,4% 11,8% 8,8% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 68 29,4% 25,0% 29,4% 11,8% 4,4% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 68 32,4% 33,8% 20,6% 13,2% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 67 41,8% 25,4% 14,9% 14,9% 3,0% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 67 34,3% 31,3% 20,9% 13,4% 0,0% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 67 40,3% 22,4% 19,4% 16,4% 1,5% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 67 23,9% 16,4% 26,9% 22,4% 10,4% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 66 15,2% 18,2% 28,8% 25,8% 12,1% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 67 25,4% 32,8% 20,9% 11,9% 9,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 67 17,9% 26,9% 14,9% 28,4% 11,9% 313 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 66 0,0% 0,0% 1,5% 16,7% 81,8% Komunikativnost 66 0,0% 0,0% 6,1% 21,2% 72,7% Prilagodljivost 66 0,0% 0,0% 6,1% 18,2% 75,8% Osebna integriteta 66 0,0% 0,0% 7,6% 24,2% 68,2% Potrpežljivost 66 0,0% 0,0% 12,1% 19,7% 68,2% Pristnost 66 0,0% 1,5% 6,1% 25,8% 66,7% Motivator drugih 66 1,5% 0,0% 6,1% 21,2% 71,2% Iskrenost 66 0,0% 0,0% 7,6% 33,3% 59,1% Prizadevanje za neprestano 66 0,0% 0,0% 6,1% 28,8% 65,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 66 0,0% 0,0% 7,6% 27,3% 65,2% Dostopnost učečim se 66 1,5% 0,0% 7,6% 24,2% 66,7% Organiziranost 66 0,0% 1,5% 7,6% 27,3% 63,6% Samostojnost 66 0,0% 0,0% 10,6% 24,2% 65,2% Socialna spretnost 66 0,0% 0,0% 10,6% 30,3% 59,1% Predanost svojemu delu 66 0,0% 1,5% 12,1% 24,2% 62,1% Izkazovanje interesa za izkušnje, 66 0,0% 3,0% 6,1% 31,8% 59,1% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 66 0,0% 0,0% 6,1% 22,7% 71,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 66 1,5% 0,0% 13,6% 21,2% 63,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 65 0,0% 0,0% 9,2% 33,8% 56,9% Osmišljanje učenja in izobraževanja 65 0,0% 1,5% 12,3% 27,7% 58,5% Inovativnost 66 0,0% 0,0% 15,2% 28,8% 56,1% Ciljna usmerjenost 66 0,0% 0,0% 13,6% 39,4% 47,0% Smisel za humor 66 1,5% 1,5% 15,2% 42,4% 39,4% Navduševanje drugih za svojo 66 0,0% 3,0% 25,8% 33,3% 37,9% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 66 1,5% 6,1% 22,7% 24,2% 45,5% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 65 0,0% 0,0% 4,6% 32,3% 63,1% Komunikativnost 65 0,0% 1,5% 16,9% 35,4% 46,2% Prilagodljivost 65 0,0% 1,5% 16,9% 33,8% 47,7% Osebna integriteta 65 0,0% 0,0% 6,2% 40,0% 53,8% Potrpežljivost 65 0,0% 3,1% 18,5% 40,0% 38,5% Pristnost 65 0,0% 0,0% 7,7% 46,2% 46,2% Motivator drugih 65 0,0% 1,5% 27,7% 29,2% 41,5% 314 Iskrenost 65 0,0% 0,0% 3,1% 50,8% 46,2% Prizadevanje za neprestano 65 0,0% 0,0% 13,8% 30,8% 55,4% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 65 0,0% 1,5% 13,8% 40,0% 44,6% Dostopnost učečim se 65 0,0% 0,0% 9,2% 41,5% 49,2% Organiziranost 65 0,0% 0,0% 16,9% 36,9% 46,2% Samostojnost 65 0,0% 0,0% 9,2% 24,6% 66,2% Socialna spretnost 65 0,0% 3,1% 18,5% 47,7% 30,8% Predanost svojemu delu 65 0,0% 0,0% 7,7% 26,2% 66,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 65 0,0% 3,1% 9,2% 33,8% 53,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 65 0,0% 0,0% 13,8% 29,2% 56,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 65 0,0% 0,0% 13,8% 41,5% 44,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 65 0,0% 1,5% 18,5% 46,2% 33,8% Osmišljanje učenja in izobraževanja 65 1,5% 0,0% 18,5% 30,8% 49,2% Inovativnost 65 0,0% 3,1% 29,2% 35,4% 32,3% Ciljna usmerjenost 65 0,0% 3,1% 20,0% 32,3% 44,6% Smisel za humor 65 0,0% 4,6% 26,2% 32,3% 36,9% Navduševanje drugih za svojo 65 0,0% 3,1% 27,7% 38,5% 30,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 65 1,5% 4,6% 24,6% 40,0% 29,2% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.20: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU UMETNOST IN HUMANISTIKA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 160 19,4% 31,9% 29,4% 13,8% 5,6% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 162 10,5% 31,5% 27,8% 16,0% 14,2% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 161 14,3% 38,5% 31,1% 9,3% 6,8% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 158 22,2% 31,0% 31,0% 8,9% 7,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 315 korakov procesa, metod in tehnik 161 18,6% 28,6% 25,5% 17,4% 9,9% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 144 23,6% 28,5% 28,5% 7,6% 11,8% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 145 30,3% 26,9% 25,5% 6,2% 11,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 145 20,7% 23,4% 22,1% 17,2% 16,6% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 145 31,0% 31,0% 25,5% 8,3% 4,1% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 145 40,0% 33,1% 17,9% 4,8% 4,1% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 143 37,1% 33,6% 16,8% 5,6% 7,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 145 30,3% 28,3% 24,1% 11,7% 5,5% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 146 18,5% 29,5% 26,0% 14,4% 11,6% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 145 14,5% 15,9% 24,8% 25,5% 19,3% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 316 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 146 32,2% 32,2% 23,3% 4,1% 8,2% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 145 45,5% 31,7% 11,0% 2,1% 9,7% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 144 48,6% 27,1% 13,2% 1,4% 9,7% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 146 49,3% 25,3% 12,3% 3,4% 9,6% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 139 28,8% 28,1% 25,2% 7,2% 10,8% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 140 18,6% 31,4% 29,3% 9,3% 11,4% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 140 32,1% 26,4% 26,4% 7,1% 7,9% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 140 27,9% 31,4% 20,7% 15,7% 4,3% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 140 33,6% 32,1% 18,6% 11,4% 4,3% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 140 35,0% 30,7% 16,4% 7,9% 10,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 140 45,0% 30,0% 14,3% 5,7% 5,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 140 42,9% 28,6% 15,0% 7,9% 5,7% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 139 35,3% 33,8% 17,3% 7,2% 6,5% 317 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 140 30,0% 35,0% 21,4% 7,1% 6,4% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 140 26,4% 33,6% 25,0% 9,3% 5,7% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 139 22,3% 36,0% 25,9% 11,5% 4,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 140 32,9% 30,7% 27,1% 6,4% 2,9% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 140 41,4% 35,0% 15,0% 5,7% 2,9% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 136 18,4% 26,5% 31,6% 15,4% 8,1% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 136 27,2% 36,8% 25,0% 8,1% 2,9% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 136 25,0% 33,8% 28,7% 6,6% 5,9% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 136 22,8% 34,6% 27,2% 10,3% 5,1% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 136 28,7% 26,5% 30,9% 8,1% 5,9% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 135 31,9% 34,1% 20,7% 9,6% 3,7% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 318 … priprave (samo)evalvacijskih 136 22,8% 34,6% 20,6% 13,2% 8,8% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 136 16,9% 33,8% 30,1% 11,8% 7,4% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 135 20,7% 27,4% 20,0% 11,1% 20,7% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 135 14,1% 34,1% 27,4% 8,1% 16,3% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 135 28,9% 34,8% 23,7% 9,6% 3,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 135 24,4% 28,9% 18,5% 8,9% 19,3% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 135 19,3% 31,9% 25,2% 11,1% 12,6% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 135 25,9% 27,4% 31,1% 12,6% 3,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 133 19,5% 17,3% 22,6% 17,3% 23,3% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 133 16,5% 18,0% 21,1% 21,1% 23,3% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 133 27,8% 27,1% 26,3% 9,8% 9,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 132 12,9% 27,3% 21,2% 21,2% 17,4% 319 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 133 0,0% 0,0% 0,8% 16,5% 82,7% Komunikativnost 132 0,0% 0,8% 0,0% 28,0% 71,2% Prilagodljivost 133 0,0% 0,0% 3,0% 25,6% 71,4% Osebna integriteta 133 0,0% 0,0% 1,5% 34,6% 63,9% Potrpežljivost 133 0,0% 0,8% 2,3% 27,8% 69,2% Pristnost 133 0,0% 0,0% 4,5% 32,3% 63,2% Motivator drugih 132 0,8% 0,0% 2,3% 34,8% 62,1% Iskrenost 132 0,0% 0,0% 4,5% 37,1% 58,3% Prizadevanje za neprestano 132 0,0% 0,8% 4,5% 34,8% 59,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 133 0,8% 0,0% 3,0% 31,6% 64,7% Dostopnost učečim se 133 0,0% 0,8% 2,3% 30,8% 66,2% Organiziranost 132 0,8% 1,5% 3,0% 31,1% 63,6% Samostojnost 133 0,0% 2,3% 7,5% 30,1% 60,2% Socialna spretnost 133 0,0% 0,0% 6,0% 37,6% 56,4% Predanost svojemu delu 133 0,0% 1,5% 6,8% 44,4% 47,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 132 0,0% 0,0% 4,5% 41,7% 53,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 132 0,8% 0,0% 7,6% 40,2% 51,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 133 0,0% 0,0% 7,5% 35,3% 57,1% enakovrednih odnosov Samozavestnost 133 0,0% 3,8% 6,0% 42,9% 47,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 132 0,0% 1,5% 5,3% 36,4% 56,8% Inovativnost 133 0,0% 0,0% 8,3% 38,3% 53,4% Ciljna usmerjenost 132 0,0% 0,0% 12,9% 43,2% 43,9% Smisel za humor 133 0,8% 2,3% 16,5% 45,1% 35,3% Navduševanje drugih za svojo 133 0,0% 5,3% 15,0% 43,6% 36,1% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 133 0,8% 4,5% 15,0% 43,6% 36,1% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 128 0,0% 0,0% 3,1% 30,5% 66,4% Komunikativnost 129 0,0% 1,6% 10,9% 38,0% 49,6% Prilagodljivost 128 0,0% 0,0% 14,1% 32,8% 53,1% Osebna integriteta 129 0,0% 0,0% 8,5% 34,1% 57,4% Potrpežljivost 129 0,0% 0,8% 9,3% 41,9% 48,1% Pristnost 129 0,0% 0,8% 7,0% 40,3% 51,9% Motivator drugih 129 0,8% 2,3% 18,6% 41,1% 37,2% 320 Iskrenost 129 0,0% 0,0% 2,3% 38,8% 58,9% Prizadevanje za neprestano 129 0,0% 1,6% 14,0% 33,3% 51,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 129 0,8% 0,8% 9,3% 40,3% 48,8% Dostopnost učečim se 129 0,0% 0,8% 7,0% 37,2% 55,0% Organiziranost 129 0,0% 2,3% 14,7% 34,9% 48,1% Samostojnost 129 0,0% 0,0% 6,2% 34,1% 59,7% Socialna spretnost 129 0,0% 1,6% 17,1% 46,5% 34,9% Predanost svojemu delu 128 0,0% 0,8% 8,6% 26,6% 64,1% Izkazovanje interesa za izkušnje, 129 0,0% 2,3% 11,6% 42,6% 43,4% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 129 0,8% 0,8% 15,5% 37,2% 45,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 129 0,0% 0,8% 8,5% 38,0% 52,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 129 0,0% 5,4% 20,9% 42,6% 31,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 128 0,0% 0,8% 14,8% 40,6% 43,8% Inovativnost 129 0,0% 7,8% 18,6% 34,9% 38,8% Ciljna usmerjenost 128 0,0% 3,1% 18,8% 41,4% 36,7% Smisel za humor 129 0,8% 3,9% 18,6% 44,2% 32,6% Navduševanje drugih za svojo 129 0,8% 5,4% 16,3% 43,4% 34,1% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 129 1,6% 5,4% 26,4% 41,9% 24,8% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.21: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU DRUŽBENE VEDE, NOVINARSTVO IN INFORMACIJSKA ZNANOST Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 62 24,2% 37,1% 25,8% 11,3% 1,6% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 63 14,3% 38,1% 27,0% 17,5% 3,2% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 63 17,5% 41,3% 22,2% 17,5% 1,6% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 63 23,8% 39,7% 25,4% 6,3% 4,8% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 321 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 63 27,0% 36,5% 27,0% 7,9% 1,6% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 54 29,6% 40,7% 18,5% 3,7% 7,4% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 55 36,4% 43,6% 10,9% 5,5% 3,6% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 55 32,7% 27,3% 20,0% 10,9% 9,1% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 55 40,0% 40,0% 16,4% 1,8% 1,8% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 55 47,3% 36,4% 12,7% 1,8% 1,8% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 55 43,6% 32,7% 16,4% 3,6% 3,6% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 55 29,1% 32,7% 20,0% 12,7% 5,5% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 55 25,5% 30,9% 27,3% 9,1% 7,3% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 55 20,0% 23,6% 25,5% 20,0% 10,9% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 322 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 55 36,4% 47,3% 10,9% 1,8% 3,6% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 55 52,7% 32,7% 9,1% 1,8% 3,6% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 55 54,5% 30,9% 7,3% 1,8% 5,5% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 55 52,7% 30,9% 9,1% 1,8% 5,5% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 55 29,1% 41,8% 21,8% 0,0% 7,3% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 55 23,6% 32,7% 25,5% 5,5% 12,7% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 55 32,7% 34,5% 21,8% 1,8% 9,1% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 55 25,5% 40,0% 29,1% 5,5% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 55 40,0% 36,4% 16,4% 7,3% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 55 45,5% 34,5% 14,5% 5,5% 0,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 55 60,0% 25,5% 10,9% 3,6% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 55 56,4% 32,7% 7,3% 3,6% 0,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 55 43,6% 36,4% 12,7% 3,6% 3,6% 323 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 55 27,3% 38,2% 25,5% 5,5% 3,6% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 55 23,6% 50,9% 16,4% 5,5% 3,6% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 54 31,5% 38,9% 25,9% 1,9% 1,9% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 55 41,8% 29,1% 25,5% 3,6% 0,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 55 58,2% 30,9% 9,1% 1,8% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 52 17,3% 30,8% 36,5% 13,5% 1,9% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 52 25,0% 38,5% 28,8% 5,8% 1,9% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 52 23,1% 42,3% 26,9% 5,8% 1,9% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 52 25,0% 48,1% 15,4% 5,8% 5,8% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 53 30,2% 30,2% 26,4% 5,7% 7,5% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 52 46,2% 30,8% 17,3% 1,9% 3,8% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 324 … priprave (samo)evalvacijskih 52 34,6% 28,8% 21,2% 9,6% 5,8% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 52 21,2% 42,3% 25,0% 9,6% 1,9% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 51 31,4% 27,5% 17,6% 9,8% 13,7% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 51 29,4% 31,4% 23,5% 7,8% 7,8% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 51 35,3% 39,2% 19,6% 5,9% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 51 31,4% 29,4% 23,5% 3,9% 11,8% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 51 23,5% 43,1% 23,5% 5,9% 3,9% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 51 23,5% 43,1% 21,6% 7,8% 3,9% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 51 27,5% 31,4% 15,7% 13,7% 11,8% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 51 19,6% 21,6% 13,7% 23,5% 21,6% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 51 33,3% 19,6% 21,6% 5,9% 19,6% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 51 17,6% 23,5% 19,6% 19,6% 19,6% 325 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 51 0,0% 0,0% 2,0% 19,6% 78,4% Komunikativnost 51 0,0% 0,0% 2,0% 39,2% 58,8% Prilagodljivost 51 0,0% 0,0% 2,0% 25,5% 72,5% Osebna integriteta 51 0,0% 0,0% 2,0% 25,5% 72,5% Potrpežljivost 51 0,0% 0,0% 7,8% 35,3% 56,9% Pristnost 51 0,0% 0,0% 3,9% 29,4% 66,7% Motivator drugih 51 0,0% 0,0% 3,9% 43,1% 52,9% Iskrenost 51 0,0% 0,0% 9,8% 35,3% 54,9% Prizadevanje za neprestano 51 0,0% 0,0% 2,0% 47,1% 51,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 51 0,0% 0,0% 2,0% 41,2% 56,9% Dostopnost učečim se 51 0,0% 0,0% 0,0% 39,2% 60,8% Organiziranost 50 0,0% 2,0% 6,0% 40,0% 52,0% Samostojnost 51 0,0% 2,0% 5,9% 41,2% 51,0% Socialna spretnost 51 0,0% 0,0% 0,0% 49,0% 51,0% Predanost svojemu delu 51 0,0% 2,0% 5,9% 39,2% 52,9% Izkazovanje interesa za izkušnje, 51 0,0% 0,0% 2,0% 43,1% 54,9% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 51 0,0% 0,0% 7,8% 39,2% 52,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 51 0,0% 0,0% 5,9% 31,4% 62,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 51 0,0% 2,0% 3,9% 49,0% 45,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 51 0,0% 2,0% 7,8% 37,3% 52,9% Inovativnost 51 0,0% 0,0% 13,7% 37,3% 49,0% Ciljna usmerjenost 51 0,0% 0,0% 11,8% 43,1% 45,1% Smisel za humor 51 2,0% 2,0% 13,7% 49,0% 33,3% Navduševanje drugih za svojo 51 2,0% 7,8% 19,6% 33,3% 37,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 50 2,0% 8,0% 16,0% 44,0% 30,0% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 49 0,0% 0,0% 6,1% 36,7% 57,1% Komunikativnost 49 0,0% 0,0% 16,3% 30,6% 53,1% Prilagodljivost 49 0,0% 0,0% 14,3% 28,6% 57,1% Osebna integriteta 49 0,0% 0,0% 4,1% 30,6% 65,3% Potrpežljivost 49 0,0% 6,1% 12,2% 49,0% 32,7% Pristnost 49 0,0% 0,0% 6,1% 46,9% 46,9% Motivator drugih 49 0,0% 0,0% 26,5% 44,9% 28,6% 326 Iskrenost 49 0,0% 0,0% 4,1% 53,1% 42,9% Prizadevanje za neprestano 49 0,0% 0,0% 10,2% 49,0% 40,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 49 0,0% 0,0% 8,2% 44,9% 46,9% Dostopnost učečim se 49 0,0% 0,0% 10,2% 46,9% 42,9% Organiziranost 49 0,0% 2,0% 24,5% 40,8% 32,7% Samostojnost 49 0,0% 0,0% 6,1% 36,7% 57,1% Socialna spretnost 49 0,0% 0,0% 14,3% 53,1% 32,7% Predanost svojemu delu 48 0,0% 2,1% 10,4% 43,8% 43,8% Izkazovanje interesa za izkušnje, 49 0,0% 0,0% 12,2% 49,0% 38,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 49 0,0% 0,0% 12,2% 44,9% 42,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 49 0,0% 0,0% 8,2% 40,8% 51,0% enakovrednih odnosov Samozavestnost 49 0,0% 6,1% 12,2% 44,9% 36,7% Osmišljanje učenja in izobraževanja 49 0,0% 4,1% 14,3% 34,7% 46,9% Inovativnost 49 0,0% 4,1% 22,4% 42,9% 30,6% Ciljna usmerjenost 49 0,0% 4,1% 20,4% 40,8% 34,7% Smisel za humor 49 2,0% 2,0% 14,3% 51,0% 30,6% Navduševanje drugih za svojo 49 2,0% 12,2% 20,4% 32,7% 32,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 49 0,0% 6,1% 26,5% 46,9% 20,4% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.22: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU POSLOVNE IN UPRAVNE VEDE, PRAVO Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 46 39,1% 19,6% 28,3% 10,9% 2,2% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 46 21,7% 39,1% 23,9% 8,7% 6,5% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 46 26,1% 32,6% 21,7% 17,4% 2,2% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 46 28,3% 30,4% 26,1% 10,9% 4,3% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 327 korakov procesa, metod in tehnik 46 34,8% 21,7% 26,1% 15,2% 2,2% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 43 34,9% 41,9% 16,3% 2,3% 4,7% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 44 47,7% 34,1% 13,6% 2,3% 2,3% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 44 52,3% 18,2% 15,9% 6,8% 6,8% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 44 34,1% 45,5% 15,9% 2,3% 2,3% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 44 31,8% 54,5% 6,8% 4,5% 2,3% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 44 34,1% 43,2% 18,2% 4,5% 0,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 44 25,0% 34,1% 27,3% 11,4% 2,3% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 44 31,8% 34,1% 20,5% 6,8% 6,8% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 44 34,1% 15,9% 27,3% 15,9% 6,8% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 328 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 44 47,7% 38,6% 6,8% 4,5% 2,3% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 44 63,6% 25,0% 4,5% 4,5% 2,3% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 44 63,6% 25,0% 6,8% 2,3% 2,3% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 44 59,1% 22,7% 9,1% 4,5% 4,5% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 42 40,5% 33,3% 19,0% 2,4% 4,8% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 42 31,0% 26,2% 26,2% 11,9% 4,8% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 42 50,0% 26,2% 16,7% 2,4% 4,8% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 42 40,5% 26,2% 28,6% 4,8% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 42 45,2% 35,7% 16,7% 2,4% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 42 50,0% 35,7% 11,9% 2,4% 0,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 42 61,9% 23,8% 14,3% 0,0% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 41 63,4% 24,4% 12,2% 0,0% 0,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 42 54,8% 35,7% 9,5% 0,0% 0,0% 329 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 42 35,7% 33,3% 16,7% 14,3% 0,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 42 35,7% 31,0% 19,0% 14,3% 0,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 42 26,2% 35,7% 28,6% 9,5% 0,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 42 35,7% 33,3% 26,2% 4,8% 0,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 42 54,8% 35,7% 9,5% 0,0% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 41 39,0% 22,0% 24,4% 12,2% 2,4% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 41 36,6% 36,6% 17,1% 9,8% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 41 39,0% 22,0% 29,3% 7,3% 2,4% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 41 39,0% 29,3% 22,0% 7,3% 2,4% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 41 41,5% 22,0% 29,3% 4,9% 2,4% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 41 53,7% 24,4% 14,6% 4,9% 2,4% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 330 … priprave (samo)evalvacijskih 41 41,5% 24,4% 14,6% 12,2% 7,3% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 41 31,7% 24,4% 39,0% 4,9% 0,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 41 39,0% 22,0% 22,0% 4,9% 12,2% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 41 41,5% 24,4% 24,4% 4,9% 4,9% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 41 29,3% 36,6% 26,8% 7,3% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 40 40,0% 30,0% 12,5% 5,0% 12,5% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 41 31,7% 39,0% 19,5% 4,9% 4,9% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 41 31,7% 29,3% 22,0% 17,1% 0,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 41 43,9% 22,0% 19,5% 9,8% 4,9% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 40 37,5% 17,5% 17,5% 17,5% 10,0% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 41 46,3% 14,6% 22,0% 7,3% 9,8% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 41 36,6% 24,4% 19,5% 12,2% 7,3% 331 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 40 2,5% 0,0% 0,0% 35,0% 62,5% Komunikativnost 40 2,5% 0,0% 0,0% 27,5% 70,0% Prilagodljivost 40 2,5% 0,0% 7,5% 27,5% 62,5% Osebna integriteta 40 2,5% 0,0% 2,5% 27,5% 67,5% Potrpežljivost 40 2,5% 0,0% 10,0% 40,0% 47,5% Pristnost 40 2,5% 0,0% 2,5% 30,0% 65,0% Motivator drugih 40 2,5% 0,0% 0,0% 37,5% 60,0% Iskrenost 40 2,5% 0,0% 5,0% 45,0% 47,5% Prizadevanje za neprestano 40 2,5% 0,0% 2,5% 47,5% 47,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 40 0,0% 2,5% 5,0% 40,0% 52,5% Dostopnost učečim se 40 2,5% 0,0% 2,5% 35,0% 60,0% Organiziranost 40 2,5% 2,5% 7,5% 42,5% 45,0% Samostojnost 40 2,5% 0,0% 5,0% 45,0% 47,5% Socialna spretnost 39 0,0% 0,0% 5,1% 53,8% 41,0% Predanost svojemu delu 40 2,5% 0,0% 7,5% 40,0% 50,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 40 2,5% 0,0% 2,5% 40,0% 55,0% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 40 2,5% 0,0% 12,5% 32,5% 52,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 40 2,5% 0,0% 5,0% 45,0% 47,5% enakovrednih odnosov Samozavestnost 40 2,5% 2,5% 5,0% 40,0% 50,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 40 2,5% 2,5% 5,0% 45,0% 45,0% Inovativnost 40 2,5% 0,0% 12,5% 45,0% 40,0% Ciljna usmerjenost 40 2,5% 0,0% 10,0% 35,0% 52,5% Smisel za humor 39 5,1% 0,0% 17,9% 48,7% 28,2% Navduševanje drugih za svojo 39 0,0% 17,9% 12,8% 35,9% 33,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 40 2,5% 7,5% 17,5% 42,5% 30,0% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 39 0,0% 0,0% 5,1% 35,9% 59,0% Komunikativnost 39 0,0% 2,6% 7,7% 30,8% 59,0% Prilagodljivost 39 0,0% 0,0% 12,8% 38,5% 48,7% Osebna integriteta 39 0,0% 0,0% 5,1% 28,2% 66,7% Potrpežljivost 39 0,0% 0,0% 25,6% 51,3% 23,1% Pristnost 39 0,0% 0,0% 2,6% 51,3% 46,2% Motivator drugih 39 0,0% 2,6% 15,4% 38,5% 43,6% 332 Iskrenost 39 0,0% 0,0% 2,6% 35,9% 61,5% Prizadevanje za neprestano 39 0,0% 0,0% 15,4% 43,6% 41,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 39 0,0% 2,6% 7,7% 53,8% 35,9% Dostopnost učečim se 39 0,0% 0,0% 7,7% 38,5% 53,8% Organiziranost 39 0,0% 0,0% 20,5% 38,5% 41,0% Samostojnost 39 0,0% 0,0% 5,1% 43,6% 51,3% Socialna spretnost 38 0,0% 0,0% 21,1% 44,7% 34,2% Predanost svojemu delu 39 0,0% 0,0% 7,7% 38,5% 53,8% Izkazovanje interesa za izkušnje, 39 0,0% 2,6% 7,7% 46,2% 43,6% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 39 0,0% 0,0% 17,9% 38,5% 43,6% Spodbujanje odprtih, odkritih in 39 0,0% 0,0% 2,6% 43,6% 53,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 39 0,0% 2,6% 23,1% 51,3% 23,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 39 2,6% 2,6% 7,7% 46,2% 41,0% Inovativnost 39 0,0% 12,8% 15,4% 43,6% 28,2% Ciljna usmerjenost 39 0,0% 2,6% 17,9% 35,9% 43,6% Smisel za humor 39 2,6% 2,6% 20,5% 51,3% 23,1% Navduševanje drugih za svojo 39 0,0% 12,8% 23,1% 43,6% 20,5% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 39 0,0% 10,3% 15,4% 51,3% 23,1% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.23: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU NARAVOSLOVJE, MATEMATIKA IN STATISTIKA Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 28 25,0% 35,7% 32,1% 7,1% 0,0% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 28 3,6% 42,9% 28,6% 21,4% 3,6% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 28 17,9% 35,7% 32,1% 10,7% 3,6% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 28 17,9% 42,9% 32,1% 3,6% 3,6% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 333 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 28 28,6% 14,3% 35,7% 14,3% 7,1% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 27 18,5% 33,3% 37,0% 3,7% 7,4% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 27 29,6% 37,0% 33,3% 0,0% 0,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 27 22,2% 14,8% 44,4% 7,4% 11,1% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 26 30,8% 38,5% 26,9% 0,0% 3,8% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 27 37,0% 37,0% 18,5% 3,7% 3,7% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 27 40,7% 33,3% 14,8% 3,7% 7,4% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 27 22,2% 48,1% 18,5% 7,4% 3,7% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 27 11,1% 33,3% 33,3% 11,1% 11,1% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 27 7,4% 18,5% 51,9% 11,1% 11,1% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 334 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 27 29,6% 37,0% 29,6% 0,0% 3,7% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 27 40,7% 25,9% 25,9% 0,0% 7,4% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 27 44,4% 29,6% 18,5% 3,7% 3,7% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 27 40,7% 29,6% 22,2% 0,0% 7,4% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 26 26,9% 30,8% 23,1% 7,7% 11,5% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 26 15,4% 34,6% 34,6% 7,7% 7,7% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 26 19,2% 53,8% 23,1% 0,0% 3,8% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 26 23,1% 46,2% 23,1% 7,7% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 26 34,6% 38,5% 15,4% 11,5% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 26 30,8% 38,5% 19,2% 7,7% 3,8% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 26 50,0% 23,1% 19,2% 7,7% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 26 42,3% 30,8% 15,4% 11,5% 0,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 26 38,5% 23,1% 38,5% 0,0% 0,0% 335 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 26 23,1% 42,3% 30,8% 3,8% 0,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 26 19,2% 34,6% 30,8% 7,7% 7,7% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 25 16,0% 44,0% 24,0% 12,0% 4,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 26 26,9% 34,6% 34,6% 0,0% 3,8% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 26 42,3% 26,9% 26,9% 3,8% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 23 13,0% 52,2% 21,7% 4,3% 8,7% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 23 13,0% 65,2% 21,7% 0,0% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 23 17,4% 52,2% 21,7% 8,7% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 23 17,4% 47,8% 21,7% 13,0% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 24 20,8% 41,7% 25,0% 8,3% 4,2% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 23 26,1% 39,1% 26,1% 8,7% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 336 … priprave (samo)evalvacijskih 23 17,4% 39,1% 34,8% 8,7% 0,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 23 17,4% 30,4% 39,1% 13,0% 0,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 23 8,7% 26,1% 30,4% 17,4% 17,4% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 23 13,0% 13,0% 52,2% 4,3% 17,4% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 23 4,3% 56,5% 17,4% 21,7% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 23 17,4% 21,7% 30,4% 17,4% 13,0% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 23 13,0% 34,8% 34,8% 8,7% 8,7% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 23 13,0% 34,8% 39,1% 8,7% 4,3% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 22 18,2% 18,2% 22,7% 31,8% 9,1% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 22 9,1% 22,7% 18,2% 31,8% 18,2% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 22 18,2% 27,3% 27,3% 18,2% 9,1% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 22 13,6% 13,6% 18,2% 36,4% 18,2% 337 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 22 0,0% 0,0% 0,0% 36,4% 63,6% Komunikativnost 22 0,0% 0,0% 18,2% 36,4% 45,5% Prilagodljivost 22 0,0% 0,0% 4,5% 40,9% 54,5% Osebna integriteta 22 0,0% 0,0% 4,5% 54,5% 40,9% Potrpežljivost 22 0,0% 0,0% 18,2% 27,3% 54,5% Pristnost 22 0,0% 0,0% 4,5% 27,3% 68,2% Motivator drugih 22 0,0% 0,0% 4,5% 22,7% 72,7% Iskrenost 22 0,0% 0,0% 9,1% 27,3% 63,6% Prizadevanje za neprestano 22 0,0% 0,0% 4,5% 59,1% 36,4% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 22 0,0% 0,0% 4,5% 18,2% 77,3% Dostopnost učečim se 22 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Organiziranost 22 0,0% 0,0% 18,2% 36,4% 45,5% Samostojnost 22 0,0% 0,0% 22,7% 31,8% 45,5% Socialna spretnost 22 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Predanost svojemu delu 22 0,0% 0,0% 4,5% 45,5% 50,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 22 0,0% 0,0% 4,5% 36,4% 59,1% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 21 0,0% 0,0% 19,0% 33,3% 47,6% Spodbujanje odprtih, odkritih in 22 0,0% 0,0% 9,1% 36,4% 54,5% enakovrednih odnosov Samozavestnost 22 0,0% 0,0% 27,3% 45,5% 27,3% Osmišljanje učenja in izobraževanja 22 0,0% 0,0% 4,5% 36,4% 59,1% Inovativnost 22 0,0% 0,0% 27,3% 31,8% 40,9% Ciljna usmerjenost 22 0,0% 0,0% 27,3% 40,9% 31,8% Smisel za humor 22 0,0% 0,0% 18,2% 54,5% 27,3% Navduševanje drugih za svojo 22 0,0% 4,5% 22,7% 36,4% 36,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 22 0,0% 0,0% 27,3% 40,9% 31,8% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 21 0,0% 0,0% 9,5% 47,6% 42,9% Komunikativnost 21 0,0% 0,0% 23,8% 38,1% 38,1% Prilagodljivost 21 0,0% 0,0% 14,3% 42,9% 42,9% Osebna integriteta 21 0,0% 0,0% 0,0% 47,6% 52,4% Potrpežljivost 21 0,0% 4,8% 19,0% 47,6% 28,6% Pristnost 21 0,0% 0,0% 0,0% 42,9% 57,1% Motivator drugih 21 0,0% 0,0% 14,3% 52,4% 33,3% 338 Iskrenost 21 0,0% 0,0% 0,0% 52,4% 47,6% Prizadevanje za neprestano 21 0,0% 0,0% 4,8% 38,1% 57,1% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 21 0,0% 0,0% 0,0% 52,4% 47,6% Dostopnost učečim se 21 0,0% 0,0% 14,3% 47,6% 38,1% Organiziranost 21 0,0% 4,8% 28,6% 38,1% 28,6% Samostojnost 21 0,0% 0,0% 19,0% 38,1% 42,9% Socialna spretnost 21 0,0% 0,0% 19,0% 57,1% 23,8% Predanost svojemu delu 21 0,0% 0,0% 9,5% 38,1% 52,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 21 0,0% 0,0% 9,5% 38,1% 52,4% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 21 0,0% 0,0% 9,5% 57,1% 33,3% Spodbujanje odprtih, odkritih in 21 0,0% 0,0% 0,0% 52,4% 47,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 21 0,0% 0,0% 28,6% 42,9% 28,6% Osmišljanje učenja in izobraževanja 21 0,0% 0,0% 19,0% 33,3% 47,6% Inovativnost 21 0,0% 4,8% 14,3% 47,6% 33,3% Ciljna usmerjenost 21 0,0% 4,8% 9,5% 52,4% 33,3% Smisel za humor 21 0,0% 4,8% 28,6% 57,1% 9,5% Navduševanje drugih za svojo 21 0,0% 4,8% 19,0% 42,9% 33,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 21 0,0% 0,0% 23,8% 47,6% 28,6% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.24: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 61 23,0% 32,8% 31,1% 9,8% 3,3% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 61 6,6% 36,1% 41,0% 14,8% 1,6% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 61 19,7% 36,1% 32,8% 9,8% 1,6% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 59 23,7% 23,7% 40,7% 10,2% 1,7% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 339 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 61 21,3% 24,6% 31,1% 19,7% 3,3% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 56 26,8% 25,0% 33,9% 8,9% 5,4% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 56 35,7% 21,4% 33,9% 3,6% 5,4% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 56 30,4% 17,9% 28,6% 14,3% 8,9% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 56 23,2% 33,9% 28,6% 12,5% 1,8% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 56 26,8% 41,1% 17,9% 10,7% 3,6% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 56 33,9% 32,1% 19,6% 7,1% 7,1% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 56 23,2% 30,4% 26,8% 12,5% 7,1% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 56 19,6% 21,4% 30,4% 23,2% 5,4% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 56 10,7% 19,6% 25,0% 30,4% 14,3% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 340 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 56 37,5% 37,5% 16,1% 5,4% 3,6% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 56 58,9% 17,9% 16,1% 3,6% 3,6% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 56 57,1% 19,6% 16,1% 5,4% 1,8% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 56 53,6% 23,2% 12,5% 7,1% 3,6% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 54 22,2% 33,3% 27,8% 3,7% 13,0% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 54 16,7% 44,4% 18,5% 9,3% 11,1% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 55 40,0% 27,3% 23,6% 5,5% 3,6% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 55 32,7% 25,5% 29,1% 10,9% 1,8% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 55 20,0% 43,6% 23,6% 5,5% 7,3% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 55 32,7% 30,9% 20,0% 7,3% 9,1% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 55 40,0% 29,1% 18,2% 7,3% 5,5% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 55 36,4% 27,3% 23,6% 7,3% 5,5% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 54 27,8% 33,3% 22,2% 5,6% 11,1% 341 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 55 20,0% 43,6% 23,6% 5,5% 7,3% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 55 25,5% 41,8% 20,0% 9,1% 3,6% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 55 21,8% 45,5% 18,2% 7,3% 7,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 55 21,8% 38,2% 30,9% 5,5% 3,6% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 55 34,5% 34,5% 25,5% 3,6% 1,8% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 53 18,9% 26,4% 39,6% 9,4% 5,7% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 53 28,3% 30,2% 28,3% 9,4% 3,8% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 53 22,6% 32,1% 34,0% 9,4% 1,9% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 53 17,0% 39,6% 26,4% 13,2% 3,8% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 53 26,4% 30,2% 30,2% 9,4% 3,8% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 53 34,0% 30,2% 24,5% 7,5% 3,8% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 342 … priprave (samo)evalvacijskih 53 22,6% 28,3% 26,4% 15,1% 7,5% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 53 15,1% 24,5% 35,8% 15,1% 9,4% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 53 18,9% 34,0% 20,8% 18,9% 7,5% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 53 18,9% 24,5% 37,7% 15,1% 3,8% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 53 24,5% 32,1% 24,5% 15,1% 3,8% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 52 25,0% 21,2% 32,7% 11,5% 9,6% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 53 13,2% 34,0% 35,8% 11,3% 5,7% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 53 28,3% 30,2% 30,2% 7,5% 3,8% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 53 26,4% 15,1% 24,5% 18,9% 15,1% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 53 18,9% 18,9% 22,6% 24,5% 15,1% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 53 37,7% 17,0% 32,1% 7,5% 5,7% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 53 24,5% 17,0% 26,4% 24,5% 7,5% 343 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 53 0,0% 0,0% 1,9% 17,0% 81,1% Komunikativnost 53 0,0% 1,9% 1,9% 26,4% 69,8% Prilagodljivost 53 0,0% 0,0% 1,9% 26,4% 71,7% Osebna integriteta 53 0,0% 0,0% 3,8% 37,7% 58,5% Potrpežljivost 53 0,0% 1,9% 3,8% 17,0% 77,4% Pristnost 52 0,0% 0,0% 3,8% 34,6% 61,5% Motivator drugih 53 0,0% 0,0% 5,7% 37,7% 56,6% Iskrenost 53 0,0% 0,0% 7,5% 30,2% 62,3% Prizadevanje za neprestano 52 0,0% 0,0% 5,8% 42,3% 51,9% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 53 0,0% 0,0% 5,7% 30,2% 64,2% Dostopnost učečim se 53 0,0% 0,0% 1,9% 32,1% 66,0% Organiziranost 53 0,0% 1,9% 5,7% 24,5% 67,9% Samostojnost 53 0,0% 3,8% 5,7% 30,2% 60,4% Socialna spretnost 53 0,0% 0,0% 5,7% 39,6% 54,7% Predanost svojemu delu 53 0,0% 1,9% 9,4% 45,3% 43,4% Izkazovanje interesa za izkušnje, 53 0,0% 0,0% 9,4% 41,5% 49,1% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 53 0,0% 0,0% 9,4% 39,6% 50,9% Spodbujanje odprtih, odkritih in 53 0,0% 0,0% 11,3% 34,0% 54,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 52 0,0% 5,8% 1,9% 44,2% 48,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 53 0,0% 7,5% 9,4% 34,0% 49,1% Inovativnost 53 0,0% 0,0% 13,2% 39,6% 47,2% Ciljna usmerjenost 53 0,0% 0,0% 15,1% 50,9% 34,0% Smisel za humor 53 0,0% 0,0% 28,3% 45,3% 26,4% Navduševanje drugih za svojo 53 1,9% 7,5% 15,1% 47,2% 28,3% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 53 1,9% 7,5% 17,0% 49,1% 24,5% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 52 0,0% 0,0% 5,8% 34,6% 59,6% Komunikativnost 52 0,0% 0,0% 9,6% 50,0% 40,4% Prilagodljivost 52 0,0% 0,0% 7,7% 28,8% 63,5% Osebna integriteta 52 0,0% 0,0% 5,8% 40,4% 53,8% Potrpežljivost 52 0,0% 0,0% 11,5% 44,2% 44,2% Pristnost 52 0,0% 0,0% 5,8% 42,3% 51,9% Motivator drugih 52 0,0% 1,9% 17,3% 46,2% 34,6% 344 Iskrenost 52 0,0% 0,0% 1,9% 40,4% 57,7% Prizadevanje za neprestano 52 0,0% 0,0% 15,4% 38,5% 46,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 52 0,0% 1,9% 9,6% 42,3% 46,2% Dostopnost učečim se 52 0,0% 0,0% 3,8% 38,5% 57,7% Organiziranost 52 0,0% 1,9% 17,3% 32,7% 48,1% Samostojnost 52 0,0% 0,0% 7,7% 36,5% 55,8% Socialna spretnost 52 0,0% 1,9% 13,5% 53,8% 30,8% Predanost svojemu delu 51 0,0% 2,0% 9,8% 41,2% 47,1% Izkazovanje interesa za izkušnje, 52 0,0% 3,8% 7,7% 51,9% 36,5% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 52 0,0% 1,9% 11,5% 38,5% 48,1% Spodbujanje odprtih, odkritih in 52 0,0% 0,0% 3,8% 38,5% 57,7% enakovrednih odnosov Samozavestnost 52 0,0% 7,7% 19,2% 42,3% 30,8% Osmišljanje učenja in izobraževanja 51 2,0% 0,0% 15,7% 49,0% 33,3% Inovativnost 52 0,0% 9,6% 13,5% 48,1% 28,8% Ciljna usmerjenost 51 0,0% 2,0% 17,6% 43,1% 37,3% Smisel za humor 52 0,0% 1,9% 21,2% 53,8% 23,1% Navduševanje drugih za svojo 52 1,9% 7,7% 15,4% 44,2% 30,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 52 0,0% 7,7% 32,7% 48,1% 11,5% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.25: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU TEHNIKA, PROIZVODNE TEHNOLOGIJE IN GRADBENIŠTVO Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 30 33,3% 30,0% 20,0% 3,3% 13,3% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 30 20,0% 43,3% 13,3% 6,7% 16,7% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 30 20,0% 36,7% 26,7% 6,7% 10,0% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 30 26,7% 36,7% 26,7% 0,0% 10,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 345 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 30 26,7% 30,0% 23,3% 3,3% 16,7% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 28 32,1% 35,7% 21,4% 3,6% 7,1% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 28 39,3% 28,6% 21,4% 0,0% 10,7% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 28 32,1% 32,1% 21,4% 3,6% 10,7% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 27 33,3% 33,3% 25,9% 0,0% 7,4% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 28 39,3% 35,7% 14,3% 0,0% 10,7% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 28 35,7% 39,3% 14,3% 0,0% 10,7% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 28 25,0% 50,0% 10,7% 7,1% 7,1% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 28 28,6% 17,9% 39,3% 3,6% 10,7% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 28 17,9% 17,9% 28,6% 17,9% 17,9% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 346 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 28 50,0% 28,6% 14,3% 0,0% 7,1% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 28 50,0% 14,3% 25,0% 0,0% 10,7% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 28 53,6% 17,9% 17,9% 0,0% 10,7% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 28 53,6% 21,4% 7,1% 3,6% 14,3% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 27 33,3% 33,3% 22,2% 0,0% 11,1% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 27 29,6% 40,7% 14,8% 3,7% 11,1% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 27 40,7% 29,6% 18,5% 3,7% 7,4% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 27 29,6% 40,7% 18,5% 7,4% 3,7% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 27 33,3% 37,0% 25,9% 0,0% 3,7% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 27 33,3% 33,3% 29,6% 0,0% 3,7% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 27 44,4% 33,3% 18,5% 0,0% 3,7% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 27 40,7% 33,3% 22,2% 0,0% 3,7% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 27 33,3% 44,4% 18,5% 0,0% 3,7% 347 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 27 29,6% 29,6% 33,3% 3,7% 3,7% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 27 29,6% 40,7% 14,8% 7,4% 7,4% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 27 25,9% 51,9% 11,1% 7,4% 3,7% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 27 22,2% 44,4% 25,9% 3,7% 3,7% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 27 44,4% 33,3% 18,5% 0,0% 3,7% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 26 19,2% 30,8% 26,9% 0,0% 23,1% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 26 19,2% 46,2% 23,1% 0,0% 11,5% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 26 38,5% 26,9% 11,5% 11,5% 11,5% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 26 26,9% 34,6% 26,9% 3,8% 7,7% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 26 30,8% 26,9% 30,8% 3,8% 7,7% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 26 30,8% 38,5% 19,2% 3,8% 7,7% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 348 … priprave (samo)evalvacijskih 26 26,9% 7,7% 42,3% 11,5% 11,5% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 26 19,2% 26,9% 38,5% 7,7% 7,7% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 26 26,9% 15,4% 23,1% 15,4% 19,2% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 26 30,8% 23,1% 15,4% 15,4% 15,4% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 26 30,8% 34,6% 19,2% 7,7% 7,7% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 26 30,8% 15,4% 30,8% 7,7% 15,4% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 26 23,1% 23,1% 46,2% 0,0% 7,7% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 26 19,2% 34,6% 30,8% 7,7% 7,7% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 26 19,2% 34,6% 11,5% 19,2% 15,4% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 26 15,4% 23,1% 19,2% 23,1% 19,2% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 26 38,5% 19,2% 23,1% 7,7% 11,5% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 26 26,9% 23,1% 7,7% 26,9% 15,4% 349 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 26 0,0% 0,0% 3,8% 26,9% 69,2% Komunikativnost 26 0,0% 0,0% 7,7% 23,1% 69,2% Prilagodljivost 26 0,0% 0,0% 3,8% 30,8% 65,4% Osebna integriteta 26 0,0% 0,0% 7,7% 46,2% 46,2% Potrpežljivost 25 0,0% 0,0% 8,0% 32,0% 60,0% Pristnost 26 0,0% 0,0% 3,8% 46,2% 50,0% Motivator drugih 26 0,0% 0,0% 7,7% 34,6% 57,7% Iskrenost 26 0,0% 0,0% 7,7% 50,0% 42,3% Prizadevanje za neprestano 26 0,0% 0,0% 7,7% 50,0% 42,3% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 26 0,0% 0,0% 19,2% 38,5% 42,3% Dostopnost učečim se 26 0,0% 0,0% 3,8% 46,2% 50,0% Organiziranost 26 0,0% 0,0% 3,8% 42,3% 53,8% Samostojnost 26 0,0% 0,0% 11,5% 26,9% 61,5% Socialna spretnost 26 0,0% 0,0% 11,5% 53,8% 34,6% Predanost svojemu delu 26 0,0% 0,0% 15,4% 38,5% 46,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 26 0,0% 0,0% 11,5% 38,5% 50,0% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 26 0,0% 0,0% 7,7% 30,8% 61,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 26 0,0% 0,0% 15,4% 50,0% 34,6% enakovrednih odnosov Samozavestnost 26 0,0% 0,0% 7,7% 42,3% 50,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 26 0,0% 0,0% 19,2% 34,6% 46,2% Inovativnost 26 0,0% 3,8% 19,2% 30,8% 46,2% Ciljna usmerjenost 26 0,0% 0,0% 7,7% 65,4% 26,9% Smisel za humor 26 0,0% 0,0% 30,8% 53,8% 15,4% Navduševanje drugih za svojo 26 0,0% 3,8% 23,1% 50,0% 23,1% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 26 0,0% 3,8% 42,3% 30,8% 23,1% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 25 0,0% 0,0% 8,0% 16,0% 76,0% Komunikativnost 25 0,0% 0,0% 24,0% 24,0% 52,0% Prilagodljivost 25 0,0% 0,0% 8,0% 36,0% 56,0% Osebna integriteta 25 0,0% 0,0% 12,0% 28,0% 60,0% Potrpežljivost 25 0,0% 0,0% 20,0% 40,0% 40,0% Pristnost 25 0,0% 0,0% 8,0% 36,0% 56,0% Motivator drugih 25 0,0% 0,0% 8,0% 56,0% 36,0% 350 Iskrenost 25 0,0% 0,0% 12,0% 20,0% 68,0% Prizadevanje za neprestano 25 0,0% 0,0% 12,0% 32,0% 56,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 25 0,0% 0,0% 12,0% 52,0% 36,0% Dostopnost učečim se 25 0,0% 0,0% 4,0% 44,0% 52,0% Organiziranost 25 0,0% 0,0% 20,0% 24,0% 56,0% Samostojnost 25 0,0% 0,0% 12,0% 24,0% 64,0% Socialna spretnost 25 0,0% 0,0% 16,0% 48,0% 36,0% Predanost svojemu delu 25 0,0% 0,0% 12,0% 32,0% 56,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 25 0,0% 0,0% 12,0% 52,0% 36,0% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 25 0,0% 0,0% 16,0% 32,0% 52,0% Spodbujanje odprtih, odkritih in 25 0,0% 0,0% 12,0% 36,0% 52,0% enakovrednih odnosov Samozavestnost 25 0,0% 0,0% 8,0% 52,0% 40,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 25 0,0% 0,0% 12,0% 48,0% 40,0% Inovativnost 25 0,0% 8,0% 8,0% 56,0% 28,0% Ciljna usmerjenost 25 0,0% 0,0% 8,0% 40,0% 52,0% Smisel za humor 25 0,0% 0,0% 32,0% 48,0% 20,0% Navduševanje drugih za svojo 25 0,0% 4,0% 28,0% 36,0% 32,0% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 25 0,0% 0,0% 40,0% 44,0% 16,0% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.26: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN VETERINARSTVO Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 12 8,3% 25,0% 50,0% 16,7% 0,0% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 13 7,7% 23,1% 46,2% 23,1% 0,0% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 13 7,7% 15,4% 53,8% 23,1% 0,0% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 13 7,7% 30,8% 53,8% 7,7% 0,0% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 351 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 13 15,4% 15,4% 38,5% 30,8% 0,0% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 13 7,7% 38,5% 38,5% 15,4% 0,0% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 13 15,4% 46,2% 38,5% 0,0% 0,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 13 23,1% 7,7% 46,2% 15,4% 7,7% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 13 38,5% 23,1% 23,1% 15,4% 0,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 13 23,1% 38,5% 30,8% 7,7% 0,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 13 30,8% 30,8% 30,8% 7,7% 0,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 13 23,1% 30,8% 23,1% 23,1% 0,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 13 15,4% 15,4% 30,8% 38,5% 0,0% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 13 15,4% 7,7% 38,5% 30,8% 7,7% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 352 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 13 30,8% 30,8% 23,1% 7,7% 7,7% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 13 30,8% 38,5% 30,8% 0,0% 0,0% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 13 38,5% 38,5% 15,4% 7,7% 0,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 13 38,5% 30,8% 30,8% 0,0% 0,0% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 13 7,7% 46,2% 23,1% 15,4% 7,7% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 13 7,7% 23,1% 46,2% 15,4% 7,7% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 13 15,4% 7,7% 69,2% 7,7% 0,0% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 13 0,0% 38,5% 46,2% 15,4% 0,0% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 13 7,7% 23,1% 30,8% 38,5% 0,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 13 0,0% 38,5% 38,5% 15,4% 7,7% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 13 0,0% 46,2% 38,5% 15,4% 0,0% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 13 0,0% 30,8% 38,5% 30,8% 0,0% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 13 0,0% 38,5% 61,5% 0,0% 0,0% 353 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 13 0,0% 46,2% 38,5% 15,4% 0,0% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 13 0,0% 30,8% 30,8% 38,5% 0,0% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 13 0,0% 38,5% 30,8% 30,8% 0,0% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 13 0,0% 30,8% 53,8% 7,7% 7,7% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 13 7,7% 38,5% 38,5% 15,4% 0,0% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 13 0,0% 38,5% 23,1% 23,1% 15,4% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 13 7,7% 30,8% 38,5% 23,1% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 13 7,7% 38,5% 7,7% 38,5% 7,7% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 13 0,0% 23,1% 23,1% 53,8% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 13 0,0% 46,2% 15,4% 38,5% 0,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 13 7,7% 30,8% 30,8% 30,8% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 354 … priprave (samo)evalvacijskih 13 7,7% 23,1% 38,5% 30,8% 0,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 13 7,7% 23,1% 23,1% 46,2% 0,0% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 13 7,7% 38,5% 38,5% 7,7% 7,7% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 13 7,7% 30,8% 53,8% 0,0% 7,7% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 13 7,7% 7,7% 53,8% 30,8% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 13 7,7% 15,4% 46,2% 23,1% 7,7% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 13 7,7% 7,7% 46,2% 30,8% 7,7% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 13 7,7% 23,1% 38,5% 30,8% 0,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 13 0,0% 38,5% 46,2% 7,7% 7,7% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 13 0,0% 15,4% 46,2% 30,8% 7,7% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 13 7,7% 23,1% 46,2% 23,1% 0,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 13 15,4% 0,0% 46,2% 38,5% 0,0% 355 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 13 0,0% 0,0% 0,0% 23,1% 76,9% Komunikativnost 13 0,0% 0,0% 23,1% 30,8% 46,2% Prilagodljivost 13 0,0% 0,0% 7,7% 46,2% 46,2% Osebna integriteta 13 0,0% 0,0% 7,7% 53,8% 38,5% Potrpežljivost 13 0,0% 0,0% 7,7% 46,2% 46,2% Pristnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 30,8% 69,2% Motivator drugih 13 0,0% 0,0% 7,7% 38,5% 53,8% Iskrenost 13 0,0% 0,0% 0,0% 23,1% 76,9% Prizadevanje za neprestano 13 0,0% 0,0% 7,7% 38,5% 53,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 46,2% 53,8% Dostopnost učečim se 13 0,0% 0,0% 7,7% 38,5% 53,8% Organiziranost 12 0,0% 0,0% 25,0% 25,0% 50,0% Samostojnost 13 0,0% 0,0% 15,4% 38,5% 46,2% Socialna spretnost 13 0,0% 0,0% 23,1% 38,5% 38,5% Predanost svojemu delu 13 0,0% 0,0% 0,0% 61,5% 38,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 13 0,0% 0,0% 15,4% 46,2% 38,5% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 13 0,0% 0,0% 7,7% 46,2% 46,2% Spodbujanje odprtih, odkritih in 13 0,0% 0,0% 15,4% 30,8% 53,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 13 0,0% 0,0% 15,4% 46,2% 38,5% Osmišljanje učenja in izobraževanja 13 0,0% 0,0% 0,0% 53,8% 46,2% Inovativnost 13 0,0% 0,0% 23,1% 30,8% 46,2% Ciljna usmerjenost 13 0,0% 0,0% 23,1% 61,5% 15,4% Smisel za humor 13 0,0% 7,7% 15,4% 46,2% 30,8% Navduševanje drugih za svojo 13 0,0% 0,0% 38,5% 46,2% 15,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 13 0,0% 0,0% 23,1% 46,2% 30,8% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 13 0,0% 0,0% 0,0% 46,2% 53,8% Komunikativnost 13 0,0% 7,7% 30,8% 46,2% 15,4% Prilagodljivost 13 0,0% 0,0% 23,1% 46,2% 30,8% Osebna integriteta 13 0,0% 0,0% 7,7% 61,5% 30,8% Potrpežljivost 13 0,0% 0,0% 15,4% 69,2% 15,4% Pristnost 13 0,0% 0,0% 0,0% 61,5% 38,5% Motivator drugih 13 0,0% 0,0% 46,2% 38,5% 15,4% 356 Iskrenost 13 0,0% 0,0% 0,0% 69,2% 30,8% Prizadevanje za neprestano 13 0,0% 0,0% 15,4% 46,2% 38,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 13 0,0% 0,0% 7,7% 69,2% 23,1% Dostopnost učečim se 13 0,0% 0,0% 23,1% 46,2% 30,8% Organiziranost 13 0,0% 0,0% 23,1% 30,8% 46,2% Samostojnost 13 0,0% 0,0% 30,8% 30,8% 38,5% Socialna spretnost 12 0,0% 0,0% 16,7% 75,0% 8,3% Predanost svojemu delu 13 0,0% 7,7% 7,7% 38,5% 46,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 13 0,0% 0,0% 23,1% 46,2% 30,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 13 0,0% 0,0% 15,4% 46,2% 38,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 13 0,0% 0,0% 30,8% 38,5% 30,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 13 0,0% 15,4% 38,5% 30,8% 15,4% Osmišljanje učenja in izobraževanja 13 0,0% 0,0% 38,5% 30,8% 30,8% Inovativnost 13 0,0% 7,7% 30,8% 46,2% 15,4% Ciljna usmerjenost 13 0,0% 0,0% 38,5% 38,5% 23,1% Smisel za humor 13 0,0% 7,7% 38,5% 53,8% 0,0% Navduševanje drugih za svojo 13 0,0% 15,4% 38,5% 30,8% 15,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 13 0,0% 7,7% 53,8% 15,4% 23,1% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.27: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU ZDRAVSTVO IN SOCIALNA VARNOST Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 76 19,7% 26,3% 32,9% 14,5% 6,6% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 76 13,2% 25,0% 34,2% 18,4% 9,2% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 77 14,3% 29,9% 31,2% 13,0% 11,7% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 77 27,3% 27,3% 28,6% 11,7% 5,2% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 357 korakov procesa, metod in tehnik 77 14,3% 28,6% 29,9% 22,1% 5,2% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 71 21,1% 22,5% 38,0% 7,0% 11,3% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 71 21,1% 32,4% 29,6% 9,9% 7,0% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 71 21,1% 28,2% 12,7% 22,5% 15,5% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 70 24,3% 25,7% 32,9% 8,6% 8,6% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 71 28,2% 29,6% 29,6% 5,6% 7,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 71 29,6% 33,8% 23,9% 7,0% 5,6% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 71 29,6% 29,6% 16,9% 18,3% 5,6% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 70 15,7% 31,4% 27,1% 18,6% 7,1% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 71 9,9% 26,8% 23,9% 19,7% 19,7% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 358 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 71 36,6% 31,0% 22,5% 4,2% 5,6% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 71 38,0% 36,6% 18,3% 4,2% 2,8% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 71 43,7% 39,4% 8,5% 5,6% 2,8% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 71 47,9% 32,4% 9,9% 5,6% 4,2% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 69 24,6% 31,9% 31,9% 2,9% 8,7% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 69 24,6% 36,2% 30,4% 5,8% 2,9% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 69 31,9% 27,5% 31,9% 5,8% 2,9% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 69 21,7% 27,5% 29,0% 18,8% 2,9% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 69 23,2% 39,1% 21,7% 13,0% 2,9% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 69 24,6% 33,3% 27,5% 8,7% 5,8% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 69 40,6% 34,8% 18,8% 2,9% 2,9% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 69 43,5% 26,1% 20,3% 7,2% 2,9% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 69 29,0% 30,4% 31,9% 5,8% 2,9% 359 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 69 20,3% 40,6% 27,5% 10,1% 1,4% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 69 20,3% 30,4% 29,0% 15,9% 4,3% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 68 22,1% 33,8% 25,0% 17,6% 1,5% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 69 27,5% 23,2% 39,1% 8,7% 1,4% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 69 31,9% 36,2% 21,7% 8,7% 1,4% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 65 16,9% 30,8% 29,2% 18,5% 4,6% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 66 24,2% 37,9% 27,3% 10,6% 0,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 66 24,2% 37,9% 24,2% 13,6% 0,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 66 22,7% 39,4% 21,2% 16,7% 0,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 66 28,8% 30,3% 30,3% 9,1% 1,5% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 66 36,4% 34,8% 22,7% 6,1% 0,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 360 … priprave (samo)evalvacijskih 66 19,7% 36,4% 31,8% 12,1% 0,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 66 16,7% 31,8% 28,8% 18,2% 4,5% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 65 15,4% 40,0% 23,1% 7,7% 13,8% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 65 16,9% 30,8% 41,5% 7,7% 3,1% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 65 16,9% 40,0% 29,2% 13,8% 0,0% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 64 14,1% 35,9% 25,0% 7,8% 17,2% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 65 18,5% 26,2% 38,5% 15,4% 1,5% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 65 23,1% 24,6% 38,5% 12,3% 1,5% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 64 17,2% 34,4% 28,1% 12,5% 7,8% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 64 12,5% 25,0% 29,7% 17,2% 15,6% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 64 32,8% 32,8% 25,0% 4,7% 4,7% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 64 17,2% 29,7% 26,6% 15,6% 10,9% 361 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 62 0,0% 0,0% 1,6% 12,9% 85,5% Komunikativnost 62 0,0% 0,0% 6,5% 33,9% 59,7% Prilagodljivost 62 0,0% 0,0% 0,0% 32,3% 67,7% Osebna integriteta 62 0,0% 0,0% 0,0% 41,9% 58,1% Potrpežljivost 62 0,0% 0,0% 1,6% 32,3% 66,1% Pristnost 62 0,0% 0,0% 1,6% 25,8% 72,6% Motivator drugih 61 0,0% 0,0% 1,6% 41,0% 57,4% Iskrenost 61 0,0% 0,0% 0,0% 34,4% 65,6% Prizadevanje za neprestano 61 0,0% 0,0% 0,0% 45,9% 54,1% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 62 0,0% 0,0% 1,6% 25,8% 72,6% Dostopnost učečim se 62 0,0% 0,0% 4,8% 40,3% 54,8% Organiziranost 61 0,0% 0,0% 9,8% 36,1% 54,1% Samostojnost 62 0,0% 0,0% 6,5% 40,3% 53,2% Socialna spretnost 62 0,0% 0,0% 8,1% 29,0% 62,9% Predanost svojemu delu 62 0,0% 0,0% 4,8% 35,5% 59,7% Izkazovanje interesa za izkušnje, 62 0,0% 0,0% 4,8% 37,1% 58,1% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 62 0,0% 1,6% 6,5% 37,1% 54,8% Spodbujanje odprtih, odkritih in 62 0,0% 0,0% 8,1% 33,9% 58,1% enakovrednih odnosov Samozavestnost 62 0,0% 0,0% 11,3% 51,6% 37,1% Osmišljanje učenja in izobraževanja 62 0,0% 0,0% 4,8% 45,2% 50,0% Inovativnost 62 0,0% 0,0% 9,7% 41,9% 48,4% Ciljna usmerjenost 61 0,0% 0,0% 16,4% 45,9% 37,7% Smisel za humor 62 0,0% 3,2% 22,6% 45,2% 29,0% Navduševanje drugih za svojo 62 0,0% 1,6% 21,0% 41,9% 35,5% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 62 0,0% 3,2% 14,5% 51,6% 30,6% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 61 0,0% 0,0% 3,3% 27,9% 68,9% Komunikativnost 61 0,0% 1,6% 16,4% 31,1% 50,8% Prilagodljivost 61 0,0% 0,0% 18,0% 34,4% 47,5% Osebna integriteta 61 0,0% 0,0% 8,2% 44,3% 47,5% Potrpežljivost 61 0,0% 1,6% 19,7% 41,0% 37,7% Pristnost 61 0,0% 0,0% 6,6% 42,6% 50,8% Motivator drugih 61 0,0% 3,3% 31,1% 36,1% 29,5% 362 Iskrenost 61 0,0% 0,0% 1,6% 36,1% 62,3% Prizadevanje za neprestano 61 0,0% 1,6% 13,1% 41,0% 44,3% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 61 0,0% 0,0% 6,6% 44,3% 49,2% Dostopnost učečim se 61 0,0% 0,0% 8,2% 44,3% 47,5% Organiziranost 61 0,0% 1,6% 14,8% 36,1% 47,5% Samostojnost 61 0,0% 0,0% 8,2% 31,1% 60,7% Socialna spretnost 60 0,0% 0,0% 8,3% 55,0% 36,7% Predanost svojemu delu 61 0,0% 1,6% 8,2% 31,1% 59,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 61 0,0% 0,0% 14,8% 37,7% 47,5% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 61 0,0% 1,6% 13,1% 47,5% 37,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 61 0,0% 0,0% 11,5% 29,5% 59,0% enakovrednih odnosov Samozavestnost 61 0,0% 6,6% 19,7% 49,2% 24,6% Osmišljanje učenja in izobraževanja 59 0,0% 0,0% 18,6% 40,7% 40,7% Inovativnost 61 0,0% 8,2% 26,2% 36,1% 29,5% Ciljna usmerjenost 61 0,0% 1,6% 18,0% 49,2% 31,1% Smisel za humor 61 0,0% 4,9% 24,6% 42,6% 27,9% Navduševanje drugih za svojo 61 1,6% 6,6% 26,2% 42,6% 23,0% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 61 0,0% 3,3% 27,9% 39,3% 29,5% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.28: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI DELUJEJO NA PODROČJU TRANSPORT, VARNOST, GOSTINSTVO IN TURIZEM, OSEBNE STORITVE Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 53 18,9% 28,3% 32,1% 13,2% 7,5% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 54 11,1% 37,0% 27,8% 14,8% 9,3% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 54 20,4% 29,6% 31,5% 13,0% 5,6% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 53 18,9% 28,3% 37,7% 7,5% 7,5% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb 363 (metodološka znanja): poznavanje korakov procesa, metod in tehnik 54 24,1% 31,5% 22,2% 16,7% 5,6% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 48 27,1% 27,1% 33,3% 6,3% 6,3% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 48 33,3% 35,4% 27,1% 2,1% 2,1% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 48 31,3% 27,1% 20,8% 16,7% 4,2% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 48 27,1% 41,7% 22,9% 6,3% 2,1% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 48 29,2% 45,8% 20,8% 2,1% 2,1% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 47 31,9% 38,3% 25,5% 0,0% 4,3% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 48 22,9% 29,2% 29,2% 14,6% 4,2% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 48 20,8% 29,2% 31,3% 16,7% 2,1% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 48 18,8% 20,8% 31,3% 20,8% 8,3% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 364 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 48 50,0% 31,3% 12,5% 2,1% 4,2% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 48 52,1% 35,4% 8,3% 0,0% 4,2% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 48 60,4% 29,2% 6,3% 2,1% 2,1% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 48 66,7% 20,8% 10,4% 0,0% 2,1% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 47 25,5% 38,3% 19,1% 6,4% 10,6% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 47 17,0% 25,5% 42,6% 6,4% 8,5% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 47 23,4% 44,7% 27,7% 2,1% 2,1% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 47 25,5% 40,4% 19,1% 12,8% 2,1% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 47 34,0% 38,3% 12,8% 12,8% 2,1% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 47 29,8% 42,6% 19,1% 2,1% 6,4% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 47 46,8% 31,9% 12,8% 4,3% 4,3% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 47 42,6% 34,0% 14,9% 6,4% 2,1% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 46 34,8% 37,0% 26,1% 0,0% 2,2% 365 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 47 19,1% 44,7% 29,8% 4,3% 2,1% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 47 19,1% 42,6% 19,1% 14,9% 4,3% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 46 19,6% 37,0% 28,3% 10,9% 4,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 47 21,3% 38,3% 38,3% 0,0% 2,1% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 47 42,6% 29,8% 21,3% 4,3% 2,1% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 44 20,5% 31,8% 29,5% 13,6% 4,5% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 44 27,3% 34,1% 27,3% 9,1% 2,3% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 44 27,3% 36,4% 20,5% 11,4% 4,5% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 44 27,3% 31,8% 18,2% 18,2% 4,5% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 44 34,1% 22,7% 27,3% 11,4% 4,5% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 44 34,1% 31,8% 20,5% 11,4% 2,3% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 366 … priprave (samo)evalvacijskih 44 27,3% 27,3% 25,0% 15,9% 4,5% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 44 20,5% 31,8% 29,5% 13,6% 4,5% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 44 20,5% 31,8% 29,5% 6,8% 11,4% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 44 22,7% 29,5% 34,1% 6,8% 6,8% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 44 25,0% 31,8% 22,7% 15,9% 4,5% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 43 23,3% 25,6% 27,9% 9,3% 14,0% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 44 20,5% 29,5% 29,5% 13,6% 6,8% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 44 27,3% 25,0% 27,3% 15,9% 4,5% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 43 20,9% 30,2% 20,9% 18,6% 9,3% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 43 14,0% 27,9% 18,6% 23,3% 16,3% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 43 32,6% 14,0% 34,9% 11,6% 7,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 43 18,6% 20,9% 27,9% 25,6% 7,0% 367 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 41 0,0% 0,0% 0,0% 17,1% 82,9% Komunikativnost 41 0,0% 0,0% 12,2% 24,4% 63,4% Prilagodljivost 41 0,0% 0,0% 2,4% 34,1% 63,4% Osebna integriteta 41 0,0% 0,0% 2,4% 31,7% 65,9% Potrpežljivost 41 0,0% 0,0% 0,0% 43,9% 56,1% Pristnost 41 0,0% 0,0% 0,0% 41,5% 58,5% Motivator drugih 41 0,0% 0,0% 2,4% 36,6% 61,0% Iskrenost 41 0,0% 0,0% 2,4% 41,5% 56,1% Prizadevanje za neprestano 41 0,0% 0,0% 2,4% 46,3% 51,2% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 41 0,0% 0,0% 7,3% 41,5% 51,2% Dostopnost učečim se 41 0,0% 0,0% 0,0% 39,0% 61,0% Organiziranost 40 0,0% 0,0% 5,0% 30,0% 65,0% Samostojnost 41 0,0% 0,0% 4,9% 36,6% 58,5% Socialna spretnost 41 0,0% 0,0% 4,9% 41,5% 53,7% Predanost svojemu delu 41 0,0% 0,0% 7,3% 46,3% 46,3% Izkazovanje interesa za izkušnje, 41 0,0% 0,0% 4,9% 48,8% 46,3% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 41 0,0% 0,0% 4,9% 36,6% 58,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 41 0,0% 0,0% 9,8% 39,0% 51,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 41 0,0% 0,0% 4,9% 53,7% 41,5% Osmišljanje učenja in izobraževanja 41 0,0% 0,0% 7,3% 39,0% 53,7% Inovativnost 41 0,0% 2,4% 12,2% 34,1% 51,2% Ciljna usmerjenost 41 0,0% 0,0% 14,6% 58,5% 26,8% Smisel za humor 41 0,0% 2,4% 19,5% 53,7% 24,4% Navduševanje drugih za svojo 41 0,0% 2,4% 14,6% 56,1% 26,8% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 41 0,0% 2,4% 29,3% 39,0% 29,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 40 0,0% 0,0% 0,0% 35,0% 65,0% Komunikativnost 40 0,0% 2,5% 15,0% 40,0% 42,5% Prilagodljivost 40 0,0% 0,0% 15,0% 32,5% 52,5% Osebna integriteta 40 0,0% 0,0% 5,0% 45,0% 50,0% Potrpežljivost 40 0,0% 0,0% 22,5% 47,5% 30,0% Pristnost 40 0,0% 0,0% 2,5% 35,0% 62,5% Motivator drugih 40 0,0% 0,0% 25,0% 42,5% 32,5% 368 Iskrenost 40 0,0% 0,0% 2,5% 30,0% 67,5% Prizadevanje za neprestano 40 0,0% 0,0% 15,0% 47,5% 37,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 40 0,0% 0,0% 10,0% 40,0% 50,0% Dostopnost učečim se 40 0,0% 0,0% 5,0% 42,5% 52,5% Organiziranost 40 0,0% 2,5% 20,0% 27,5% 50,0% Samostojnost 40 0,0% 0,0% 10,0% 35,0% 55,0% Socialna spretnost 39 0,0% 0,0% 12,8% 46,2% 41,0% Predanost svojemu delu 40 0,0% 2,5% 7,5% 32,5% 57,5% Izkazovanje interesa za izkušnje, 40 0,0% 0,0% 15,0% 40,0% 45,0% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 40 0,0% 0,0% 12,5% 40,0% 47,5% Spodbujanje odprtih, odkritih in 39 0,0% 0,0% 12,8% 41,0% 46,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 40 0,0% 10,0% 12,5% 45,0% 32,5% Osmišljanje učenja in izobraževanja 40 0,0% 2,5% 22,5% 47,5% 27,5% Inovativnost 40 0,0% 10,0% 22,5% 42,5% 25,0% Ciljna usmerjenost 40 0,0% 2,5% 17,5% 45,0% 35,0% Smisel za humor 40 0,0% 2,5% 25,0% 57,5% 15,0% Navduševanje drugih za svojo 40 0,0% 7,5% 27,5% 50,0% 15,0% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 40 0,0% 2,5% 42,5% 35,0% 20,0% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.29: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI PRIHAJAJO IZ OBMOČJA OSREDNJESLOVENSKE REGIJE Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 119 24,4% 29,4% 29,4% 9,2% 7,6% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 119 13,4% 30,3% 29,4% 16,0% 10,9% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 118 12,7% 34,7% 30,5% 14,4% 7,6% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 118 24,6% 33,1% 28,0% 8,5% 5,9% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 369 korakov procesa, metod in tehnik 119 22,7% 24,4% 28,6% 17,6% 6,7% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 121 30,6% 33,9% 21,5% 6,6% 7,4% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 121 33,9% 33,9% 19,8% 6,6% 5,8% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 121 25,6% 28,1% 23,1% 12,4% 10,7% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 120 32,5% 39,2% 18,3% 5,8% 4,2% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 121 38,0% 38,0% 14,0% 5,0% 5,0% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 121 35,5% 38,0% 16,5% 5,8% 4,1% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 121 23,1% 37,2% 26,4% 9,9% 3,3% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 120 17,5% 33,3% 29,2% 11,7% 8,3% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 120 14,2% 22,5% 26,7% 22,5% 14,2% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 370 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 121 33,9% 43,0% 14,0% 4,1% 5,0% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 121 42,1% 29,8% 17,4% 5,0% 5,8% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 120 43,3% 35,0% 12,5% 4,2% 5,0% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 121 49,6% 24,0% 13,2% 5,0% 8,3% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 120 29,2% 30,8% 25,0% 4,2% 10,8% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 121 19,8% 34,7% 26,4% 8,3% 10,7% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 121 30,6% 33,9% 23,1% 5,0% 7,4% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 121 28,1% 36,4% 23,1% 9,1% 3,3% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 121 37,2% 29,8% 21,5% 8,3% 3,3% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 121 35,5% 34,7% 17,4% 6,6% 5,8% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 121 48,8% 31,4% 13,2% 3,3% 3,3% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 120 46,7% 29,2% 15,0% 5,0% 4,2% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 120 36,7% 36,7% 15,8% 6,7% 4,2% 371 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 120 28,3% 35,8% 21,7% 10,8% 3,3% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 121 28,9% 36,4% 23,1% 5,8% 5,8% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 120 24,2% 36,7% 23,3% 12,5% 3,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 121 29,8% 32,2% 24,8% 10,7% 2,5% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 121 42,1% 33,1% 17,4% 5,8% 1,7% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 121 19,8% 25,6% 34,7% 12,4% 7,4% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 121 26,4% 42,1% 24,0% 5,0% 2,5% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 121 25,6% 36,4% 27,3% 5,8% 5,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 121 24,8% 39,7% 23,1% 7,4% 5,0% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 121 28,1% 34,7% 27,3% 5,0% 5,0% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 121 35,5% 40,5% 17,4% 4,1% 2,5% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 372 … priprave (samo)evalvacijskih 121 28,1% 31,4% 25,6% 9,1% 5,8% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 121 18,2% 37,2% 30,6% 8,3% 5,8% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 121 16,5% 30,6% 24,8% 11,6% 16,5% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 121 17,4% 33,9% 29,8% 9,9% 9,1% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 121 24,8% 40,5% 22,3% 9,9% 2,5% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 119 20,2% 39,5% 22,7% 5,9% 11,8% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 121 23,1% 36,4% 26,4% 9,1% 5,0% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 121 28,9% 28,9% 22,3% 16,5% 3,3% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 121 14,0% 22,3% 28,9% 19,8% 14,9% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 120 10,8% 19,2% 28,3% 23,3% 18,3% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 121 20,7% 28,1% 27,3% 9,9% 14,0% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 120 10,8% 25,0% 20,8% 26,7% 16,7% 373 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 121 0,8% 0,0% 1,7% 19,0% 78,5% Komunikativnost 120 0,8% 0,0% 2,5% 37,5% 59,2% Prilagodljivost 121 0,8% 1,7% 7,4% 24,0% 66,1% Osebna integriteta 121 0,8% 0,8% 9,1% 28,1% 61,2% Potrpežljivost 121 0,8% 0,0% 2,5% 24,8% 71,9% Pristnost 121 0,8% 0,0% 3,3% 29,8% 66,1% Motivator drugih 121 0,8% 0,0% 2,5% 33,9% 62,8% Iskrenost 121 0,8% 0,0% 5,8% 31,4% 62,0% Prizadevanje za neprestano 121 0,8% 0,0% 4,1% 22,3% 72,7% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 120 0,8% 0,0% 0,8% 26,7% 71,7% Dostopnost učečim se 120 0,8% 0,0% 4,2% 33,3% 61,7% Organiziranost 121 0,0% 0,8% 5,0% 27,3% 66,9% Samostojnost 121 0,8% 0,0% 10,7% 25,6% 62,8% Socialna spretnost 120 0,8% 0,8% 5,0% 33,3% 60,0% Predanost svojemu delu 121 0,8% 0,8% 3,3% 33,9% 61,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 120 0,8% 0,0% 4,2% 28,3% 66,7% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 120 0,8% 0,0% 10,8% 35,0% 53,3% Spodbujanje odprtih, odkritih in 120 0,8% 0,0% 7,5% 42,5% 49,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 120 0,0% 0,0% 5,0% 36,7% 58,3% Osmišljanje učenja in izobraževanja 120 0,8% 0,0% 3,3% 33,3% 62,5% Inovativnost 121 0,8% 1,7% 7,4% 33,1% 57,0% Ciljna usmerjenost 121 0,0% 5,0% 15,7% 35,5% 43,8% Smisel za humor 120 0,8% 1,7% 17,5% 37,5% 42,5% Navduševanje drugih za svojo 121 0,8% 0,8% 13,2% 29,8% 55,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 121 0,8% 2,5% 17,4% 37,2% 42,1% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 121 0,8% 0,0% 1,7% 19,0% 78,5% Komunikativnost 120 0,8% 0,0% 2,5% 37,5% 59,2% Prilagodljivost 121 0,8% 1,7% 7,4% 24,0% 66,1% Osebna integriteta 121 0,8% 0,8% 9,1% 28,1% 61,2% Potrpežljivost 121 0,8% 0,0% 2,5% 24,8% 71,9% Pristnost 121 0,8% 0,0% 3,3% 29,8% 66,1% Motivator drugih 121 0,8% 0,0% 2,5% 33,9% 62,8% 374 Iskrenost 121 0,8% 0,0% 5,8% 31,4% 62,0% Prizadevanje za neprestano 121 0,8% 0,0% 4,1% 22,3% 72,7% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 120 0,8% 0,0% 0,8% 26,7% 71,7% Dostopnost učečim se 120 0,8% 0,0% 4,2% 33,3% 61,7% Organiziranost 121 0,0% 0,8% 5,0% 27,3% 66,9% Samostojnost 121 0,8% 0,0% 10,7% 25,6% 62,8% Socialna spretnost 120 0,8% 0,8% 5,0% 33,3% 60,0% Predanost svojemu delu 121 0,8% 0,8% 3,3% 33,9% 61,2% Izkazovanje interesa za izkušnje, 120 0,8% 0,0% 4,2% 28,3% 66,7% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 120 0,8% 0,0% 10,8% 35,0% 53,3% Spodbujanje odprtih, odkritih in 120 0,8% 0,0% 7,5% 42,5% 49,2% enakovrednih odnosov Samozavestnost 120 0,0% 0,0% 5,0% 36,7% 58,3% Osmišljanje učenja in izobraževanja 120 0,8% 0,0% 3,3% 33,3% 62,5% Inovativnost 121 0,8% 1,7% 7,4% 33,1% 57,0% Ciljna usmerjenost 121 0,0% 5,0% 15,7% 35,5% 43,8% Smisel za humor 120 0,8% 1,7% 17,5% 37,5% 42,5% Navduševanje drugih za svojo 121 0,8% 0,8% 13,2% 29,8% 55,4% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 121 0,8% 2,5% 17,4% 37,2% 42,1% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.30: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI PRIHAJAJO IZ OBMOČJA GORENJSKE Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 53 13,2% 35,8% 37,7% 11,3% 1,9% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 54 7,4% 38,9% 35,2% 7,4% 11,1% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 54 13,0% 40,7% 33,3% 9,3% 3,7% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 54 20,4% 33,3% 33,3% 11,1% 1,9% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 375 korakov procesa, metod in tehnik 54 9,3% 29,6% 37,0% 14,8% 9,3% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 54 18,5% 38,9% 37,0% 1,9% 3,7% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 54 20,4% 40,7% 24,1% 7,4% 7,4% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 53 24,5% 26,4% 26,4% 9,4% 13,2% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 53 15,1% 39,6% 37,7% 5,7% 1,9% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 54 24,1% 35,2% 31,5% 7,4% 1,9% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 53 20,8% 37,7% 26,4% 9,4% 5,7% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 54 16,7% 27,8% 38,9% 11,1% 5,6% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 54 16,7% 31,5% 37,0% 7,4% 7,4% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 54 14,8% 25,9% 31,5% 14,8% 13,0% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 376 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 54 29,6% 38,9% 22,2% 3,7% 5,6% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 54 38,9% 37,0% 14,8% 1,9% 7,4% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 53 49,1% 28,3% 11,3% 3,8% 7,5% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 54 44,4% 33,3% 11,1% 3,7% 7,4% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 54 14,8% 44,4% 25,9% 7,4% 7,4% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 54 9,3% 40,7% 29,6% 13,0% 7,4% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 54 18,5% 42,6% 24,1% 7,4% 7,4% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 54 22,2% 29,6% 29,6% 14,8% 3,7% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 54 22,2% 44,4% 24,1% 7,4% 1,9% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 54 20,4% 42,6% 22,2% 5,6% 9,3% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 54 25,9% 46,3% 24,1% 1,9% 1,9% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 54 27,8% 44,4% 20,4% 3,7% 3,7% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 54 22,2% 46,3% 20,4% 5,6% 5,6% 377 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 54 20,4% 40,7% 29,6% 3,7% 5,6% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 54 18,5% 40,7% 22,2% 13,0% 5,6% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 54 20,4% 37,0% 31,5% 7,4% 3,7% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 54 18,5% 42,6% 31,5% 5,6% 1,9% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 54 31,5% 40,7% 24,1% 1,9% 1,9% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 54 7,4% 33,3% 35,2% 18,5% 5,6% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 54 11,1% 37,0% 40,7% 7,4% 3,7% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 54 11,1% 42,6% 35,2% 7,4% 3,7% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 54 11,1% 38,9% 33,3% 11,1% 5,6% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 54 20,4% 25,9% 37,0% 9,3% 7,4% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 54 24,1% 29,6% 31,5% 11,1% 3,7% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 378 … priprave (samo)evalvacijskih 54 11,1% 38,9% 27,8% 13,0% 9,3% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 54 9,3% 33,3% 35,2% 16,7% 5,6% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 54 16,7% 38,9% 24,1% 3,7% 16,7% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 54 11,1% 35,2% 29,6% 11,1% 13,0% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 54 16,7% 46,3% 25,9% 7,4% 3,7% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 54 13,0% 40,7% 18,5% 5,6% 22,2% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 54 7,4% 33,3% 37,0% 11,1% 11,1% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 54 14,8% 31,5% 31,5% 16,7% 5,6% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 54 13,0% 35,2% 18,5% 16,7% 16,7% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 54 5,6% 33,3% 25,9% 20,4% 14,8% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 54 24,1% 33,3% 29,6% 7,4% 5,6% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 54 13,0% 27,8% 29,6% 14,8% 14,8% 379 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih niti ni Pomembnost osebnostnih lastnosti sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je n za izobraževalce odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 53 0,0% 1,9% 0,0% 13,2% 84,9% Komunikativnost 53 0,0% 1,9% 1,9% 37,7% 58,5% Prilagodljivost 53 0,0% 1,9% 7,5% 32,1% 58,5% Osebna integriteta 53 0,0% 0,0% 3,8% 47,2% 49,1% Potrpežljivost 53 0,0% 0,0% 1,9% 34,0% 64,2% Pristnost 52 0,0% 0,0% 5,8% 28,8% 65,4% Motivator drugih 53 0,0% 1,9% 5,7% 37,7% 54,7% Iskrenost 53 0,0% 0,0% 11,3% 37,7% 50,9% Prizadevanje za neprestano 53 0,0% 1,9% 0,0% 28,3% 69,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 53 0,0% 0,0% 1,9% 34,0% 64,2% Dostopnost učečim se 53 0,0% 0,0% 1,9% 41,5% 56,6% Organiziranost 53 1,9% 1,9% 1,9% 35,8% 58,5% Samostojnost 52 1,9% 1,9% 5,8% 48,1% 42,3% Socialna spretnost 53 0,0% 0,0% 3,8% 47,2% 49,1% Predanost svojemu delu 52 1,9% 0,0% 9,6% 32,7% 55,8% Izkazovanje interesa za izkušnje, 53 0,0% 0,0% 1,9% 28,3% 69,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 53 0,0% 0,0% 5,7% 39,6% 54,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 53 0,0% 0,0% 13,2% 50,9% 35,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 53 0,0% 0,0% 5,7% 39,6% 54,7% Osmišljanje učenja in izobraževanja 53 1,9% 0,0% 3,8% 41,5% 52,8% Inovativnost 53 0,0% 1,9% 7,5% 43,4% 47,2% Ciljna usmerjenost 53 0,0% 0,0% 18,9% 45,3% 35,8% Smisel za humor 53 1,9% 0,0% 18,9% 47,2% 32,1% Navduševanje drugih za svojo 53 0,0% 0,0% 7,5% 37,7% 54,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 53 1,9% 1,9% 15,1% 49,1% 32,1% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 53 0,0% 1,9% 0,0% 13,2% 84,9% Komunikativnost 53 0,0% 1,9% 1,9% 37,7% 58,5% Prilagodljivost 53 0,0% 1,9% 7,5% 32,1% 58,5% Osebna integriteta 53 0,0% 0,0% 3,8% 47,2% 49,1% Potrpežljivost 53 0,0% 0,0% 1,9% 34,0% 64,2% Pristnost 52 0,0% 0,0% 5,8% 28,8% 65,4% Motivator drugih 53 0,0% 1,9% 5,7% 37,7% 54,7% 380 Iskrenost 53 0,0% 0,0% 11,3% 37,7% 50,9% Prizadevanje za neprestano 53 0,0% 1,9% 0,0% 28,3% 69,8% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 53 0,0% 0,0% 1,9% 34,0% 64,2% Dostopnost učečim se 53 0,0% 0,0% 1,9% 41,5% 56,6% Organiziranost 53 1,9% 1,9% 1,9% 35,8% 58,5% Samostojnost 52 1,9% 1,9% 5,8% 48,1% 42,3% Socialna spretnost 53 0,0% 0,0% 3,8% 47,2% 49,1% Predanost svojemu delu 52 1,9% 0,0% 9,6% 32,7% 55,8% Izkazovanje interesa za izkušnje, 53 0,0% 0,0% 1,9% 28,3% 69,8% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 53 0,0% 0,0% 5,7% 39,6% 54,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 53 0,0% 0,0% 13,2% 50,9% 35,8% enakovrednih odnosov Samozavestnost 53 0,0% 0,0% 5,7% 39,6% 54,7% Osmišljanje učenja in izobraževanja 53 1,9% 0,0% 3,8% 41,5% 52,8% Inovativnost 53 0,0% 1,9% 7,5% 43,4% 47,2% Ciljna usmerjenost 53 0,0% 0,0% 18,9% 45,3% 35,8% Smisel za humor 53 1,9% 0,0% 18,9% 47,2% 32,1% Navduševanje drugih za svojo 53 0,0% 0,0% 7,5% 37,7% 54,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 53 1,9% 1,9% 15,1% 49,1% 32,1% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.31: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI PRIHAJAJO IZ OBMOČJA GORIŠKE Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 74 20,3% 32,4% 29,7% 12,2% 5,4% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 74 14,9% 21,6% 32,4% 18,9% 12,2% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 74 25,7% 25,7% 31,1% 10,8% 6,8% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 73 19,2% 34,2% 28,8% 11,0% 6,8% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 381 korakov procesa, metod in tehnik 74 21,6% 24,3% 29,7% 16,2% 8,1% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 74 21,6% 21,6% 36,5% 8,1% 12,2% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 74 27,0% 25,7% 35,1% 6,8% 5,4% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 75 28,0% 16,0% 20,0% 24,0% 12,0% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 75 30,7% 30,7% 25,3% 9,3% 4,0% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 75 42,7% 28,0% 22,7% 4,0% 2,7% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 75 45,3% 24,0% 20,0% 6,7% 4,0% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 75 32,0% 28,0% 22,7% 13,3% 4,0% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 75 20,0% 33,3% 21,3% 16,0% 9,3% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 75 17,3% 16,0% 22,7% 25,3% 18,7% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 382 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 75 38,7% 28,0% 21,3% 5,3% 6,7% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 75 46,7% 29,3% 16,0% 2,7% 5,3% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 75 46,7% 26,7% 18,7% 2,7% 5,3% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 75 44,0% 34,7% 13,3% 1,3% 6,7% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 75 32,0% 32,0% 24,0% 2,7% 9,3% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 74 27,0% 23,0% 33,8% 6,8% 9,5% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 75 41,3% 21,3% 26,7% 5,3% 5,3% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 75 22,7% 37,3% 24,0% 13,3% 2,7% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 75 28,0% 34,7% 18,7% 14,7% 4,0% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 75 36,0% 26,7% 24,0% 9,3% 4,0% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 75 40,0% 32,0% 17,3% 8,0% 2,7% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 75 40,0% 21,3% 24,0% 12,0% 2,7% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 75 29,3% 36,0% 22,7% 8,0% 4,0% 383 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 75 32,0% 33,3% 22,7% 6,7% 5,3% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 75 22,7% 33,3% 30,7% 10,7% 2,7% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 75 22,7% 38,7% 24,0% 12,0% 2,7% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 75 29,3% 32,0% 25,3% 9,3% 4,0% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 75 40,0% 30,7% 16,0% 10,7% 2,7% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 74 20,3% 23,0% 31,1% 14,9% 10,8% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 75 25,3% 32,0% 24,0% 14,7% 4,0% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 75 24,0% 26,7% 26,7% 14,7% 8,0% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 75 21,3% 34,7% 21,3% 16,0% 6,7% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 75 28,0% 33,3% 21,3% 12,0% 5,3% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 75 36,0% 33,3% 17,3% 9,3% 4,0% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 384 … priprave (samo)evalvacijskih 75 21,3% 26,7% 26,7% 17,3% 8,0% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 75 17,3% 28,0% 32,0% 17,3% 5,3% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 75 28,0% 20,0% 16,0% 14,7% 21,3% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 75 26,7% 21,3% 32,0% 5,3% 14,7% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 75 29,3% 29,3% 26,7% 12,0% 2,7% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 75 26,7% 21,3% 22,7% 12,0% 17,3% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 75 21,3% 21,3% 34,7% 10,7% 12,0% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 75 25,3% 25,3% 30,7% 14,7% 4,0% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 75 24,0% 17,3% 24,0% 18,7% 16,0% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 75 22,7% 13,3% 22,7% 22,7% 18,7% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 75 32,0% 18,7% 33,3% 6,7% 9,3% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 75 22,7% 17,3% 20,0% 26,7% 13,3% 385 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 75 0,0% 0,0% 2,7% 26,7% 70,7% Komunikativnost 75 0,0% 0,0% 6,7% 37,3% 56,0% Prilagodljivost 75 0,0% 0,0% 5,3% 42,7% 52,0% Osebna integriteta 75 0,0% 1,3% 4,0% 54,7% 40,0% Potrpežljivost 75 0,0% 0,0% 6,7% 44,0% 49,3% Pristnost 75 0,0% 0,0% 2,7% 41,3% 56,0% Motivator drugih 75 0,0% 0,0% 5,3% 45,3% 49,3% Iskrenost 75 0,0% 1,3% 6,7% 41,3% 50,7% Prizadevanje za neprestano 75 0,0% 0,0% 1,3% 38,7% 60,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 75 0,0% 0,0% 4,0% 36,0% 60,0% Dostopnost učečim se 75 0,0% 0,0% 6,7% 40,0% 53,3% Organiziranost 75 0,0% 0,0% 10,7% 40,0% 49,3% Samostojnost 75 0,0% 1,3% 6,7% 36,0% 56,0% Socialna spretnost 75 0,0% 1,3% 6,7% 48,0% 44,0% Predanost svojemu delu 75 0,0% 1,3% 8,0% 34,7% 56,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 75 0,0% 0,0% 5,3% 33,3% 61,3% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 75 0,0% 2,7% 9,3% 45,3% 42,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 75 0,0% 0,0% 10,7% 45,3% 44,0% enakovrednih odnosov Samozavestnost 75 0,0% 0,0% 8,0% 45,3% 46,7% Osmišljanje učenja in izobraževanja 75 0,0% 0,0% 4,0% 36,0% 60,0% Inovativnost 74 0,0% 1,4% 1,4% 44,6% 52,7% Ciljna usmerjenost 74 1,4% 8,1% 24,3% 44,6% 21,6% Smisel za humor 75 1,3% 4,0% 22,7% 45,3% 26,7% Navduševanje drugih za svojo 75 0,0% 0,0% 13,3% 40,0% 46,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 75 1,3% 12,0% 20,0% 41,3% 25,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 75 0,0% 0,0% 2,7% 26,7% 70,7% Komunikativnost 75 0,0% 0,0% 6,7% 37,3% 56,0% Prilagodljivost 75 0,0% 0,0% 5,3% 42,7% 52,0% Osebna integriteta 75 0,0% 1,3% 4,0% 54,7% 40,0% Potrpežljivost 75 0,0% 0,0% 6,7% 44,0% 49,3% Pristnost 75 0,0% 0,0% 2,7% 41,3% 56,0% Motivator drugih 75 0,0% 0,0% 5,3% 45,3% 49,3% 386 Iskrenost 75 0,0% 1,3% 6,7% 41,3% 50,7% Prizadevanje za neprestano 75 0,0% 0,0% 1,3% 38,7% 60,0% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 75 0,0% 0,0% 4,0% 36,0% 60,0% Dostopnost učečim se 75 0,0% 0,0% 6,7% 40,0% 53,3% Organiziranost 75 0,0% 0,0% 10,7% 40,0% 49,3% Samostojnost 75 0,0% 1,3% 6,7% 36,0% 56,0% Socialna spretnost 75 0,0% 1,3% 6,7% 48,0% 44,0% Predanost svojemu delu 75 0,0% 1,3% 8,0% 34,7% 56,0% Izkazovanje interesa za izkušnje, 75 0,0% 0,0% 5,3% 33,3% 61,3% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 75 0,0% 2,7% 9,3% 45,3% 42,7% Spodbujanje odprtih, odkritih in 75 0,0% 0,0% 10,7% 45,3% 44,0% enakovrednih odnosov Samozavestnost 75 0,0% 0,0% 8,0% 45,3% 46,7% Osmišljanje učenja in izobraževanja 75 0,0% 0,0% 4,0% 36,0% 60,0% Inovativnost 74 0,0% 1,4% 1,4% 44,6% 52,7% Ciljna usmerjenost 74 1,4% 8,1% 24,3% 44,6% 21,6% Smisel za humor 75 1,3% 4,0% 22,7% 45,3% 26,7% Navduševanje drugih za svojo 75 0,0% 0,0% 13,3% 40,0% 46,7% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 75 1,3% 12,0% 20,0% 41,3% 25,3% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 4.32: IZPIS FREKVENČNE DISTRIBUCIJE ODGOVOROV ZA ZAPOSLENE, KI PRIHAJAJO IZ OBMOČJA OBALNO-KRAŠKE REGIJE Ugotavljanje izobraževalnih potreb Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … prepoznavanja razvojnih družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih 46 34,8% 21,7% 26,1% 8,7% 8,7% (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) … pridobivanja in analiziranja informacij o izobraževalnih 46 10,9% 26,1% 30,4% 17,4% 15,2% potrebah lokalne skupnosti, podjetij, ustanov ipd. … pridobivanja in analiziranja informacij o potrebah, ovirah, interesih in pričakovanjih, ki jih imajo odrasli v zvezi z 46 17,4% 26,1% 34,8% 10,9% 10,9% izobraževanjem (kot samostojni proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) … ugotavljanja potreb ciljnih skupin in posameznikov po 46 23,9% 21,7% 26,1% 13,0% 15,2% različnih oblikah podpore med izobraževanjem … vodenja procesa analize potreb (metodološka znanja): poznavanje 387 korakov procesa, metod in tehnik 46 21,7% 28,3% 23,9% 10,9% 15,2% ugotavljanja potreb, analiza in interpretacija rezultatov Načrtovanje in organizacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … razvoja izobraževalnih programov za odrasle glede na ugotovljene izobraževalne potrebe 45 20,0% 28,9% 26,7% 8,9% 15,6% (izbira med obstoječo programsko ponudbo, načrtovanje novih programov ipd.) … načrtovanja izvedbe izobraževanja (okvirni izvedbeni načrt) za posamezne izobraževalne programe za odrasle (načrtovanje 45 33,3% 20,0% 26,7% 4,4% 15,6% oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov ipd.) … finančnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (določanje stroškov, 45 15,6% 17,8% 22,2% 17,8% 26,7% oblikovanje cene programa, določanje kotizacij ipd.) … oblikovanja ciljev programa: kako jih oblikovati, kako jih ubesediti, kako so povezani z 44 34,1% 18,2% 31,8% 6,8% 9,1% drugimi elementi in temeljnimi andragoškimi procesi ipd.) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema … načrtovanja vsebine programa (izbor, razvrstitev in oblikovanje): izdelava modulov, posameznih vsebinskih enot poučevanja, 45 33,3% 28,9% 26,7% 2,2% 8,9% časovna organizacija vsebin, načrtovanje prenosa znanja v prakso ipd. … načrtovanja oblik, sloga in metod učenja in poučevanja: katere izbrati glede na različne 45 31,1% 37,8% 20,0% 2,2% 8,9% dejavnike (cilje, velikost skupine, značilnosti udeležencev ipd.), kako jih načrtovati ipd. … priprave (interaktivnih) učnih gradiv in drugih učnih virov, 45 37,8% 22,2% 17,8% 15,6% 6,7% ustreznih za izpeljavo izobraževanja … načrtovanja in izpeljave promocije izobraževalnih programov in storitev, primernih različnim ciljnim skupinam: priprava načrta za pridobivanje udeležencev, animiranje odraslih za vključitev 46 8,7% 23,9% 23,9% 21,7% 21,7% v izobraževanje, načrtovanje vzporednih izobraževalnih dogodkov, povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki ipd. … priprave načrtov trženja 46 0,0% 17,4% 23,9% 30,4% 28,3% izobraževalnih programov in storitev … uvodnega dela z udeleženci, ki se vključujejo v izobraževanje 388 (informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v 46 26,1% 19,6% 39,1% 4,3% 10,9% izobraževanje, uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj, zmožnosti samostojnega učenja ipd.) … organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa: oblikovanje učnih skupin, priprava 46 37,0% 30,4% 17,4% 0,0% 15,2% urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev in gradiv ipd. … časovnega načrtovanja izpeljave izobraževanja (načrtovanje trajanja 46 45,7% 21,7% 15,2% 2,2% 15,2% izobraževanja, usklajevanje in priprava urnikov, ipd.) … načrtovanja in priprave prostora (učnega okolja): razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava 46 41,3% 17,4% 19,6% 6,5% 15,2% prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije ipd. Izpeljava izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … priprave izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih 46 30,4% 30,4% 26,1% 8,7% 4,3% izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) VIII. PRILOGE … prepoznavanja specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin ter 46 23,9% 17,4% 30,4% 10,9% 17,4% načrtovanja in izpeljave primernih učnih strategij za le-te … načrtovanja, organizacije in nudenja različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (svetovanje pri 46 30,4% 15,2% 28,3% 10,9% 15,2% uporabi IKT orodij, pri samostojnem učenju, učna pomoč, konzultacije, vsebinska pomoč (dodatne vaje, razlage…) ipd.) … uporabe sodobnih oblik in metod dela z odraslimi udeleženci, 46 32,6% 21,7% 30,4% 13,0% 2,2% vključno z oblikami e-učenja … vzpostavljanja in vzdrževanja motivacije za učenje med 46 41,3% 21,7% 23,9% 8,7% 4,3% udeleženci … spodbujanja skupinskega dela udeležencev ter doseganja različnih 46 47,8% 21,7% 13,0% 8,7% 8,7% vrst izobraževalnih ciljev … ustvarjanja prijaznega okolja in skupnosti, ki podpira in spodbuja 46 52,2% 17,4% 17,4% 8,7% 4,3% učenje (psihosocialno okolje odnosov) … spodbujanja skupinske dinamike, ki omogoča odprto komunikacijo, 46 50,0% 21,7% 13,0% 6,5% 8,7% aktivno sodelovanje in socialno vključenost vseh udeležencev … vodenja in usmerjanja udeležencev k doseganju 46 43,5% 23,9% 21,7% 6,5% 4,3% 389 načrtovanih ciljev izobraževanja … prepoznavanja pozitivnih in negativnih dejavnikov pri 46 28,3% 30,4% 23,9% 13,0% 4,3% posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja … poznavanja andragoške didaktike (delo v različno velikih skupinah, delo v skupinah z različnimi 46 23,9% 32,6% 23,9% 15,2% 4,3% interesi, praktična naravnanost izobraževanja, interdisciplinarno povezovanje znanja ipd.) … poznavanja značilnosti različnih ciljnih skupin (psihološki, sociološki, 46 28,3% 21,7% 30,4% 15,2% 4,3% antropološki in učno-izobraževalni vidiki) … poznavanja psihologije človeka in odnosov (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti, psihologija odnosov, 46 37,0% 23,9% 30,4% 6,5% 2,2% razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z udeleženci, čustvena in socialna inteligentnost ipd.) … vzpostavljanja in spodbujanja učinkovite komunikacije z in med 46 45,7% 26,1% 23,9% 2,2% 2,2% udeleženci Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Evalvacija izobraževanja Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti določenih pojavov z različnimi metodami (metodološka znanja): poznavanje različnih vrst evalvacij, korakov 46 17,4% 30,4% 32,6% 10,9% 8,7% procesa ter metod in tehnik evalvacije, izdelava načrtov evalvacije, analiza in interpretacija rezultatov … samoevalvacije lastnega dela 46 17,4% 45,7% 23,9% 6,5% 6,5% … uporabe učinkovitih pristopov in metod sprotnega spremljanja in vrednotenja napredka 46 23,9% 45,7% 19,6% 6,5% 4,3% posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izobraževanja … uporabe učinkovitih pristopov in metod za sprotno spremljanje in 46 23,9% 43,5% 26,1% 4,3% 2,2% vrednotenje aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem … sprotnega in končnega vrednotenja dosežkov udeležencev 46 28,3% 32,6% 28,3% 4,3% 6,5% in učinkov izobraževanja … sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva 45 33,3% 28,9% 20,0% 8,9% 8,9% udeležencev z izpeljavo izobraževanja 390 … priprave (samo)evalvacijskih 46 19,6% 34,8% 23,9% 10,9% 10,9% poročil … vključevanja sodobnih dosežkov v stroki v načrtovanje in vpeljavo 46 23,9% 34,8% 23,9% 10,9% 6,5% izboljšav Vodenje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … izbire kadrov v izobraževanju odraslih in dela z njimi: iskanje in pridobivanje izvajalcev izobraževanja, urejanje njihovih 46 13,0% 26,1% 26,1% 8,7% 26,1% statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem (pogodbe ipd.), oblikovanje in vodenje delovnih in drugih timov ipd. … sodelovanja s partnerji v lokalnem/regionalnem/ 46 13,0% 23,9% 28,3% 15,2% 19,6% nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih … prepoznavanja in krepitve lastne strokovne identitete v vlogi 46 30,4% 21,7% 30,4% 13,0% 4,3% izobraževalca odraslih … načrtovanja, organizacije in izpeljave strokovnega usposabljanja 46 30,4% 15,2% 15,2% 15,2% 23,9% in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih VIII. PRILOGE … načrtovanja in izpeljave različnih razvojnih aktivnosti in projektov s področja izobraževanja odraslih 46 21,7% 26,1% 26,1% 13,0% 13,0% (novi pristopi in metode dela, nove izobraževalne aktivnosti, razvijanje novih izobraževalnih interesov ipd.) … poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh 46 15,2% 37,0% 39,1% 4,3% 4,3% področja andragogike Upravljanje izobraževalnega procesa Andragoško znanje iz … n mi ne mi malo mi delno mi zelo ne primanjkuje primanjkuje primanjkuje primanjkuje potrebujem … poslovnega in finančnega načrtovanja dela (letni delovni načrt, finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) in poročanja 46 10,9% 17,4% 23,9% 15,2% 32,6% o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) … urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti 46 13,0% 10,9% 26,1% 15,2% 34,8% v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) … priprave in vodenja 46 26,1% 21,7% 26,1% 10,9% 15,2% izobraževalne dokumentacije … poznavanja ekonomike 46 8,7% 15,2% 32,6% 17,4% 26,1% 391 izobraževanja odraslih Pomembnost posameznih osebnostnih lastnosti za izobraževalce odraslih Pomembnost osebnostnih niti ni lastnosti za izobraževalce n sploh ni ni pomembno, pomembno zelo je odraslih pomembno pomembno niti je je pomembno pomembno Zanesljivost 46 0,0% 0,0% 0,0% 26,1% 73,9% Komunikativnost 46 0,0% 0,0% 10,9% 37,0% 52,2% Prilagodljivost 46 0,0% 0,0% 13,0% 41,3% 45,7% Osebna integriteta 46 0,0% 2,2% 4,3% 37,0% 56,5% Potrpežljivost 46 0,0% 0,0% 4,3% 37,0% 58,7% Pristnost 46 0,0% 2,2% 4,3% 41,3% 52,2% Motivator drugih 46 2,2% 2,2% 2,2% 41,3% 52,2% Iskrenost 46 2,2% 0,0% 13,0% 39,1% 45,7% Prizadevanje za neprestano 46 0,0% 0,0% 4,3% 39,1% 56,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 46 0,0% 0,0% 6,5% 26,1% 67,4% Dostopnost učečim se 46 0,0% 2,2% 2,2% 43,5% 52,2% Organiziranost 46 0,0% 0,0% 8,7% 37,0% 54,3% Samostojnost 46 0,0% 0,0% 4,3% 41,3% 54,3% Socialna spretnost 46 0,0% 0,0% 8,7% 41,3% 50,0% Predanost svojemu delu 46 0,0% 0,0% 4,3% 47,8% 47,8% Izkazovanje interesa za izkušnje, 46 0,0% 0,0% 15,2% 28,3% 56,5% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Pozitivnost, življenjski optimizem 46 0,0% 4,3% 6,5% 34,8% 54,3% Spodbujanje odprtih, odkritih in 46 0,0% 0,0% 19,6% 52,2% 28,3% enakovrednih odnosov Samozavestnost 46 0,0% 0,0% 13,0% 50,0% 37,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 46 2,2% 0,0% 6,5% 39,1% 52,2% Inovativnost 46 0,0% 2,2% 15,2% 52,2% 30,4% Ciljna usmerjenost 46 0,0% 8,7% 17,4% 34,8% 39,1% Smisel za humor 46 2,2% 0,0% 8,7% 56,5% 32,6% Navduševanje drugih za svojo 46 0,0% 0,0% 13,0% 43,5% 43,5% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 46 2,2% 2,2% 26,1% 41,3% 28,3% učečih se posameznikih Osebnostne lastnosti, ki opredeljujejo izobraževalce odraslih Osebnostne lastnosti, ki zame opredeljujejo izobraževalce N zame sploh zame malo zame delno zame precej popolnoma odraslih ne velja velja velja velja velja Zanesljivost 46 0,0% 0,0% 0,0% 26,1% 73,9% Komunikativnost 46 0,0% 0,0% 10,9% 37,0% 52,2% Prilagodljivost 46 0,0% 0,0% 13,0% 41,3% 45,7% Osebna integriteta 46 0,0% 2,2% 4,3% 37,0% 56,5% Potrpežljivost 46 0,0% 0,0% 4,3% 37,0% 58,7% Pristnost 46 0,0% 2,2% 4,3% 41,3% 52,2% Motivator drugih 46 2,2% 2,2% 2,2% 41,3% 52,2% 392 Iskrenost 46 2,2% 0,0% 13,0% 39,1% 45,7% Prizadevanje za neprestano 46 0,0% 0,0% 4,3% 39,1% 56,5% nadgradnjo svojega znanja Empatičnost 46 0,0% 0,0% 6,5% 26,1% 67,4% Dostopnost učečim se 46 0,0% 2,2% 2,2% 43,5% 52,2% Organiziranost 46 0,0% 0,0% 8,7% 37,0% 54,3% Samostojnost 46 0,0% 0,0% 4,3% 41,3% 54,3% Socialna spretnost 46 0,0% 0,0% 8,7% 41,3% 50,0% Predanost svojemu delu 46 0,0% 0,0% 4,3% 47,8% 47,8% Izkazovanje interesa za izkušnje, 46 0,0% 0,0% 15,2% 28,3% 56,5% sposobnosti, potrebe, želje učečih se Pozitivnost, življenjski optimizem 46 0,0% 4,3% 6,5% 34,8% 54,3% Spodbujanje odprtih, odkritih in 46 0,0% 0,0% 19,6% 52,2% 28,3% enakovrednih odnosov Samozavestnost 46 0,0% 0,0% 13,0% 50,0% 37,0% Osmišljanje učenja in izobraževanja 46 2,2% 0,0% 6,5% 39,1% 52,2% Inovativnost 46 0,0% 2,2% 15,2% 52,2% 30,4% Ciljna usmerjenost 46 0,0% 8,7% 17,4% 34,8% 39,1% Smisel za humor 46 2,2% 0,0% 8,7% 56,5% 32,6% Navduševanje drugih za svojo 46 0,0% 0,0% 13,0% 43,5% 43,5% stroko in učenje Spodbujanje izražanja čustev pri 46 2,2% 2,2% 26,1% 41,3% 28,3% učečih se posameznikih VIII. PRILOGE Priloga 5: PODROČJA IN PODPODROČJA ZNANJA PO TEMELJNIH ANDRAGOŠKIH PROCESIH V VPRAŠALNIKU O POTREBAH PO DODATNIH ZNANJIH TEMELJNI ANDRAGOŠKI PROCES PODROČJE ZNANJA PODPODROČJE ZNANJA Ugotavljanje Prepoznavanje razvojnih / izobraževalnih potreb družbenih trendov in njihovega vpliva na izobraževanje odraslih (predvidevanje potreb, iskanje novosti ipd.) Ugotavljanje izobraževalnih potreb Ugotavljanje izobraževalnih potreb lokalne skupnosti, podjetij, na različnih ravneh ustanov ipd. Ugotavljanje izobraževalnih potreb ciljnih skupin in posameznika (kot samostojen proces in v različnih fazah izobraževalnega procesa) Ugotavljanje potreb ciljnih skupin in posameznikov po različnih oblikah podpore med izobraževanjem Drugo (prosim, navedite) Metodološka znanja za vodenje Načrtovanje in izpeljava celotnega procesa ugotavljanja procesa analize potreb potreb Metode in tehnike ugotavljanja potreb Analiza in interpretacija rezultatov Priprava poročila o ugotavljanju izobraževalnih potreb Drugo (prosimo, navedite) Druga znanja s področja ugotavljanja / izobraževalnih potreb (prosimo, 393 navedite) Načrtovanje, Razvoj izobraževalnih programov Načrtovanje in razvoj novih izobraževalnih programov glede organizacija in izvedba glede na ugotovljene izobraževalne na ugotovljene izobraževalne potrebe izobraževanja potrebe Izbira med obstoječo programsko ponudbo Drugo (prosimo, navedite) Izvedbeno načrtovanje Načrtovanje in priprava okvirnega izvedbenega načrta izobraževalnega programa za posamezne izobraževalne programe (načrtovanje oblik, metod, priprava odprtega kurikula, medpredmetno povezovanje, načrtovanje projektov …) Priprava izvedbenih kurikulov za znane učne skupine in znane posamezne udeležence izobraževanja (prilagajanje okvirnih izvedbenih načrtov glede na njihove specifične potrebe, želje, predznanje (tudi latentno znanje) in izkušnje) Drugo (prosimo, navedite) Finance izobraževalnega programa Določanje stroškov programa Oblikovanje cene programa Določanje kotizacij programa Drugo (prosimo, navedite) Cilji izobraževalnega programa Oblikovanje ciljev programa Drugo (prosimo, navedite) Vsebina izobraževalnega programa Izdelava modulov in posameznih vsebinskih enot poučevanja Časovna organizacija vsebin Interdisciplinarno povezovanje vsebin Načrtovanje prenosa znanja v prakso Drugo (prosimo, navedite) Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Andragoške metode in oblike ter Načrtovanje in izbira (sodobnih in inovativnih) andragoških didaktični pristopi v izobraževanju metod in didaktičnih pristopov odraslih Uporaba (sodobnih in inovativnih) andragoških metod in oblik ter didaktičnih pristopov Drugo (prosimo, navedite) Učna gradiva in in drugi učni viri Načrtovanje in priprava (inovativnih) učnih gradiv Načrtovanje in priprava (inovativnih) drugih učnih virov Drugo (prosimo, navedite) Promocija izobraževalnih Načrtovanje in priprava načrta za pridobivanje udeležencev programov in storitev Animiranje odraslih za vključitev v izobraževanje Načrtovanje in izvedba vzporednih izobraževalnih dogodkov Povezovanje in sodelovanje z različnimi lokalnimi deležniki Digitalni marketing Drugo (prosimo, navedite) Trženje izobraževalnih programov Načrtovanje trženja in priprava načrtov trženja izobraževalnih in storitev programov in storitev Trženje izobraževalnih programov in storitev Drugo (prosimo, navedite) Organizacijske in tehnične priprave Oblikovanje učnih skupin izobraževalnega procesa (celosten Organizacijske in tehnične priprave izobraževalnega procesa proces) (celosten proces): priprava urnikov, zagotavljanje prostorskih pogojev, učnih sredstev, gradiv ipd. Drugo (prosimo, navedite) Časovno načrtovanje izobraževalnih Načrtovanje trajanja izobraževanja 394 programov Usklajevanje in priprava urnikov Drugo (prosimo, navedite) Učni prostor Načrtovanje in priprava učnega prostora: razporeditev stolov in ostalega pohištva, priprava prigrizkov, malih pozornosti, didaktičnih materialov, načrtovanje osvetlitve, zračnosti, dekoracije … Drugo (prosimo, navedite) Uvodno delo z udeleženci, ki se Informiranje in svetovanje pri odločanju in vključevanju v vključujejo v izobraževanje izobraževanje Uvodni pogovori glede predhodnih znanj in izkušenj Ugotavljanje zmožnosti za samostojno učenje Drugo (prosimo, navedite) Značilnosti in potrebe ciljnih skupin Poznavanje in razumevanje psiholoških in socioloških posebnosti odraslih Poznavanje in razumevanje učno-izobraževalnih posebnosti odraslih Prepoznavanje specifičnih potreb ranljivih ciljnih skupin (Nenehno) prilagajaje izobraževalnega procesa značilnostim in trenutnim potrebam ciljnih skupin in posameznika Drugo (prosimo, navedite) Motivacija Motivacija učečih se Motivacijski pristopi in strategije pri delu s CS Drugo (prosimo, navedite) Skupinska dinamika Skupinska dinamika v izobraževanju odraslih Načrtovanje in ustvarjanje prijaznega in spodbudnega psihosocialnega okolja odnosov Psihologija odnosov Drugo (prosimo, navedite) VIII. PRILOGE Andragoška didaktika Delo v različno velikih skupinah Delo v skupinah z različnimi interesi Praktična naravnanost izobraževanja skupinsko in timsko delo spodbujanje samostojnega učenja vodenje in usmerjanje učečih se k doseganju načrtovanih ciljev izobraževanja Drugo (prosimo, navedite) Specifična andragoška didaktika Delo z mlajšimi odrasli (15 - 26 let) ciljnih skupin Delo z zaposlenimi Delo z brezposelnimi Delo z upokojenci Delo s starejšimi Delo s priseljenci, tujci Delo z migranti, begunci in iskalci azila Delo z osebami s posebnimi potrebami Delo z odvisniki Delo z žrtvami nasilja Delo z osebami s težavami v duševnem razvoju Delo z Romi Delo z brezdomci Delo v medgeneracijskih ciljnih skupinah Delo v medkulturnih ciljnih skupinah 395 Drugo (prosimo, navedite) Psihologija človeka Poznavanje psihologije človeka (na kakšen način ljudje delujemo, kaj se dogaja v naši podzavesti ...) Razumevanje in uporaba občutkov in intuicije pri delu z učečimi se odraslimi Čustvena in socialna inteligentnost Drugo (prosimo, navedite) Svetovanje in pomoč udeležencem Prepoznavanje pozitivnih in negativnih dejavnikov pri med izobraževanjem posamezniku, ki vplivajo na uspešnost njegovega učenja Načrtovanje, organizacija in nudenje različnih oblik svetovanja in pomoči udeležencem med izobraževanjem (na splošno) Svetovanje pri uporabi IKT orodij Svetovanje in nudenje pomoči učečim se pri samostojnem učenju Načrtovanje in nudenje učne pomoči, konzultacij, vsebinske pomoči (dodatne vaje, razlage …) ipd. učečim se odraslim Drugo (prosimo, navedite) Komunikacija Učinkovita komunikacija pri delu z različnimi ciljnimi skupinami Komunikacija na delovnem mestu (med zaposlenimi, partnerji, deležniki na različnih ravneh) Učinkoviti pristopi komuniciranja (asertivna, empatična, kreativna, ciljno usmerjena komunikacija …) Retorika in javno nastopanje Komunikacija s konfliktnimi osebami Medkulturna komunikacija Medgeneracijska komunikacija Reševanje konfliktov Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Drugo (prosimo, navedite) Informacijsko komunikacijska Načrtovanje in uporaba IKT v izobraževanju odraslih tehnologija (IKT) Uporaba MS Worda Uporaba MS Excela Uporaba MS PowerPointa Uporaba različnih spletnih orodij in programov za spodbujanje motivacije, skupinske dinamike in komunikacije ter za učinkovito andragoško-didaktično delo z različnimi ciljnimi skupinami Uporaba sodobnih spletnih omrežij v izobraževanju odraslih Drugo (prosimo, navedite) E-izobraževanje E-izobraževanje in e-učenje (splošno) Načrtovanje, izbor in uporaba spletnih učnih orodij in programov za e-izobraževanje Uporaba MS Teams-ov Uporaba ZOOM-a Uporaba Google Meet-a Uporaba Arnes Vox-a Izvedbeno načrtovanje e-izobraževalnih programov Cilji e-izobraževalnih programov Vsebina e-izobraževalnih programov Andragoške metode in oblike ter didaktični pristopi v e-izobraževanju Učna gradiva in drugi učni viri v e-izobraževanju 396 Motivacija učečih se v e-izobraževanju Skupinska dinamika v e-izobraževanju Andragoška didaktika v e-izobraževanju Svetovanje in pomoč udeležencem med e-izobraževanjem Komunikacija v e-izobraževanju Drugo (prosimo, navedite) Druga znanja s področja načrtovanja, / organizacije in izvedbe izobraževanja (prosimo, navedite) Evalvacija izobraževanja Metodološka znanja za presojanje Načrtovanje in izpeljava celotnega procesa evalvacije kakovosti določenih pojavov določenih pojavov Metode in tehnike evalvacije Izdelava načrtov različnih evalvacij Analiza in interpretacija rezultatov Priprava (samo)evalvacijskih poročil Drugo (prosimo, navedite) Evalvacija (spremljanje in Samoevalvacija lastnega dela vrednotenje) izobraževanja Sprotna evalvacija napredka posameznikov in skupine pri doseganju ciljev izovraževanja Sprotna evalvacija aktivnega sodelovanja udeležencev med izobraževanjem Sprotna in končna evalvacija dosežkov udeležencev in učinkov izobraževanja Sprotna in končna evalvacija zadovoljstva udeležencev z izpeljavo izobraževanja Drugo (prosimo, navedite) VIII. PRILOGE Vključevanje sodobnih dosežkov / v stroki v načrtovanje in vpeljavo izboljšav Druga znanja s področja evalvacije / izobraževanja (prosimo, navedite) Vodenje in upravljanje Izbor in delo s kadri v izobraževanju Iskanje in pridobivanje kadra (notranjih in zunanjih izobraževalnega procesa odraslih sodelavcev) Urejanje statusnih in pravnih zadev v zvezi s sodelovanjem z novim kadrom (pogodbe ipd.) Oblikovanje in vodenje delovnih, projektnih in drugih timov Načrtovanje, organizacija in izpeljava strokovnega usposabljanja in spopolnjevanja učiteljev in drugih sodelavcev v izobraževanju odraslih Drugo (prosimo, navedite) Sodelovanje s partnerji in drugimi sodelovanje s partnerji in drugimi deležniki v lokalnem/ deležniki na različnih ravneh regionalnem/ nacionalnem okolju pri načrtovanju in izvajanju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih izobraževanja odraslih Sodelovanje s partnerji in drugimi deležniki v mednarodnem okolju pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja odraslih Izmenjava primerov dobrih praks Drugo (prosimo, navedite) Načrtovanje in pridobivanje Načrtovanje in pridobivanje finančnih virov v izobraževanju finančnih virov v izobraževanju odraslih odraslih Prijava na razpise na lokalni/regionalni/nacionalni/mednarodni ravni Projektno vodenje Drugo (prosimo, navedite) Razvojne aktivnosti in projekti s Načrtovanje in izpeljava različnih razvojnih aktivnosti in 397 področja izobraževanja odraslih projektov s področja izobraževanja odraslih Razvoj novih andragoških metod in didaktičnih pristopov Razvoj novih izobraževalnih aktivnostih (programi, storitve, podporne dejavnosti ...) Razvoj novih izobraževalnih interesov Drugo (prosimo, navedite) Upravljanje izobraževalnega Poslovno in finančno načrtovanje dela (letni delovni načrt, procesa finančni načrti, oblikovanje cene storitev ipd.) Poročanje o delu pri izobraževanju odraslih (letno delovno in finančno poročanje ipd.) Urejanja normativnih zadev izobraževanja odraslih v organizaciji (izvajanje izobraževalnih aktivnosti v skladu z zakonodajo, priprava internih normativnih aktov, pogodb, pravilnikov ipd.) Priprava in vodenje izobraževalne dokumentacije Poznavanje ekonomike izobraževanja odraslih Drugo (prosimo, navedite) Strokovni razvoj izobraževalca Prepoznavanje in krepitev lastne strokovne identitete v vlogi odraslih izobraževalca odraslih Poznavanja temeljnih andragoških procesov in nasploh področja andragogike Spremljanje razvojnih trendov in novosti na andragoškem področju Supervizija Coaching Teoretski model za vzpostavitev informacijskega sistema Mentorstvo (Samo)organizacija dela Učinkovito upravljanje s časom Kritično in ustvarjalno razmišljanje Znanje tujih jezikov Prepoznavanje in spoprijemanje se s stresom in z izgorelostjo Drugo (prosimo, navedite) Druga znanja s področja vodenja in / upravljanja izobraževalnega procesa (prosimo, navedite) 398 Beležka 399 400 401 Strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju udeležencev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle Na pot k strokovnim podlagam za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju udeležencev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle 402 Nives Ličen: »Raziskava opisuje pomembne ugotovitve in oblikuje izhodišča, s katerimi lahko mislimo profesionalni razvoj andragoških delavcev ali izobraževalcev odraslih in hkrati procese analize potreb za neformalno izobraževanje na področju strokovnega spopolnjevanja. Ožji okvir je analiza izobraževalnih potreb izobra- ževalcev v neformalnem izobraževanju, širši okvir razmisleka pa je profesionalizacija področja, profesionalni razvoj, kakovost poučevanja in učenja v izobraževanju odraslih. Raziskovanje izobraževalnih potreb omogoči načrtovanje izobraževalnih programov, ki lahko poteka tudi s participativnimi strategijami. Raziskava je obširna, vključuje veliko število vprašanih (fokusna skupina, ankete) in odpira mnoga vprašanja: od vprašanj klasifikacij strokovnega/profesionalnega znanja do vprašanj, povezanih s specializacijami na področju izobraževanja odraslih. Raziskava prinaša nove podatke o potrebah po izobraževanju izobraževalcev odraslih in model za spremljanje izobraževalnih potreb, ki bo omogočal tudi razvoj novih pristopov v izobraževanju izobraževalcev. Je pomemben prispevek k pregledu izobraževalnih potreb in ovir pri izobraževanju, kot jih ocenijo izobra- ževalci odraslih.« 403 Nataša Potočnik: »Strokovna monografija je odličen temelj za vse, ki načrtujejo, razvijajo in usmerjajo profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih, predvsem na področju neformalnega izobraževanja. Avtorice so s triangulacijo metod na ravni zbiranja podatkov zagotovile zares celovit vpogled v potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v neformalnih izobraževalnih programih iz zahodne kohezijske regije. Ta pristop je omogočil sistematično predstavljanje dejstev in kritične ugotovitve o izbranem področju raziskovanja. Hkrati je pomembno osvetlil vrsto andragoških znanj, ki jih izobraževalci odraslih v neformalnih izobraževalnih programih potrebujejo za kakovostno opravljanje svojega dela. Posebej pomembna je primerjava zaznanih primanjkljajev andragoških znanj med izobraževalci odraslih v neformalnih programih z zaposlenimi v javnih in zasebnih OIO. Delo kakovostno zaokrožuje raziskovalni in akcijski del, saj so avtorice pridobljena spoznanja uporabile za pripravo modela za vzpostavitev informacijskega sistema, ki hkrati spremlja potrebe po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih v neformalnih izobraževalnih programih in zagotavlja bazo programov izpopolnjevanja znanja in učnih vsebin za potrebe samostojnega učenja izobraževalcev odraslih. To pa daje publikaciji dodano vrednost in kliče po razvoju novih pristopov in programov za izpopolnjevanje strokovnih delavcev na andragoškem področju.« 404 Strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju udeležencev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle so nastale v okviru projekta Izpopolnjevanje izobraževalcev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle v KRZS 2020–2022, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. 405 Strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju udeležencev v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle 406 STROKOVNE PODLAGE ZA SISTEMSKO SPREMLJANJE POTREB PO IZPOPOLNJEVANJU IZOBRAŽEVALCEV V NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMIH ZA ODRASLE