— tlažisop 14.000. — Šfajerc petja za celo leto eden goldinar. =■ boru. to odloA žirinj lo edo k obli arn ail) isnila in lih, akti tpio postt n v vojsUl i!±LE Štev. 15. V Ptuju v nedeljo dne 23. julija 1905. VI letnik. lelka, m tudi o&ta Ptui n* ta ren irot. [Vabilo na naročbo in opomin. Naprednjake in naše somišlenike uljudno vabimo [na novo naročbo, stare naročnike pa prosimo, da ob [pravem čaan ponovijo naročnino in zaostalo plačajo, pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „Šta,jerc"' ja za na dom z pošiljanjem po poŠti: za celo Deta K 2.—, za pol leta K 1.—•. Posamezna številka Btane samo 6 vinarjev. Naroča se lahko z vsakim dnevom in se mora [naročnina takoj na npravništvo vposlati, drugače se pe oziramo na dotično naročilo. Kdo še lista ne posna, pošlje se mu en list na ogled. Upravništvo „Štajerca." »Svoji k svojim." „Kdor je pravi prijatelj človeštva, ta ne more biti sebičnež. Herder. Da so takozvani voditelji slovenskega ljudstva h skrajnosti sebični, to je stara resnica, a naše jjadstvo tega v lastno svojo škodo noče verjeti! Ubogo, zaslepljeno ljudstvo, od spredi in od aj te lovijo v svoje zanjke, od spredi in od zadaj nastavljavo svoje limanice, ti pa tavaš kakor v bi tem zanjkam, tem limanicam nasproti! Je li ti po tem takem čuditi, da se v njih ujameš, da njih obtičiš? Nihče te ne opominja, nihče te ne svari pred tirni tvojimi hinavskimi voditelji, ki te zasledujejo, or lovec zasleduje divjačino. Kako spretni pa so ti lovci — voditelji v iz> koriŠČevanju ljndstva in kako znajo svoje namene prikriti, to hočemo koliko toliko s temi vrstami pojasniti. Pred nekoliko leti ni vedel na celem Slovenskem nobenen kmet, kaj je konzum. V zadnjih letih pa se je podučil prav temeljito o tem! V to ali drugo faro poslal se je mlad, neizkušen kaplan, kateri je trgal morda sebi in pa svojim roditeljem na Ijabo lepo število let hlače po šolskih klopeh, poslal se, da bi — duše pasel. Pa kaj je takemu mlademu gospodeku mar za duše izročenih mu — ovčic? Cel čas svojega življenja moral je biti pokoren, moral se upogniti željam druzih, sedaj pa, sedaj si misli, da je prišel vendar enkrat čas, ko bode .on ukazoval, o n z drugimi tako postopal, kakor se je ravnalo do sedaj ž njim. Verska brezbrižnost ljudstva mu takoj poruši tiste nade, katere je znabiti — rečemo in pišemo z n a b i t i — gojil v bogoslovnici, poruši mu upanje, da bi zamogel izza prižnice uplivati tako na ljudstvo, kakor je njegova vroča želja. In ker toraj na duševnem polju ne zamore nastopati napram ljudstvu tako, kakor bi on rad, spravi se na drugo polje, povspe se, recimo na — gospodarstveno stališče! Da, kar se tiče plačil in gmotnih teženj, v teh je, si misli tak gospodek, kmet najbolj občutljiv in s tem je zadel seveda v cilj! „Svoji k svojim" zakliče kar naenkrat ljudstvu, „držimo skupaj, ker nas je rodila kmečka mati, kaj nam treba gospode, kaj mestjanov in tržanov? Blago, ki nam prodaje trgovec, to si lahko naročimo sami in B profit,* katerega vtakne on v žep, lahko imamo brez truda sami!" In ljudstvo ma verjame, znabiti zopet iz brezbrižnosti, znabiti v sled vere, misleč si, da Človek, kateri zna sklicati vsako jutro neskončnega, večnega Boga, stvarnika nebes in zemlje, na oltar, gotovo tudi zna, kako se mora kupovati in prodajati blago, da se doseže tem večji »profit"! Iq ustanovi se takozvana kmečka trgovina, ustanovi se farški konzum! Nakupi se — seveda navadno od Židov — najslabejše blago, »ker je bolj po ceni," nastavi se navadno takoj konzumni direktor, kaki faliran komij in ta in gospod kaplan sedaj gospodarita po geslu »svoji k svojim", to je — tvoji (namreč denarji) k mojim! Da ne bi cela stvar že preveč za časa začela smrdeti kmetom, povabi se navadno uže pri ustanovitvi take kmečke trgovine kaki »kmečki" državni ali deželni poslanec in ta kliče in mice in vabi ljudstvo naj vplača koliko mogoče visoke deleže, češ, temveč bo denarja, temveč bo po ceni blaga, temveč bo »profita"! In ljudstvo njim vsem verjame in se da zapeljati. Gospodek kaplan, gospod deželni ali državni -kmečki" poslanec — do sedaj so vsaj na Spodnjem Štajerskem ti vrlini zgolj farški bratci — ti gospodje ne vložijo niti ne krajcarja kot delež v svoj farški konzum! Zakaj le neki ne?--------— Toda kmat kmalu sprevidi zakaj ne. »Profit", kateri se je obljuboval pri ustanovitvi take farŠke trgovine, svitla zvezda znebeso, ki seje obečevala pri utvoritvi »kmetijskega društva", noče in noče priti, ne, polagoma začnejo pajki presti mreže po predalih farŠke grajzlarije, gospod »direktor" kar naenkrat znikne, gospodje v farovŽu si metejo na tihem roke, od vsega veličastnega društva ni ostalo ničesar druzega, kakor ogromna svota dolgov, nakopičenih po svitlem geslu „svoji k svojim" ! In kam je prišel denar? Morda v tvoje žepe ubogi kmet? Ne, nikdar ne! Pač pa je začel rasti farškim gospodom od prvega dne farškega konzuma trebušček in farška »gospodična" morala je po preteku vsakega leta iti par mesecev — v toplice, da si je pridobila tam zopet svojo prejšno nežno, šibko zunajnost! In kdo bode poplačal vse te dolgove? Plačalo jih bodeš ljudstvo — samo! In druge posledice? Ljudstvo, le pomisli, da ne le samo s teboj tvoji takozvani voditelji ne ravnajo tako brezvestno, ne, s teboj vred uničijo in oškodujejo tudi druge! Ne meneč se za trgovca, ki biva v tem ali drugem kraju ne meneč se za njegovo familijo, za njegovo ženo in njega nedolžne otroke, ne meneč se za njegovo vestno delo ustanovijo tako trgovino! Ker razmetavajo blago — seveda na ljudske stroške — Škodujejo vsaj začasno trgovcu in če ta ne stoji na dobrih nogah ga — uničijo! In to je tem brezvest-nežem vse eno je li ta trgovec Nemec ali Slovenec, to jih ne briga! Kaj ne, to je s8voji k svojim"? — Brez izjeme vsi konznmi, koliko smo še jih; sedaj na Spodnjem Štajerskem imeli, so imelj gori opisano preteklost, imajo to opisano bodoč In ljudstvo je sprevidelo samo, sprevideli to tudi takozvani njegovi voditelji, da tako ne iti naprej. Ljudstvo je obrnilo farškim trgov hrbet, ne mara jih več! In kaj so si iztuhtali sedaj in to v najnovej času »voditelji" ljudstva. ,.Svoji k svojim11 je zopet njih geslo! Sko vsakem mestu, skoraj v vsakem trga naselil takozvani narodni trgovec. Po V3eh slovenskih ima priobčena svoja naznanila, svoje inserate i glavi vsacega takega razglasa, polnega lastne hvale blišče z debelimi črkami natiskane b „Svoji k svojim." Ljudstvo, to je nov »švindel,* ki uprizorjen na v nebovpijoči način. Za vsako takoz trgovino tičijo zopet sami kutarji, tičijo prvaki venskega ljudstva. Posojilnica navadno postreže zopet kakemu' ranemu komiju z denarjem, postreže mu z ljud premoženjem. S tvojim denarjem ljudstvo delujejo takoz narodne trgovine, s tvojim denarjem kupujejo prodajejo blago, seveda v svoj prvaški korist, pa v škodo! »Svoji k svojim," kličejo ti gos in te vabijo zopet v take trgovine — s tvojim narjem! Ljudstvo, „svoji k svojim" se je glasilo in glasi geslo prvaŠkih konzumarjev in videlo si Ijnl stvo, kam in kako daleč bo te privedli ti konzo ali pa še bodeš videlo, kako daleč te bodejo sprai »svoji k svojim" glasi se zopet geslo takozvai narodnih trgovin, kaj misliš ljudstvo, ali so te m zanjke, to nove limanice nastavljene tebi v koria O, slepo, nespametno bi bilo ljudstvo, ako verjelo, da ti hočejo tvoji voditelji, tvoji prvaki j zopetnim zaščitjem zlorabljenih besed »svoji k srn jim" kaj dobrega, ko pa vendar moraš sprevidi kaki so sami! Po geslu „svoji k svojim nakopičilo si je A tero in stotero tvojih dušnih pastirjev ogromno p moženje, zapustivši je svojim farškim gospodičim in farški deci, kateri so bili ti gospodje samo stri po „geslu „svoji k svojim" naložili so si tvoji pra drago nam ljudstvo m i 1 j o n e v svojih posojilni« in ravno to geslo je, ki ti ga vedno in vedno ma pred nos kličoč ti: »Tega se okleni"! Ponudil je nekoč neki oče svojemu fantu I rudeČe jagodo in velik kos kruha, rekoč mu: Ka ti je ljubše, tisto vzami. Ako vzamoš jagodo, bodeš dobil kruha, ako vzameš kruh, ne dobiš ja In deček je lastno posegel po jagodi, ne men$ zato, da je potem moral stradati celi dan. Ljudstvo, ti si enako temu dečku, a lepa jagoda pa, ponujena ti od tvojih takozvanih v ljev od tvojih dušnih pastirjev in prvakov, ta j je njih toli hvalisano geslo „svoji k svojim"! stvo, pazabi na tvoj razum, pozabi na tvoj o jih do j ieli to] ►čnost.j pa so i more fvinamj rejšemj oraj v| bo jej listihj in naj svoje besede] i fl >zvano] ki slo- a" fall idskim >zvane jjo in ,, tebi spodjej m de- m se] i ljud-j m z ami' )ravili,j zvanih j nove ;orist? .ko bi d pod^ k 8V0H videti, !in poseži po tej jagodi in tudi tebi bo treba stra-Jfcti! — Ljudstvo, »svoji k svojim" so bili nešteti tvoji ikonzumi, „svoji k svojim" so vse takozvane narodne fbgovine, »svoji k svojim" tvoji grabežljivi farji in »htarji, »svoji k svojim takozvani cvet in ponos Hovenskega naroda. Odvetvik, ki ubogi kmetici noče zastonj zine-|ijati niti ne denarja (ali ni res ptujski gospod doh-jiar prvak?), odvetnik, kateri je postal iz ubogega jhnečkfga študenta v teku par desetletij milijoner j(ali ni res celjski odličnjak?) tak odvetnik, da, da, la je krasen cvet slovenskega narodnega gibanja na lagi milo nam donečih besed »svoji k svojim!" Sto in stokrat poštenejši je tujec, ki živi 8 tru-polnim delom med tujim ljudstvom, kazoo" mu, ko ljubi on svoj narod! Duhovnik, kateri na mesto, da bi skrbel za šni blagor svojih faranov, noč in dan misli le na jo, kako bi si napolnil svoj žep iz premoženja svojega lastnega ljudstva, tak duhovnik, to je vzor istih, ki vedao kriče »svoji k svojim"! Da, ljudstvo,, zares: »svoji k svojim," toda v |irngem pomenu! Naprednjaki, držite skupaj, zaupajte le tistim, ii so zares vaši, ki so naprednega mišljenja, tedaj jSe le vam je upati boljših dnevov, katere nam zakriva femna bodočnost! Ljudstvo, odpri vendarle enkrat pvoje oči, spoznaj svoje prave prijatelje, tedaj še le ti je upati, da Be izogneš globokemu prepadu, ki ti grozi na takozvani narodni podlagi pod plapoločo jrastavo hujskajočih sebičnežev, kojih ueta vedno in [redno povdarjajo in kriče »svoji k svojim", med !tem ko duša nima niti pojma o pomenu teh besed! je sto-> pre- ičin am strici, molijo j u lepo, o, ne agode! aeč se rudeča rodite- stanek dobrodelni zavodi v mestah in pomanjkanje delavcev na deželi. Skoraj nerazumno in neverjetno je, da se ni-^aka poravnava ne more narediti, v mestah ljudje ne najdejo dela, na deželi pa manjka povsod delavnih kočij. Med tem ko se po mestah jih toliko za slabo [plačane službe oglasi, je že v okolici mesta skoraj rJtteinogoče delavce za poljska dela dobiti. Delavci .?ry , Iraje glad in zimo v mestu trpe, predno da bi na deželi v službo stopili, katera jih ne bi samo varovala glada in zime ampak jim tudi bolj obilno hrano in zdravejšo stanovanje dajala, ja katera jim celo 'JU Ipripomore, da si lahko kaj krajcarjev za stare dni (irihranijo. Pogledamo si pa nasledke, ki jih povzročuje to romanje delavskih močij v mesta za državo razvidimo iledeče: Na deželi, celo v bližini velikih mest, opešava elovanje, ker ni, kdo bi delal tako, da posestva, muii/ nj80 preje 20 — 30 oseb lahko redila, skoraj eno ^K d lBa'° *am'nJ° ne zamorejo primerno rediti, blago-InoV j-lanje pojema, davki rasejo in kmet mora zabrediti [ove. Kjer je bilo pred 20 ali 30 leti zlato klasje, kjer se je mnogo krompirja, repe i. t. d. dobivalo, tamkaj vidimo sedaj mlad gozd ali slab travnik. Kmet z svojo familijo ne more celega po3estva sam obdelavati. Družina ga je zapustila, v mestu si baje več zaBluži, da celo otroci šli so v mesto, ta študirat ta se uči kake obrtnije, oče in mati pa naj sama delata na polju. Ker drugih poslov ni za dobiti, opravljata pač koliko moreta, drugo pa pustita in zanemarjata. Na travnikih najdemo krtjake polne mravelj, tu in tam začne grmovje rasti, o gnojenju travnika ni di duha ne sluha. Povsod manjka rok, ki bi krtjake poravnale, grmovje izsekale in travnike priduo gnojile. To roke, ki bi tukaj lahko pridno delale prosijo raje v mestu za milodar ali čakajo na delo. Kmet na takem travniku pokosi, kaj je dobrega, nazadnje se več ne splati in kmalu zgleda nekdanji travnik kakor v starodavnih časih, oboraščen z grmovjem in goščavo. Ker po takem ima kmet manje krme, mora tudi manje živine imeti, hlevi, v katerih je bilo prej do 30 lepih krav, ste sedaj morebiti 2 kravici, kjer je bilo prej do 7 čilih konjev, žalostno pobeša sedaj staro kljuse pri praznem seniku glavo. Velika kmetska posestva šla so rakovo pot, rodovitne njive leže neobdelane. Kdo je temu kriv? Ne kmet, ne dragi delavci; pomanjkanje delavnih močij je to povročilo, na deželi ga ni toliko ljudij, da bi za-mogli vse primerno obdelavati, v mestah jih pa je toliko brez dela in zaslužka, da skoraj glada pomi-rajo. Po mestah pa si tarejo glave, kaj da naj naredijo, da bodo ljudje imeli zaslužek, kako da naj za vsakega kos kruha pripravijo, kateremo od glada kruli želodec. Velike vsote daruje mesto, bogataši in celo dežela za take siromake. Kdo pa je vreden podpore? Ta ki je lačen ali ta ki je siromak. Ees siromaku in revežu vzamejo večkrat postopači, ki bi lahko delali, darila, vedno kričijo da so lačni, ponujaš jim pa delo, zginejo ko kafra. Že zelo jim mora sila peti, če za kratek čas delajo in tedaj delajo tako, da je vsak rad, če spet grejo in delo zapustijo. Starček, revež, ki ne more delati, ne dobi darila, ker neve tako manevrirati, ko ti se dela boječi fa-kini. Pa nekaj druzega je v mestah. Tja prihaja vedno več delavcev a mestu jih potrebuje vedno manj kjer je preje 100 delavcev delalo, opravlja to delo bolje in hitreje sedaj ena mašina. Poglejmo si zidarje. Po letn imajo v mestu sicer dobro plačo, po zimi pa nič in tedaj je umevno, de toliko ljudij v mesto glad trpi po zimi. Pa raje stradajo, raje prenašajo zimo kakor bi šli na deželo službe in dela iskat. Da kmetovalci ne dobijo delavcev, krivi so tudi dobrodelni zavodi po mestah. Takaj najdemo zavode, ki zastonj poiščejo službe takim, ki nimajo zaslužka, seveda samo službe po mestah. Bi ti zavodi službe na dežeji takim prositeljim priporočali in če nebi hoteli službe na deželi jim za vselej pomoč odvzeli, bilo bi cakoj boljše. Tako pa pride kak postopač vsak teden tarnat, da nima službe, da glad trpi in do zavoda dobi malo podporo. Če pa tudi ni postopač, včasih se pridnemu prigodi, da res v mesta ne dobi službe, na deželo noče, nazadnje postane hmajoh in fakin. če bi ti zavodi samo take delavce podpirali, ki vsled starosti ali bolezni ne morejo kruh služiti ne pa takih, ki lahko delajo, takoj bi bilo bolje. Sam si naj tak mlad službo išče, obrtniški pomagač mora tudi dneve in dneve potovati, predno dobi zaslužek in službo. Marsikatera delavna roka, ki v mestu počiva, lahko bi si mnogo na deželi zaslužila in kmet imel bi spet delavce. Tojska med Rusi in Japonci. Japonci so obsedli otok Sahalin brez da bi se Rusi mnogo branili. Japonci so obsedli 8. t. m. zjutraj Korzakovsk. Rusi so mesto takoj zapustili ter se umaknili v Soloviewko, od koder pa so jih spet Rusi pregnali. Japonci so Rusom odvzeli 4 tope. — Otok Sahalin služil je Rusom kot kolonija za zločince. Prebivalcev ima zelo malo; leta 1898 imel je 36000 prebivalcev, od katerih je bilo 4000—5000 domorodnih. Na mandžurskem bojišču se armade vedno bolj bližajo, samo 30 milj so še narazen. Poročila iz bojišča glase se za Ruse zelo slabo. Linevič, ki je rekel, da bo Japonce iz Mukdena pretiral in jih grozno naklestil, ne upa se jih lotiti. Ce se jih loti, znala bi mu huda peti, ker ne ve, kje je general Ojama in ta bi ga znal zadej napasti in Rusi bi bili obkoljeni in zgubljeni. — Rusi mnogo trpe, ker le pokvarjeno meso dobijo. Celo moštvo je za mir, častniki se za nič ne brigajo. Nemiri na Ruskem. 8. t. m. priplula je oklopnica „Potemkin" z puntarskimi pomorščaki v rumunsko mesto Koatanca ter se rumunski oblasti udala. Ustaši podali so se na suho, od koder lahko grejo, kam čejo, ker Rumunsko deserterjev ne izročuje. Na ladji razobesila se je rumunska zastava. 300 pomorššakov ostalo je na Rumunskem, kjer delajo kot delavci na polju. Na ladji našli so 800.000 rubljev. Rumuneka oblast izročila je ladjo Rusom. Mestni glavar v Moskvi. 11. t. m. ustrelil je nek učitelj iz Petrograda z 5 streli mestnega glavarja v Moskvi, Šuvalof-a. Dalji nemiri. Iz Odesse se poroča, da preti velik štrajk poljskih delavcev, ker se žetev bliža. V mnogih krajih prišlo je do krvavih izgredov. V Libaui obsojenih je bilo 23 puntarskih vojakov na smrt. Vojaki pa niso hoteli na nje streljati, namerili so na časnike ter jih 12 ustrelili. V pokrajini Cherson bili so veliki nemiri med kmeti. Tekom 4 dneh ustrelili so vojaki 700 kmetov, ki so grajščine plenili. Iz vseh krajev pa ni mogoče poročila dobiti, cela Rusija je veliko bojišče. Pri takih razmerah misli še „očka" car na zmago črez Japonce. V visokih aristokratičnih kro. celo na carskem dvovu hočejo sedanjega čara odsfl viti in novega pestaviti, kateri bi zamogel z krep roko mir in red v Rusiji in zmago (?) na daljn<8 bojišču v Aziji podložnikom pripraviti. Iz Koroškega. Mir je vladal do sedaj med našimi priljubljeni sosedi, med Korošci. Pa glej! Kar že dolgo leta nas farji poČinjajo, začeli so tudi na Koroškem. kmetih začnejo hujskati, povzročujejo narodne prep šole hočejo zidati, seveda klerikalne in denar za zavode pobirajo pri naprednjakih. Pa tega ne dovi Pride kak vročekrven prvaški kaplanček v Čisto nemški kraj, hoče šolarjem slovenski verona vsiliti. Če se mu to ne dovoli, čudi se ter z potem rogoviliti in hujskati. Farji prilizujejo se k torn in jim pridigujejo, da niso svobodni, to zamo postati le pod varstvom farške suknje. Temu nasp pa mi rečemo: Kmet zamore svoboden postati le s| se samega. Popi so ga c;lo življenje izsesavali! H kmetje na Avstrijskem veljavo imeti, morajo se diniti, kot eno društvo morajo nastopiti, pa ne vodstvom farja, ampak pod vodstvom naprednega kmeta, če je pa kmet tako zabit, da gre popom limanice, kak posledek pa bo to imelo? Koristi tovo nebo prineslo kmetom. Napredno misli kmetje bodo se zjedinili in vedeli bodo odločno tu niti vse napade na svobodno ustavo. Večji del km tov, naprednjaki, se nikdar ne bo pred farji v pral valjal, to storile bodo le poturice. Dva tabora i bodočnost; na eni strani naprednjaki, na drugi strt farji z prismojenimi kmeti. In kako delujejo farji klerikalci. Ob časih, ko je mnogo dela, pridejo o po noči in agitirajo in pregovarjajo. Kdor take li v svojem hramu trpi, ni vreden, da ga je rodila i prednja$ka mati, ta je izdajalec v kmečkega stal Naš kmet pa naj ne bo izdajalec. Ce pride duhovi kot dušni pastir v tvoj hram, prijazno ga spre,' čislaj in spoštuj ga, pride pa, kot hujskač da bi te ljal ali te vsrečil z klerikalnimi listi, primi ga z ti močno kmetsko pestjo in vrzi ga vun! Kaj zdaj kmetje na Koroškem že farji po je sramota in drugega namena to nima, kakor pridno podpišavate, plačate in klerikalska cunje ročite. Zakaj pa si ti klerikalci malo zabite poi Pameten kmet natira jih vun, vrata jim pokaž budalo pridno plača in krajcarje farjem nosi. predni kmetje nikdar ne bodo po farških pi plesali, na svoja prša trkajo ter rečejo, jaz sem in alušal bom le pametnega izkušanega kmeta, farja. Ce tako poreče večina, sprevideli bodo, da več varno agitirati, in podali bodo se drugam, bodo morebiti kakor župnik Mažir iz Želinja pri likoven v Ameriko- Kakor za Mažirja, jokal se za druge hujskače gotovo nikdo ne bo in za zaklicali jim bomo : Hvala Bogu da greste. nca, kurz zved pred zato popr Mar! seje po c jenir pouk posk Cel i in o ušel domj jo h podž nam traj tank< ljenjt Staje m noj iz Vi job j nevil sestn bilo in ta trupi nova] pripr tesar misiji venji polja: napai kater gospe rovar teljer dino vsem kar < potre dolžn krogih I odsta-:repkko postopala. V dzadnji številki smo omenili, da se cela trgovina to nahaja v Feršijovem, ker se glavna prodajalnica pravlja. Laž v konkurzo iztuhtala se je baje v Sv. rkn. UčiteljstVO po deželi. Deželni šolski svet se je v e dne 10. julija vendar le usmilil naših učiteljev deželi, ki morajo v tej vročini poučevati v spar- nih učilnicah. Dovolil je, da sme izostati popoldanji ;ouk. ako je vročine 20 stopinj K. Poskusen samomor. V Vclenji v Gollovi krčmi pKkušcl ae je umoriti J. Paulič, posestnik iz Bevč. Sel dan je popival, začel so potem prepirati z ženo ■ odgnali so ga v občinski zapor. Od tam pa jo ter se je z nožem v prša pahnil, Sedaj leži Koma bolan. Pri VOlitvi za mariborskega podžupana izvoljen bil odvetnik dr. Lorber, ker je Pfrimer odložil jemmij ta pri1 i. Pri repire,j za tej dovolj. 7 kak onauk začne i kme-: norejo tsproti a skoz Hočejo; odžupanstvo se zje-ie pod .ga — Dm na iti goli taleči o bra-! kme- prahu ra sta stranij arji in a ljudi la na-stanu. iiovnik )rejmi, 3 z tvojo enjajo :or da ije na-j iščejo? Ee. Le . Na-I čalkah x kmet ne pa da ni m, šli >ri V te tudi l slovo Spodnji Dravograd. Iz Spodnjega Dravograda se aam poroča: Četrtek, dne 6. t. m. okoli 5 ure zjutraj ustrelil se je v bližini Dravograda J. Cepec. Na-lanko se ni moglo dognati, ali si je sam vzel živ-jenje, ali pa se mu je prigodila nesreča. Nevihta in toča letos kar hudo po Spodnjem- (ajerjn razsajate. V savinski dolini napravil je vihar DDOgo škode na hmelju. Tudi iz posameznih krajev, i Vranskega, Pilštajna, Sp. Sv. Kuugota, Sv. Jnrija ob jaž. žel. poroča se o škodi, ki jo je storila levihta z točo. Ubogi kmetje! Dobova pri Brežicah. Utonil je 25 let star po-o celo; K5tni sin Andrej Vidmar iz Podvinj. Vroče mu je bilo in da bi se malo ohladil, šel se je v Savo kopat d tam je smrt našel. Še le za 2 dni so našli mrtvo truplo. Deželna gimnazija v Ptuja. Deželni odbor imenoval je gospoda Antona Suettc učiteljem na gimna- zaP?1 ijij gospoda Franc Mischkounigg pa za učitelja na ripravnici gimnazije. Poskusen samomor. 67 letni Štefan Strmšek, tesar iz Tepine na Štajerskem, je zblaznel in si do-lišljal, da ga preganjajo ter si je 5. t. m. v Slo-KDJi Bistrici prebodel vrat. Poškodba je lahka. Pre-jeljal so ga v bolnico v Maribor. Zakaj se gospod šolski nadzornik tako hudo tapada. „Domovina", ,.Sudsteirische Presseil in ne-pteri kranjski listi se kar penijo same jeze, da je i nadzornik ob priliki uradnih učiteljskih zbo-jovanj povdarjal potrebo znanja nemščine in gg. učiteljem priporočal, da bi jim v poduk izročeno mla-o prav temeljito poučevali in vadili v tem nam m potrebnem jeziku. — Grozno! Toraj sodi tega, t 99% spodnještajerskega ljudstva želi, in kar vsi trebnjemo, si želeti mož, ki stori pred vsem svojo žnost in s tem povspeši in podpira obče zahtevo. Za to mu gre polno priznanje in hvala! — Upamo, da mu ne bodo ta zborovanja znanih zapeljivcev naroda v nobenem oziru škodovala. Potrebnost nemščine svedoči na najbolj neovrgljiv način znana istina, da se je najbolj poslužujejo takozvani „vodje Slovencev." — Oglejmo si jih malo natančneje. Dični narodni poslanec g. dr. Ploj niti ne zna slovenski; on slovenščino le lomi in „mrcvari" — Zakaj, ker vedno le nemški misli in govori. Pokojni slovenski zastopnik Radaj je vse svoje sinove izgojil nemški. Dr. Rozina, dr. Jurtela, dr. Sernec, dr. Vrečko, Robič, Vošnjak, dr. Cloupek itd. govore doma nemški in pošiljajo svojo deco v nemške šole in nemška izgo-jahŠča. Le ti kmet ne smeš tega storiti. He, „Do-movina" (podlih izbruhavanj) ni li to istina? Stavim predlog: Vsem spodnještajerskim očetom in materam se naj da prilika, da bodo mogli tajno in brez upli-vanja glasovati za ali proti nemškema pouku. Ne na 100, ne na 1000, na 10.000 glasov bi komaj prišel po eden prisiljen „ne." —■ „Domovinaa ukreni to in zadušila se boš na — lastni laži. — V Muro je skočila v Ljubnem 231etna sobarica Angela Strmec iz Ljutomera. Sprejemne skušnje za deželni zavod za gluhoneme se vrši na Spodnjem Štajerskem te le dni v Celju dne 25. julija v deški ljudski šoli, v Poljčanah dne 26. julija v ljudski šoli, v Mariboru dne 27. julija v dekliški ljudski in meščanski Šoli v Kasino- Ožja volitev za okraja Maribor-Ptuj. Pri ožji volitvi dobil je kandidat Wastian 1198 glasov, Pfrimer pa je odstopil od ožje volitev in dobil 165 glasov. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Kako smo že omenili, pritožili smo se črez poštarja Koserja pri poštnem ravnateljstvu, ker BŠtajerca" naročnikom v veži na mizo devlje in da ljudi prigovarja, naj opuste naročevati „Štajercau in se v obče kot zagriznjen sovražnik našega lista kaže. Od ravnateljstva se je rešila naša vloga in se nam zagotavljalo, da mora Koser postavno list naročnikom izročevati in da se ima vsake hujskanje zdržavati. V odgovoru ravnateljstva stoji med drugim sledeče: Lastniku več imenovanega poštnega urada se naroči, da naj zanaprej devanje vašega lista na prostor, kam vsakdo lahko pride, opusti, naj se točno drži po oddajnih ukazih te se v službi vsake pristranosti najostrejše zadržuje. Cenjeni, dragi naročniki, kako hitro bo Koser te resne besede ravnateljstva pozabil in spet po stari poti hodil, takoj nam naznanite. Videli bomo, kdo bo pred henjal, mi ali naši sovzažniki. Videli bomo, ali se Koser ne bo držal postave. Pazite ojstro tedaj na vašega največjega sovražnika Kosera in držite se naprednjaškega gesla „Svoji k svojim." Iz Zavrča se nam poroča: Kako klerikalni per-vaški občinski predstojnik telesna dela usmiljenja opravlja. V mesecu juniju utonil je v Ptuju šolar Franc Puschawer. Truplo utopljenca niso mogli najti. Pred kratkim poročalo pa se je iz Zavrč, da je tamkaj voda na suho vrgla 10—12 letnega dečka. Kaj stori sedaj občinski predstojnik, gospod Markovič. Truplo moralo je ležati 2 dni na pekočem solncn na otoku sredi Drave, ker gospod „rihtarK ga ni pustil v ZavrČu pokopati. Že v zdravstvenem oziru treba je to najostreje ožigosati, kje pa ostane človečnost? Hoče ta gospod samo v politiki krščansko srce pokazati"? Žendarmerija šla je k okrajnemu glavarstvo in to je moralo zapovedati predstojniku, da je „te-lesno delo usmiljenja" spolnil. Materi se je naznanilo, da se je našel njen sin. Takoj podala se je v Zavrč, pa glej! Na vprašanje, kje da je truplo sinka, dobi za »tolažbo" ta le odgovor: „Ravno pred eno uro smo ga zakopali." Dva dni je ležalo truplo, a ko se je materi naznanilo, niso niti 1—2 uri mogli z pogrebom počakati? Mislimo si žalost matere, v pekočem solncu hitela je v 3 ure oddaljeni Zavrč, da bi še enkrat videla ljubo lice, pa tamkaj dobi tak odgovor. Jakojoča vrnila se je v mesto in podoč gotovo ni molila za „ krščanskega predstojnika." Parni že vemo, zakaj ni pustil nmiIosrčen" Murkovič otop-ljenca pokopati. Na obleki je spoznal, da je gotovo deček iz mesta in pametna glavica gospoda „burger-majstra" je takoj iztuhtala, to je gotovo nemec ali celo nemčur, ta ne sme na naš britof! Ko bi imel deček na čelo zapisano: „Vse za vero in farje" sijajen pogreb bi dobil. Pa Bog pozna trdosrčnost gospoda Murkoviča, zato mu ni dal otrok, tuje mora za svoje vzeti. Ta tudi dobro, da nima. srečni nikoli ne bi bili, saj čitamo, da se grehi sta-rišev na otrokih maščujejo. Radovedni smo tudi, ali oblasti za tako postopanje pervaških občinskih predstojnikov nikake kazni nimajo. Premije za ubite strupene kače. Opozarjamo, da se v časn od 15. julija do 15. septembra ne izplačujejo nikake premije za ubite strupene kače, in se ne smejo odpošiljati v tem roku na zoologični oddelek muzeja Joanneum v Gradcu. Lahko pa se glave ubitih kač shranijo v špiritu in pošljejo po 15. septembra v svrho premiranja na zoologični oddelek na Joanneum v Gradcu, Dopisi. Iz Moravec. To leto je slabo za nas. Sadja, razven malo hrušek in sliv po nekterih krajih, ne bodo skoro nič. V vinogradih pa se pri nas tako nič ne pridela, ker so vsi upostošeni in tudi, kateri so že obnovljeni še po največ nič ne rodijo in če pa že rodijo vendar ne v polni meri. Ljudje so v pomanjkanju nekaj zaradi splošnih slabih premoženskih razmer, največ po zaradi lanskega slabega pridelka, ko skoro nikdo ni toliko pridelal, kakor je vsejal, ker je bila prevelika suša. Letos bi še po nekaterih krajih znal biti sreden poljski pridelek, če nas Bog toče obvaruje. Seveda bi potrebovali vedno denarja v obilici, ker imamo zmiraj nekaj novega za plačevati, nepotrebno železnico, potem sicer potrebno a za nas brezkoristno šolo, ker se učenci čem dalj manj nauče. Nadalje bi imeli gospod župnik radi novi farovž in cerkev. Hleve in sploh celo gospodarsko poslopje smo njim že postavili. Sedaj se sliši, da bode treba celo novih zvonov. Moj Bog! Kmei le plačaj in tiho bodi! Čast komur čast! Seveda« tem slučaju bode spet gospoda župniku doletela joj! kako lepe zvone so nam gospod župnik omislila bodo farške klepetulje vpile. Kadar pa se bodo ob letu malo nedeljski romarji od Marije Bistrice vraj čali, pa bodo spet od gospoda župnika sprejeti i prijaznim pozdravom „svinjski pastirji" katerim ni treba zvoniti, kakor se je to letos zgodilo, čeravno je dozdaj šega bila, da se je vsako leto zvoniloj Tudi imamo pri nas v Moravcih zelo samolastnoj vlado g. občinskega župana, kateri med nami siroj maki razsoja na lastno pest, med tem, ko bi imel biti oče ubogih in sirot, je veliko bolj njih pregaJ njalec in zatiralec, kakor se je to spet zdaj najbolj] pokazalo pri razdelitvi državne podpore med pol slabi tetini hudo prizadete občane. Kateri je najbolj potreben in ubožen, tisti ni dobil popolnoma ničt| In tega je edino kriv g. župan. Zakaj se je pa ta razdelitva v občini Godemarci pravično izvršila. Dav-J koplačevalci, volilci! zapomnite si to, doba treh let ne traja večno. Potem si pa izvolitt takega županaj kateri bode pravicoljuben in nepristranski mož, posebno pa, da ne bode farški podrepnik in kaplanov kučijaž, ker le takemu je mogočč razločevati kaj je za občane obče koristno in dobro, sicer bodemo vpili: »Dajte nam starega nazaj". Omeniti vredno jq tudi, da je sedajni g. župan odstavil strelca pri) strelni postaji v Novem redu, kateri je vestno oprav-l ljal svojo službo in je sedaj vsa strelba v neredu, kar je pomena vredno. Zadnja leta, ko se je vedni} dobro streljalo, bili smo vendar pred točo obvarovani in smo tako dobili vsaj nekaj pičlih pridelkov. Visoke občinske priklade moremo plačevati, a denar) se porabi največ za nepotrebne reči in g. župan tudij nima časa s takimi malenkostmi, kakor: streljanje) proti toči, dobre ceste, itd., se pečati, ker more poštoj voziti v Ljutomer in tam gospoda „špilatia, kako paj mu bode potem še mogoče na siromake misliti? Njegov prijatelj. Sv. Martin pod Vurbergom. Čudna ura. V zvo-j niku imamo jako čudno uro. Po dnevu dremlje, poj noči pa spi. Ob delavnikih se včasih predrami kakorj kralj Matjaž in malo pobrenka na mali zvon. 6. tajnik, kje ste, da je ne navijete, česar je tako po-| trebna. Odkar vi zvonec nosite pri Martini je vsej narobe. Dva cerkvenika ste že spravili v svojo) malho, pa še menda ni polna. Več faranov. j Iz okolice Sv. Lovrenca v Slov. gor BŠtajerc" prosim te, da bi tudi iz naše vasice nam^ reč iz Mostov hotel sprejeti en par vrstic. 30. dne junija bilo je pri posestniku Jakobu Kovačeč več dej lavcev, ki so kornzo zagrebali. Kar je bilo zeloj vroče, Šla sta se 2 delavca v bližnji gozd se hladit in si muŠic nagajat. Kar naenkrat zagledata pod nw kim hrastom korp, v katerem je Roškarova gospoj dinja koscem juŽino prinesla. Takoj se jima slini pocedijo po gibancah, nehote stegneta svoje tatinski prste ter vse pogače v varno zavetjo, v lačna želodJ ca spravita. Ko pridejo kosci južinat si sedejo okolj |pr | za !k< i da j ovj oči | ter | tel uat hvi !vas j nit ! vid v 5 ms far< bes pro bon naz lob( ven nas se pri.š Naš beži lahh OVJ oz ahk j ap] aš. ose Ion bege »odi [un aje si gi kniK rali vas mirn . kon rebi rnli Če i fcnega korpa ter za glad deset božjih zapoved pižgajo! Lnka Vsevidel. Sv. Lovrenc v Slov. gorici. Naš poštar znani per hoče se po klerikalnih cunjah oprati in trdi, [ga ti ljubi „Štajerc" neosnovano in škodoželjno rajaš pri poštnem ravnateljstvu. Ti mu v tožbi baje m da dela tvojim naročnikom vsakojake zapreke jjim vsem svojim vplivom nagovarja, naj opuste R. Gospod Koser, vse vam nič ne pomoga. Niste ■ prigovarjali, naj opustimo „Štajerca" niste nam liili druge liste, seveda klerikalne? Kar pa se tiče lie »izvanredne potrpežljivosti" raje molčite, poteg-B si kapico črez oči in mislite si, če vi nikogar ne le, morebiti tudi vas nikdo ne bo videl. O vaši poru „pametnih mož" tehtni besedi pa še nikdar kdo slišali, kakor zdaj. Vaša beseda je morebiti v (otžu pri fajmojštru tehtna, njegova pri vas, in lede vaju obeh pri podrepnikih, za nas na-BBJake pa je vaša beseda — figa. Še bolj no na vas pazili in takoj tebi ljubi „Štajerc" banih, ali je res Koser tako „beli nedolžen go* pek'', kakor ga klerikalne cunje seveda po njego- ■ nasvetu rišejo. Več naprednjpkav. j Sv. Jurij ob ŠčavniCi. Dolga časa je vladal pri »najlepši mir vse, tudi volitve i. t. d., vršile so U najlepšem miru in zastopnosti. Odkar pa je hI k nam kaplan Štuhec iz Ptuja je konec mira. j£ župnik imenoval ga je med večimi svojega lju* njivega kaplana, seveda ker ima dolge noge in h več občin prehodi in podrepnike k volitvi na- rarja. Gospod župnik, zakaj ne oznanite, naj pride i po gospoda kaplana če je čas volitve, da bi se b okol vozil, ker hočete naj pride voz po njega je treba pri Sv. Duhu maševati. Oh času volitev plan vse občine lahko obleti, k Šv. Duhu pa bi se tevat moral peljati. Le pomalen, župnik in kaplan, ebno gospod župnik, ne bojite ee, da bi si nogo nili ob času volitev? Naj vam vendar občina Ter- jofska in Galuška voz pošljejo, naj vas peljejo Irepniki na volišče. Dragi nam gospod župnik nci, bodite raje mirni, pustite volitve, dajte vino svojim delavcem, nego podrepnikom. Podrepniki grla z vinom mažejo, delavci pa vas po Sovjaku »ejo. Pa še nekaj: Spominjate še se, kako smo mo- vsi župani skupaj priti z občinskimi pečati, da smo rešili neusmiljenega brivca. Tedaj le tiho in do gospod župnik. Mislite raje vedno- na zadnjo bo pismo, mislite kaj želijo sveti oče. Mislimo tudi, da ste si že toliko pridobili, da vam ne bo a več pošiljati vaših kaplanov z trobuhom za Jiom" na zbirco. Vsem občanom fare Sv. Jurja pa m, ne davajte več zbirce, za nekaj let imeli boste jpet na rešitev. Zato se tudi farji trudijo prido- si občinski zastop na svojo stran. Vrana vrani oči fekljnje, vam pa faranom jih bo. Jurjoški občan. (Opomba uredništva: Kaplana Štuhec-a dobro lamo. Tudi v Ptuju je hotel svoje komedije po- jtfi, a namignili smo mu, da to naj raje opusti. bo mu v Ptuju postale že presneto vroče, zato i pobrisal v hladni Sv. Jurij ob Ščavnici. Trudite 7 se, da bode se tudi od vas poslovil, ta Bljubeznjivi" kaplan.) Sv. Trojica v Slov. gor. Na dan goda našega patra gvardijana zbrano je bilo pri pojedini dokaj duhovnikov iz okolice, iz Maribora, Sv. Lenarta itd. Tudi naš Dr. K .... , deželnega sodišča svetovalec in dobro znan kaplan Keček bila sta zraven. Kaplan Keček bil je preje pri Sv. Petru pri Radgoni in od tam jo je mogel takoj pobrisati zaradi neke ženske. Ko so se gostje gvardijana tega sladkega vinca in mrzlega piva dobro navlekli, podali so se domu. Med potom zamahnejo jo se opletajo k našemu prvemu slovencu, trgovcu Frišu. Tja pridete dve deklici in zahtevate v nemškem jeziku sladkor. Gospod urednik, ko bi vi zdaj videli Kečka. Ko bi mu- kdo bodalo v prša porinil, nebi tako debelo pogledal in tako za-renčil. „Friš pregovori, zdere se, niso to Kurbošovi dekleti, tistega nemčurja?" Nato je začel deklici z besedami „nemčurke" psovati, ter jima rekel, naj le doma povejo, da je njih oče nemčur. On (kaplan) potreboval bi nujno usnje, pa nemčurskega ne kupi. Pa za take nesramne hujskače pošten trgovec naj nima blaga. Ured.) Je to postopanje duhovnika,*je to dušni pastir, ki ima nalogo mir pridigovati. Otroke, ki nemški govorijo, začne zmerjati; držiš se ti Kristusovih besedij „Pustite otročice k meni priti?" Z tvojim postopanjem jih odganjaš. Malim otrokom seješ sovraštvo do tvojega stana, kako bi te potem če odraaejo spoštovali. Tak duhovnik pa tudi tega ni vreden. Namesto da bi kot duhovnik se trudil, si ljubezen in spoštovanje mladine pridobiti v taki meri, da če je odrasal ji nikdo ne more tega vzeti, delaš si sam sovražnike. Sovraštvo seješ in sovraštvo bo tvoja žetev. Zitečka vas. Šolo ribajo, šolo ribajo! Tako so vpili vsi presenečeni šolarji v Zitečki vasi 3. in 4?. junija, ko so nenadoma začeli šolo ribati in dali zato otrokom 2 dni prosto. Vzrok je bil ta, ker je vsled silnega prahu v šoli g. nadučitelj tako silno kihal, da bi se bilo bati za njegovo življenje. (Pa vzgled vleče, zato je večina otrok še v petek 5. junija si naredila prosto. Zadovoljnost je bila vsestranska. Velika nedelja. »Ljubi Štajerc" prosim te, odgovori nam, ali ima nas župnik pravico nas v spoved-nici vprašati: „Si ti, ki si me pri škofu začrnil? Če resnice pri spovedi ne poveš, bo cela apoved neveljavna." Našega župnika je namreč nekdo pri mi-lostivem škofu zatožil in dobil jih je nekaj pod nos. To ga močno jezi in- na vse načine je hotel zvedeti, kdo se je upal ga škofu priporočati. Spovednica se mu je zdela za to pripravna pot. (Odgovor uredništva: Najpred hočemo župniku reči da farani imajo pravico, škofu zadovoljnost ali nezadovoljnost Črez svoje dušne pastire škofu naznanjati. Zato je višja duhovska oblast, če bi bili župniki tako sveti, da nikdar ne bi kakega pregreška storili ali ko bi bili nepremotljivi, nebi bilo treba višjih duhovskih oblastij, ki čuvajo v tem oziru črez nižjo duhovščino. Ce se pa kdo v imenu faranov 8 prito žuje, gotovo ne bo tako neumen in bo šel župnika vprašat, ali to sme storiti ali mu naznanjat, da bo to storil. V spovednici pa izpraševati, ali je ta ali ta to storil je žalostno, če je župnik nedolžen, bo nedolžnost izkazal in se ne bo brigal za tega, ki ga je očrnil ali bo to skušal zvedeti od oblasti, če je pa kriv, naj bo tih in naj si reče „grešil sem". V spovednici pa ljudstvo k izpovedbi siliti, vidi se nam prav nizko in pravega znašajo nevredno.) Zreče pri Konjicah. Dne 28. p. m. sem bil slučajno v Zrečah. Tam vidim kočije v kterih so se vozili župan in občinski očetje in se potem podali v občinsko pisarno. Radoven kaj je, čakam, da zvem kaj se godi pri občini, ker delavni dan občinski očetje tako praznično oblečeni hodijo. Kmalu zvem da je prišel od deželnega odbora poslan komisar pregledovati občinske račune. To me je zanimivalo zatoraj sklenem čakati da kaj več zvem. Ni mi bilo treba dolgo čakati ko mi pride prijazen rnož naproti in mi pove, da se je dosedajnemu klerikalnemu županu V. Ptušnik-u županski stolec prekucnil. Pri računih ni bilo vse v redu, zatoraj je mogel, seveda žalosten, svojo častno službo odločiti. Ko je blagajno oddal, moral je denarje v roko komisarja šteti Čeravno se je tega nekoliko časa branil. Mož mi tudi pove, da so se občinski dokladi zaktere se je letos 80% pobiralo na 50% znižali, ker se župan in odbor ni mogel opravičiti zakaj kako visoke doklade občini nalagajo. No, si mislim na to, to je tisti hvaleni klerikalni občinski odbor, kterega neke vrste klerikalcev nikakor prehvaliti ne more in vedno vpijejo „nai delamo le edino za blagor občine, smo verni katoličani in pravični možje, ne dajte se od naprednjakov in nemčurjev slepiti, bodite verni, le nam zaupajte in volite nas." Največja skrb dosedaj-nega občinskega odbora je bilo imenovanje častnih občanov. Kar večina odbornikov, kteriso se klanjali dosedajnemu bivšemu županu so imenovani častnim občanom. Za ktere zasluge, se ne ve. Mislim si da gotovo zato, ker so se županu in župnika znali lepo klanjati, pri sejah molčali in samo kimali. Naročili so si krasne častne diplome in jih dali okusno okvi-riti. Ali usoda! Rušnik ni več župan in blagajničar, kdo jih bode plačal. Diplomi čakajo sedaj odrešenja pri glažerju v Konjicah. Sicer pa še bojo o tem imenovanju častnih občanov imele višje oblasti opraviti. Mesto častne diplome kupovati bi bili si raje občinske ceste in moste ogledali in popraviti dali, ne pa se z besedami izgovarjali. „Mi jihnenucamo, kteri ceste nuca naj jih pa popravi." Zakaj pa ste občinske doklade tako zvišali? V kratkem se bojo vršile tukaj zopet volitve občinskega odbora. Volilci, bodite previdni, ne pustite se zapeljati od nekterih brezznačajnih klerikalcev ki hočejo oblastno občini gospodovati, a za blagor občanov jim je le malo mar. Pridite k volitvi, volite značajne in napredne može, ne pa klerikalcev, kterih delo je le, nad naprednimi spoštovanimi možmi vpiti in zoper nje hujskati, za občino pa še do sedaj niso storili nič dobrega. Ako se mi kmetje združimo, tedaj bo gotovo sedajneinu klenL kalnemu odboru odklenkalo in v občini nastopila k bolša doba. Bazne stvari. Sart čas; 8ev< pas zlo) Dan na na Za princezinje je slaba nada za ženitev danes je v Evropi 71 za možitev godnih princezin ki pripadajo vladajočim rodbinam, nasprotno pa ji e_ »enakovrednih« samskih prineov le 47. Ako se ho čejo tedaj princezinje stanu primerno omožiti, morali se bodo „ponižati". I ^ Ne kopajte se takoj po obedu. Mnogokrat sej jop( že svarilo, kako nevarno je, se takoj po jedi kopati p0(i Voda dela vtisek na poln želodec in radi tega na tj j prime krč ali srčna kap stori našemu življenj konec. Toraj pozor! dan 3 miljone in ženo zaigral. Ruski poročnik Susnl pon imel je veliko premoženje, ker pa je celo zaigral moral je od vojakov oditi. Pred kratkim podedova J™ je spet precejšnjo premoženje in takoj imel je spe J*" kvarte v rokah. Kmalu bili so 3 milijoni fuč in seda zne* je igral za svojo lepo vilo in za svojo krasno žena P°& Pa tudi toje zgubil. Dobivalec Sergius Novikoff, pod; to * se je v vilo k priigrani ženi. Susulič pa ga j *eg' ustrelil. Susulič se je takoj sodniji izročil. fi0 r Japonci učitelji. Na Japonskem je .sedaj mnog jj^ ujetih Rusov. Večina pa od teh ne zna ne pisat | in ne brati. Japonci so tedaj odprli šole, kjer podu čujejo sovražnike. Ima tedaj boj nekaj dobrega. Izvanredna štibra preti vinskim bratcem £ A stadt-u na Nemškem. Mestni očetje so bili pri zbrani in se posvetovali, kako novo štibro naj a' dejo, da plačajo dolge. Eden odbornik, gotovo jatelj vode ali strahopetež, ki se zaradi hude nikam ne upa — predlagal je, da mora vsak me katerega policija ob 11 po noči \ krčmi najde, marko (1 K 20 v) plačati. Pr'edlog se je vsem padel, hočejo pa še si natančneje celo stvar prem lite. Krčmarjem gotovo ne bo všeč, če se predi sprejme. 4 osebe v vinu utonile. Iz Sardinije se por Vinski trgovec Anton Rocca v Pirri-ju imel j kleti veliko kad, kje je imel vino. Eden delav moral bi nekaj pri vinu opravljati; stegnil se daleč črez rob in padel v globoko kad. 2 dela?! ki sta priletela na pomoč, imela sta isto srn Sinko trgovca hotel je enemu pomagati pa tudi je noter padel in vsi so utonili. Iz vina priha; je mnogo ogljenčeve kisline in ta je omamila ti da so noter padli. Cesar pride k velikim vojaškim vajam od 25.J 31. avgosta na južno Tirolsko. Svojeglaven grom. Neki kmet je oral na Nenadoma nastane vihar s strelo in gromeq Strela udari v verižico kmetove ure, preskoči v za Ruse vendi * ',. edi kc irj; up <$ u ažr ogc isol ud ijo. a r ec ena adi da isch ilam luči a I oži rm led. a c ih eb< )ča: e v rcev » je v ca, iolo. on jalo B 4, . do , od tod pa na plug. Kmet sam je ostal dalje onesveščen, sicer pa se mu nič ni zgodilo. Ura a ne gre več. Zlobnost. Na sigetskem pašnika je mali deček | dva konja in zaspal pri tem. Neki neznani fnež je prišel, zvezal dečka in ga privozal konju jHidnjo nogo. Ko je konj začutil neobičajno brdme bogi, začel je besno dirjati Čez dni in strn in :el zvezanega dečka seboj, ki je udarjal na vse , da mu je tekla kri iz mnogobrojnih ran. Ko ivjega konja ustavili, bil je nesrečni deček ves esarjen in je kmalu izdihnil v groznih mukah. ako zlobnost je vsaka kazen premajhna; takega Ta naj bi se privezalo na konjsko nogo in na- Slo konja v divji tek, da bi občutil vse bolečine, jih je prestala njegova žrtev. Kuga razsaja letos spet močno v Indiji. Vsak jih nmerje do 5000, čeravno navadno v poletja or pojema. Kmet s prvim dobitkom. Siromašen kmetic v ds-u na Tirolskem bil je tako srečen, da je do-prvi dobitek od državno dobrodelne loterije v ku 200 tisoč kron. Piše se Janez Kurz in on vkljub temu, da je sedaj bogataš, kmet ostati JDOČe kmečke hiše zapustiti. „Tukaj sera mnogo gren-doživel in sedaj hočem v veselju tudi v njej ostati," Njegove besede prijateljem na vprašanje ali se ne bo od v mesto preselil. Svojim otrokom hoče dobro čnost priskrbeti, on pa ostane kmet. Srečnež je velik siromak. Manjka mu desna noga in en ; na roki, tako, da ni mogel delati in živel je ! tega z ženo in 6 otroki v veliki revščini in I. V jeseni rabili so ma zadnjo kravo in kozo, b da je morala familija celo zimo samo od krom-ja živeti. Nek znanec svetoval ma je, si srečko piti in mu zato še 4 krone posodil. In Bog se ga usmilil ter mu iz revščine pomagal. Državna zbornica se je sklenila in ena naj-fcejših razprav dovršila 7. t. m., namreč kapčijska godba z Nemčijo. Na Nemškem zahtevali so zelo oko carino za uvoz živine in to bi bil za Avstrijo i udarec, kajti od nas gre največ živine v Nem- r| »Gospodar" sam piše, da bi bil to hud udarec našo živino, kar je tndi razvijal slovenski posla-tPovše. Za kupčijo je klerikalcem Nemčija dobra, ar radi vzamejo od Nemcev, drugače pa bi jih Mi s sveta spravili. Fej črez fake fakine ki se le (j prilizujejo, če mislijo Jcšeft" napraviti. Sam si je glavo odrezal nek kmet v Donau-Ringu z slamoreznico. Gotovo je imel tudi v glavi no, katero je hotel rezati. Svarilo. V zadnjem času se vedno bolj množijo faji, v kterih se ljudje raznih poklicov, posebno priprosti Ijodje, kteri po oznanilih v časopisih ibe iščejo, od ogrskih in tudi inozemskih žrebnih P vabijo, da bi prevzeli opravništvo z prospekti prodaje avstrijskih in inozemskih žrebov (srečk) [»broke, ali bi so vdeleževali prepovedanih vrst-irebovnih iger ali da bi pristopili k prepovedanim vnim dražbam. Čeravno se v navedenih pros- pektih vedno trdi nasprotno, tak se vendar v vseh slnčajih gre za prodajo žrebov na okroke, ktera prodaja je v Avstriji vsled postave z dne 30. rožnika A878 dz. štev. 90 le domačim pri trgovinskem sodišča vpisanim firmam in še tem le pod strogimi in določenimi pogoji dovoljena in se tedaj te firme, kakor tudi druge stranke, ktere z navedenimi prospekti agitirajo po dobodarstvenem kazenskem zakona jako strogo z denarnimi globami ali zaporom kaznujejo. Ravno tako je prepovedano igrati pri ogrski ali inozemski razredni loteriji. Svari se tedaj pred kupčijo z takimi tujimi fiirmami (na primer iz Švice, Nemčije, Holandskega itd.), kakor tudi z nabiralci ogrske razredno loterije. Marš V smrt. Grozna vročina in vendar marš, to je najvažnejše. Ce je pri tem življenje naših sinov V nevarnosti, to ni važno. Vojak moral bi biti iz železa, da bi to zdržal, če pa že nič ne zdeži, Bog pomagaj. Tako mislil je tudi oberst od 5. brambov-skega regimenta v Poli. Pri taki vročini ne smejo marši bili in mnenje oficirjev, da vojak vse mora storiti, da on ima samo dolžnosti pa nikakih pravic, treba je skoraj ovreči. Vojak ima pravico, da njegovo življenja oficirji le če je res treba n. pr. v boju v nevarščino spravijo, drugače pa so Častniki za naše sine, katere državi izročimo, tako odgovorni, kakor učitelji za šolarje, koje smo jim izročili. Kakor mi pazimo, da učilelji naše mladine preveč ne trudijo in ne napenjajo preveč njih moči, tako moramo tudi paziti, kakim častnikom smo naše sinove izročili. Oberst Klikič bi to tadi moral vedeti, da življenje naših vojakov ni lastnina svojevolje častnikov, ampak lastnina domovine, samo domovina sme življenje vojakov zahtevati, ne pa kak oberst ali drng častnik. Ko bi to vedel, gotovo nebi peljal pred 14 dnevi svojega polka v največji vročini po razbeljeni cesti med golimi pečinami na vojaške vaje. Od 800 mož, ki so šli na vajo, vrnilo se jih je v Polo samo 300 in ti so bili čisto zdelani. 500 jih je na potu obležalo, eden je umrl. Častniki so obersta svarili, on pa je rekel, vojak se mora učiti vročino zdržavati in morali so naprej. Olajšave, koje so nižji častniki vojakom dovolili, je prepovedal, sam pa je šel v Fasani v kopelj, da se je okrepčal. Vojakom je za-povedal, dvakrat pred njim defilirati. Brambovec, ki je umrl, imel je sijajen pogreb, a to ne da stari-šem sina nazaj, to ne tolaži jokajoče matere, to ne pomiri razburjenega očeta. Tako postopanje obersta treba je najostrejše obsojati, takih maršov ne sme biti, dragače bo ljudstvo na kak način se samo proti takem postopanja častnikov znalo braniti. Čebele in procesija. Nekaj nenavadnega prigo-dilo se je na telovo v Stari Rognici na češkem. Več čebelnih rojev, katere je nekako razdražil, napadlo je tako ljuto ljudi pri prosesiji, da jih je 7 v omamico padlo. Mašnik rešil se je z vodo, drugi pa so se po polja razpršili, čebele podale so se potem na dvorišče nekega kmeta, ter tam začele hudo živino in kokoši pikati. Nazadnje pomiril jih je nek čebelar. 10 Zdrava familija. je v \Valtn-u. Starši so pred leti v visoki starosti nmrli in seoaj je 9 bratov in sester, ki so stari: Janez 84, Štefan 80, Mihael 78, Andrej 74, Ana 72, Magdalena 70, Filomena 67, Jera GG, Anton 63 let. Vsi skupaj sknpaj stari so 653 let. Samo Filomena se ni omožila, drngi so vsi ali oženjeni ali vdovci ali vdove. Gospodarske in gospodinjske stvari. Kako je ravnati s trtami, ki jih je poškodovala to5a. Ker je ravnokar v nekaterih krajih toča vinograde močno poškodovala, dajemo vinogradnikom sledeča navodila, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8 —10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obreza ti: 1. Vsa močno ranjena ali zelo razkosarjena peresa je porezati. 2. Na šparonih ali napnjencih je postiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se zaščipujejo za prvim aH drugim listom. 3. One mladike, katere stoje na reznici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic hli šparonov v prihodnjem letu, je treba pesebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapernica (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odniti vršiček. Ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom y ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živeč le v one, katere rabimo za prihodnje leto. Ako pa teča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do trj mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa. 4. Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. Poslano/) Sv. Jurij ob ŠČavnici. „ Slovenskemu gospodarju v odgovor hočem odkriti, kdo in kaki so oni nemški Marijini brati, ki sem jih jaz hotel k Sv. Duhu viti in katerih se naši častiti gospodje duhovniki] Sv. Jnrju tako grozno bojijo. Pa smejo se jih bati, takrat bo vladal drugačni red pri Sv. Di nego sedaj. Bralci naj sami sodijo, če nimam prav. Sv. Jfl je taka velika fara, ima 3 mašnike. Ne bi bilo jamsko, ako bi saj vsako nedeljo en kaplan rai bral pri Sv. Duhu? Ljudstvo mora V 2 do 2 uri i leč k maši k Sv. Juriju hoditi, kar je težavno stareje ljudi, po zimi posebno o slabem vremena. 1 bi mogel en kaplan teh korakov storiti ob nedelj k Sv. Duhu, ki jih mora toliko slabih starčekof] Sv. Juriju? Gotovo si ne bi noge zlomil. Na kam vedno kričijo, da vera peša, kako pa naj, če so vzrok. Prej je bila vsaj na sveti dan in ob veJiH noči maša pri Sv. Duhu, sedaj naš župnik Kaofl niti ob velikih praznikih duhovčanom te olajšave | privoščijo. Sedaj pa hočem tudi razodeti, zakaj Marijij bratje našega župnika tako srbijo. Premislite bra| mi Duhovčani smo bili do sedaj še vedno tako umni, da smo davali tem častitim gospodom vsa! krat v jesen mastno zbirco. Ob takih prilikah se pač potrudijo ti g« k Sv. Duhu, zadnje koče ne izpustijo, ob nedelja! in praznikih nas pa ne najdejo. Cele voze polne vrefl zrnja vlečejo konji vsako jesen iz duhovskih vasijiH to zrnje je celo proti postavi nafehtano, ker jE zbirca z denarjem rešena in plačana. To je owt krščanska ljubezen, o kteri naši gospodje vedno M vorijo da ob času zbirce proti postavi pri nas fefeE teja, vse hribe, naj bojo še tako strmi, obiščej^J Radi damo kaplanu, kateri bi pri nas masen zbirco. če pa ne dobimo pri Sv. Duhu ob nedelja! in praznikih maše, tudi zbirce ne damo. Pri nas al ne ustanovi kaplanija za enega kaplana, kakor bi bi^H pravično, ne so pa pri Sv. Jnrjn 3 mašniki; oltt času zbirce pa zato polni žakelji zrnja. Zato patiBl ne bom preje henjal, dokler ne bo red v naši faiiKl dokler se nam duhovčanom ne bo dalo, kar naiT gre. Tega mnenja pa nisem samo jaz, ampak vi žalibog da se vsak ne upa tega tudi javno povedal Zavoljo notarja v Gornji Radgoni mene nikdo I vprašal in tudi jaz v tej zadevi nikomur nisem nij povedal, da ga ni treba. Kar jo. torej „SIov. Gosi v tem in o meni pisal, bila je debela laž, ki sil je pač dopisnik zmislil, kakor tudi, da bi jaz koj novo šolo pomijal. Z staro šolo pa lahko storimd kar hnčemo, saj je naša, posebno če nas naši do hovniki tako v nemar puščajo, da nam komaj vaj mesec eno sv. mašo doma privoščijo. Mislim da bodo sedaj bralci „štorjou od }&h jinih bratov razumeli in da bodo jarjoviki duhovni« duhovškim farmanom bolj skrbeli za božjo slnf" kakor dosedaj in ne bodo samo skrb imeli za doj zbirco pri nas. Valentin Matjaši< *) Za to >Poslano« uredništvo ni odgovorno. 11 Pisma uredništva. [St. Peter pod sv. gorami. Zahtevajte na Vaši pošti, Vam list takoj ko pride, izroči, Če ne, vložili boste — Sv. Vid pri Ptuju. Priobčimo prihodnjič. — si, katerih ^v tej številki nismo priobčili, pridejo gotovo . — St. 7128. Naročnina plačana je do 1. junija Matija Pink v Ameriki. Poslani dolar smo spre- je naročnine plačana za ll/> leta. — Naročnike v iki prosimo, da nam natanko naslov pošljejo, kakor lopise in vprašanja naj naslovijo „Stajerc", Pettau, nark, Osterreich." — Ciglence pri Vurberkn. Priob- [prihodnjič, ker iz Vurberške okolice že imamo en dopis. K iz Amerike priobčimo prihodnjič. Loterijske številke. dne 8. julija: te, dne 15. julija 77, 76, 87, 16, 9, 56, 44, 78, 76, 67. Iteri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo, rane.Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi tisti, kateri so služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom [Ačulijo vsle-d teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih Organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali pre-ib mizi Življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi se priporoma za njihovo zopetno zvračitev kot najboljSe in'edioo sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. rane Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle) 66 ijboljša grenka voda.(Rabi se ta voda tudi med drugim dunajski bolnišnici.) Zaloga pri Y. Scbnlfink T Ptojn. Podpisani odpre svojo notarsko pisarno v Mariboru Tegetthofstrasse 14 (prej pisarna dr. Anton Reidinger,) G Kari Hanss C. kr. notar. 301 ^^ Lepo ^©sestrro fcrne ceste, z lepo hišo z 4 sobami, Sparhert, kuhinja, Tielike kamre, gospodarska poslopja, kuhinja za pranje jema, peč za peči, prekajevalnica, hlev za 2 konja, [15 glav živine, v hlevu cementne tla in kanal za od-(denj, 9 svinjskih hlevov, parma, kolarnica, uta za ifebelarnica, uta za rože, ki se da kuriti. Poslopjo so ro zidana, z opeko krita, izvrsten studenec, velik preža zelenjavo sadonosnik z izvrstnim sadjem, trte, jovi nasadi; dobra polja in travniki 5 oralov, vse pri bposobno za zidati, >/a ure od Maribora oddaljeno, v bi legi. Tudi za mlekarno sposobno ali drugo trgovino. fctoSnjo letino se takoj proda. Cena 26.000 K. Sparta luOO K. Kupec mora imeti za prvo plačilo 8000 K. Jtiasnila da Franc Podlipnik, Maribor, The sen 42. Vinograd — posestvo V Majberg-u, v lepi okolici in legi, z krasnim razgledom, vsaki dan poštna zveza, malo uro od Ptuja oddaljeno, okoli 3 orale vinograda, od tega polovica že z novim nasadom, okoli S orale travnikov in sadunosnik z samim žlahtnim sadjem, lep mlad gozd, novi nasadi, so še 10 let davka prosti, gosposka hiša, vinioarya z hlevi vse zaradi bolezni in starosti sedanjega lastnika takoj za prodati. — Daljša pojasnila da uredništvo „Štajerca." 300 Na prodaj. je veliko vinogradsko posestvo z velikim sadunosnikom v lepi legi, oddaljeno 1 uro hoda od Maribora. Vso posestvo meri 31 oralov (joh), in sicer je 14 oralov rodovitnega vinograda, od tega je 6 oralov z dobrim amerikanskim trsjem zasajenega, 2 orala njiv, Va orala gozda, ostalo zemljišče pa so travniki z žlahtnim sadnim drevjem zasajeni. Na posestvu stoji lepa gosposka hiša z enim nadstropjem, zraven je hram s prešo in veliko kletjo, ne daleč proč pa Se eden hram s preso in kletjo, studenec z dobro vodo : nadalje so 4 viničarska poslopja. Vso posestvo je lepo arondirano v enej skupini ter se zaradi bole-havosti posestnika proda z 2 prežama za grozdje in eno tako za sadje, s sodi, z orodjem, 4 kravami in z letošnjo trgatvijo vred po jako nizki. Več se izve pri: Gospodu Jakob Purgay v Leitersbergu, pošta Maribor. 312 Svarilo! Marjeta Fric, posestnica v DoliČu pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, naznanja, da nihče ne sme od njenega moža, Alojzija Fric, kaj kupili ali njemu haj na up dati, ali pa denar dati ali posoditi, ker ona na noben način ne jamči za njega in tudi ni za njim plaČG-valka- On tudi ni posestnik nobene njene reči. 298 Na prodaj je lepa, novozidana hiša tik glavne c*sle, 10 minut od Ptuja; zraven sla 2 hleva in 2 drvarnici ter dobra zemlja. Hiša ima stanovanje za dvojne najemnike. Od jako nizke kupne cene lahko polovica Da posestvu vknjižena ostane in se polagoma izplača. Več pove Nikola Petrovič, posestnik Wudina Štev. 61 pri Ptuju. _________________________299 Magaciner, nemškega in slovenskega jezika zmožen, kateri je bil uslužben že delj časa v trgovini z mešanim blagom, se 1. septembra sprejme službo. Prednost imajo maga-cinerji iz dežele. Panudbe v katerih se naj navede tudi koliko se zahteva plačila, naj se pošljejo na Josef Ornig. pekarija in trgovina z soljoj in z moko (melo) v Ptuju. 303 Dobro plačilo Podpisani potrebujem 40—50 dobrih delavcev, delo dam na akord, tudi vozenje vagonov. Dela je za 4—5 mesecev. Anton Wer-denig pri Električni luči v Kapfen-bergu (Zgornjo Štajersko). 308 Mlad kovač želi so ustanoviti ali oženiti z žensko, ki bi imele nekaj premoženja. Želi tudi kako kovačijo v najem vzeti. Več pove -Štajerc". 305 Nadmlinar (Obermuller) ki se dobro z mlinarstvom razume in katero je zanesljiv se takoj sprejme. Kje, pove „Štajerc" pod „mali umetni mlin". 302 TJrar odda zaradi bolezni svojo obrt in trgovino. Brez konkurence, gotovo dober obstanek. Daljša pojasnila da »Stajerc*.______________310 Viničar ali majer kateri je dobro učen in se dobro razume pri 3merikanskih goricah in tudi pri Živini, 2 dodrimi spričevali in 3 delavnimi močmi iSče službo. Naslov pove upravništvu »Štajerca". 311 Pridni viničarji, S osebno taki, ki imajo več za elo sposobnih ljudi se s 1. novembrom t. I. aH s 1. februarjem prihodnjega leta pod zelo ngod-nimi pogoji sprejmejo- Pozvedbe ali poondte sprejema VILHELM BLANKE V Ptiiji. 30* Lepo posestvo dobra idoča krčma! hiša lepo zidana z opeko krita,, gospodarska poslovja, 7 oralov zemlje, '/, uro od Ptuja oddaljeno se takoj po ceni proda- Daljša pojasnila da upravništvo „Štajercaa. 309 Malo posestvo na Zgornjem Hajdinu tik glavne ceste, oddaljeno kakih 5 minut od farne cerkve se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Na posestvu stoji hiša s vsemi gospodarskimi shrambami. K posestvu spada tudi lep vrl. Okoli hiSe so nasajene vinske trte. Posestvo je primerno xa kakega rokodelca, pogoji prodaje so jako ugodni. Več pove Antonija MekMčar. na Zgornjem Hajdinu štev. 43. 307 — 12 JJ ŠTAJERC" » Štajerc" je list, ki ima glavni moler, braniti spodnještaj. kmete pred iskorišče-vanjem od strani kmečkih sovražnikov. Staje P C * hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. SteljePC'* radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbeuih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. w Tel j C I* C sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. ©PC prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. Staj »Štajerc' izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan. priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospo-dar76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število „Stajerčevih'* naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte ,.Štajerca", pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbite za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upfavništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno aH ustmeno naznanijo. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte „Štajerea". £!TOW* m t * •« ■ i -—. _. Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu -*86?j ,—. .^jbLv:^ ■■ ■■« Schichtovo štedilno milo z znamko ».jelen.** Ono je zajamčeno čisto in brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilo neškodljivo milo. naj pazi dobro, da do imel vsak komad ime „SCHICHTU in varstveno znamko „JELKNU. 292 Dobiva se povsod! Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela seSita (rjuha) za posteljo 2 ali 2*/, metra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Kaj6nejSa sefiita rjuha h tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, Čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „5trozokea velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muStre) se tudi vpoSljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Kovaeniea V Pristovi. na ugodnem prostoru, dobro vpeljana, na okrajni ceeti Poljčane-Brežice, se v najem da. Pojasnila da Eduard Suppanz v Pristovi. 272 Popolno prepričanje •p da sla lekarnarja Fhierrvja balzam in centifo sko mazilo nedcsežno uspeSno sredstvo za vse notranje influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, teles bost, vroteuje prebave, za rane, bule in poškod naročbi balzama ali pa na željo posebej se po stonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih piše domači svetovalec 12 majhnih ali 6 dpoinatib %U balzam« 5 H. «") maihnih ali 30 dpojnatib slf 15 H. — 2 lonfka ccntifolijskejia mazila 3*60 K 2 zabojčkom. Naslov: lekarnar Jf. Cfcicrry V Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalc«| nnrerib bom sodno zasledoval. 20()(T Dobra jabolč lepih škafof za vodo, 2 železnimi ■. od 56 litrov naprej, liter obroči, po 72—80 vinarjev proda vinarjev je za dobiti pri Alois Walland v Oplotnici. 267 Ljudmila Fiirst, Ptuj. H MU* ""* itifolijj ije bolezni, Lelesno sli Ikodbe. o pošlje i pisem k< [b itekknk ■ b sttklcnk ,0 H fraakj cejalcc pi veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hrama tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kapi, sem pripravljen, povrniti tndi stroške mitnice (maute). • Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. 227 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. W, V^-€S^^'Vi Roedl=nova 231 iz kemične tovarne I PRAGA Sternberg ulica št. 574 IMF* je najboljša. "W$ Povsod za dobiti. lčnici liter pri os; liter po pri g< Hans Wouk, trgovec v Poljčanali (kolodvor) priporoča svojo bogalo zalvgo blaga za možko in žensko [Obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. [Kupuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. [Na prodaj ima tadi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. 228 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni vr-c take priložnosti 33 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena, p reci s na ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena modema Zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenoin, 1 krasen mošojiček, 1 jako fino žeipno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3V0 dub!a-zlal) z patentiranim zaklepom, 1 jako lini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), I par bouton s simiU-brilaniom, 5 različnih smešnih reči za s'are in mlade.20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali te se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) Nr. 41. Nit. Za neugaiaioče so denar vrne. Ženitbena ponudba. Oženiti se hoče 30 letni fant, ki bo prevzel majhno posestvo, z krčmo in ta bak-trafiko. Išče deklico ali vdovo (taka z i otrokom je ni izključena), prednost kmečka hči, z najmanj 3000—4000 K. Vešča mora biti nemškega in slovenskega jezika, ter se dobro razumeti z gospodarstvom. Več pove upravništvo „Stajerca.u 289 Veliko presenečenje. Nikdar več v življenja se me plašili taka priložnost. 600 kosov samo t gld, 80 kr. Eaa krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, i nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 6 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1 "80-Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skori dunajsko razpošiljalnico Ch. Junfl-wirth, Kraksu A/14. 1038 Stt. Za ni»iipj*iaio^«» * proti dvanajstmesečnemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. evanje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, posije cenik zastonj-•bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fanrikati. Največja tovarna b Avstrijskem izdeluj e te bicikelne kakor tudi posamezne dele. peikeliu se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fa-zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. halogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov [tadi Reithoferjeve zračne cevi (Lnftschlauche umi Laufmantel). zastopnika za okraje Ptuj. Ormož in Rogatec. naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih koles iw razpošilja. rata Slawitsch, Najbolj po ceni in z največjim dobičkom se kupi Usnje (Leoer) pri krznarju (Gerber) in usnjarju H. BAUMAM v Konjicah. (Gonobitz). Tam dobi vsak kupovalec jako dobre, po starem sistemu izdelane podplate, kakor tudi izvrstne, trpežne oglavi (Oberleder). Od istega se sprejema tudi vsakovrstno surovo usnje v izdelovanje in se izdela tudi na najcenejši in najsolidnejši način. Čevljarjem, kateri obiskujejo sejma, se priporoča vsakovrstno progasto (genarbt) in gladko usnje, posebno oglavi, kakor tudi izvrstni odpadki od podplatov. Samo majhen poskus zadostuje, da se prepriča kupec o izvrstni kakovosti blaga. Ravnotam se kupuje tudi po dnevnih cenah vsakovrstno surovo usnje, to je vsakovrstne kože, kakor goveje, telečje, ovčje, svinjske in pesje in sicer suhe ali pa tudi sveže (frišne). Kupuje se tudi smrekova skorja cela ali pa zdrobljena, nadalje jezica (Knopper) in sicer v vsaki množini in za najvišje gotovo plačilo. 92 Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Feriach, Karnten), e Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) Z meso, najfinejše klobase, žji ceni 3 I J. Luttenberger, | g mesar v Ptuju, £ Zunanja naročila odpravijo se S? — vestno in hitro! ----------, „-j—r„----------------, g vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- jfi, S m - tt Oznanilo. 295 Na Cesar Franc Jožefovi gimnaziji v Ptuju odprla se bo začetkom šolskega leta 1905|OG pripravnica za gimnazijo, katera ima namen, učence vsaj toliko v znanju podučiti, kolikor se od njih pri sprejemu skušnji v prvi razred srodnje šole zahteva. Kateri hoče biti sprejet, mora biti 9 let star ali bo še v letu sprejema 9. Za sprejem nič ni za plačati, kakor tudi ni za učila. Za vsakega pol Jeta treba je plačati 20 kron šolnine. Od tega plačila oproste so tudi lahko revni in pridni učenci in sicer po določbah, kakor veljajo glede oprostitve šolnine v gimnaziji. Daljša pojasnila da ravnateljstvo. GRADEC, dne 13. junija 1905. Od deželnega odbora štajerskega, Sodar se takoj sprejme na g^rajščini Nega«. Taki, ki razun sodarstva ludi dela v vinogradu razumejo in so oženjeni imajo prednost. Daljša pojasnila daje oskrbniSlvo grajSčine Negau pri Radgoni. 277 Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 5« Sadje iz Juga Zaloga piva iz Šteinfelda. Vsakovrstne mirenalne vode. Riž, moka. sladkor, kava .2? *- o ca 5 3 ca Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izklila, kakor semena za zelenjavo, za cvetljice, vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih conah JOS. KASIMIR zaloga špecerijskega malerijalnf ga Magain semen v Ptuju zraven ^Štajerca." Ravnotam se kupujejo tudi sveža (frišna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 141 1» si g, < — p B(_. HI !>§■ Čaj (tee) rum Portland-cement, ter karbolinejum, rafija, gumi, vitriol, žveplo lil Y ptujskem mestnem soparno kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob Vali. uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev). 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pettauer Badeanstalt). Živinski sejmi v Maribor! V Mariboru se vršita na v nalašč za to nem prostoru (Melling) vsaki meaec po dva živii sejma. Prvi vsako drugo sredo drugi vsako četrto gredo] v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k ol teh sejmov. Oblastno dovoljena pisan 193 za vojaške zadeve (Albin Schanil) ,.le na Dunaju" XVII., Hauptstrasse 67. zvedenske pojasnilai svetovanja v vsih vojaških zadevah k naboru zvezanih, služe&h rezervnih Častnikovjin moštva. Vložba vseh vojno; zadevajočih vlog, namestenje vojaških godcev, sprejem v odgojevalne zavode itd. — Prospekt zastonj in poštnine Gos IflJO iščeta 2 gospoda. Ta mora dobro kuhati iu dela opravljati znati (perila ji ni treba prati). ženske, katere ho že služile Kot gospodinje vešče tudi nemškega jezika, imajo prednost. sanja naj se naslovijo Steinbrenner Negaa pri Tovarna za poljedelske sti C. Prosch-a v Celovi priporoča Izboljšane vitale (Gi mlatil z najnovejšimi (lagerji), lahko ti Dalje stroje za nico delati, trije rje in mline za šn Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železni eno postajo prosto. Pradaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poStnioef zastonj. Vozičke za otri v katerih lah^o otrok sedi, pa tuditabj imata vedno v zalogi in pripi Brata Slawitsch v Cena: 12,16,20,80, 36 do Vozički so lično in močno izdelan jako nizka. Pismenim naročilam se kdajatalj in odgovorni urednik: Janez Drevenaek. Tisk: W. Blanke v