FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Leto smo že izgubili, še enega ne smemo
O financiranju krajevnih skup-nosti pišemo malodane v vsaki številki našega glasila. Količina pisanja hkrati pomeni. da se na tem področju nekaj dogaja - in prav je tako. Število krajevnih skupnosti se je v zadnjih letih po uspiešnih referendumih o preo-blikovanju povečalo na 28, treba jim je omogočiti prostorske in denarne možnosti za delo. Voljo za delo so zagotovili v krajevnih skupnostih sami.
Za Bežigradom je financiranje krajevnih skupnosti razdeljeno na tri dele: iz proračuna za skup-ščinsko   delegatski   sistem,   iz
sredstev samoupravnih intere-snih skupnosti za socialne delav-ke in s predlaganim samouprav-nim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za zadovolje-vanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov. Zadnji doku-ment, ki smo ga podrobneje predstavili v prejšnji številki, na-domešča opuščeno glavarino in ureja financiranje krajevnih skupnosti na osnovi svobodne manjave dela. Za Bežigradom pa smo ob sprejemu tega dokumen-ta v njegovi obrazložitvi zapisali, da ga bomo uskladili z dokumen-ti drugih Ijubljanskih občin, brž
ko bomo v Ljubljani dosegli eno-ten način financiranja. Bo to kmalu?
Bežigrajska občinska konfe-renca SZDL je na razgovor pova-bila predstavnike drugih občin-skih konferenc SZDL in izvršnih svetov (prišli so vsi, razen iz ob-čine Center), pogovor pa je po-kazal veliko raznolikost pri finan-ciranju dejavnosti krajevnih skupnosti, pa tudi izredno različ-no stanje v krajevnih skupnostih (teh je v Ljubljani že več kot 130), ki kliče tudi po solidarnosti. »Še vedno se dopoldne v organizaci-jah združenega dela obnašamo drugače kot popoldne, ko se pre-levimo v krajane,- je dejal pred-stavnik bežigrajskega izvršnega sveta Armand Kopitar. »Dopol-dne odklanjamo podpis sporazu-ma o združevanju sredstev za krajevne skupnosti, popoldne pa negodujemo nad združenim de-lom, ki ne združuje denarja« Za-to je treba pnpraviti dobre pro-grame, pa bo zanje združeno de-lo vendarle pripravljeno odstopiti vse težje zaslužene dinarje.
O zgodovini prizadevanj za enotno financiranje krajevnih skupnosti v Ljubljani je sprego-voril predstavnik mestne konfe-rence SZDL Bine LenarSič, ki je opozoril na neuspele poskuse v letih 1980 in 1981, ko so manjka-le le še strokovne podlage, na osnovi katerih bi ugotovili, kako skozi sistem kontinuiranega pla-niranja zagotoviti krajevnim skupnostim vlogo, ki jim gre: kot del samoupravnega sistema družbenoekonomskih odnosov v občini. Samoupravni sporazum, ki je bil že pripravljen, številne občine v Ijubljanski regiji (razen Ijubljanskih) že uspešno uresni-čujejo, za Ijubljanske razmere pa je treba čimprej razčistiti dve vprašanji: o načinu zbiranja sredstev ter načinu njihove upo-rabe.
Časa za strokovni odgovor na ti vprašanji je malo, zato smo za Bežigradom za vsak slučaj ven-darle pripravili predlog sporazu-ma o združevanju sredstev, ki ga bomo posredovali s takoimeno-vanim paketom sporazumov sa-moupravnih interesnih skupnosti za združeno delo, če prej ne bo enotnega dogovora v Ljubljani. Leto dni smo namreč že izgubili, še enega ne smemo.
S. D.