Delali bomo predvsem za izvoz
S pripravo gospodarskih načrtov ni bilo malo dda, saj smo morali nekatere postavke večkral spreminjati gledc na to, da so se že med pripravaini cene surovtn in energije ncpredvidljivo menjale. ob tem pa jc bilo šc kup drugih nejasnosti, ukrepov in spremcmb, znadlnih /a današnji go<ipodarski (renutek in našo družbo. Že scdaj vidimo, da je bila vgraditev 20 "o višjih proizvodnih slroškov preftizka, saj so neka-terc cene najpomeinbne|ših surovin že danes vi.šje od načrlovanih.
Ob vsem tem pa se vevški papirničarji zavedamo. da je planiranje silno pomemhno, saj je osnova m naše celoletno delo in posfovanje. je orientacija, kako delaino.
Naše gospodarjenje v letu 1984 uokvirjajo poleg rcsolucije o poliliki drnžbcncga dogo\ ora o razporejanju ilohodka tuJi hitro sc spreminjajoči ukrepl zvezne vladc ter sprernembe \ tlc\ i/ncm poslovanju. V takšnih raztncrah je realno planiranjc i/redno te-žavno. Naš gospodarski mičrt tcmelji na ptidmeni, da b<imo s surovinami za nemoteno obrato-vanje zadostno oskrbljcni. Izvozni načrt je ambiciozen, saj predvideva količinsko 18'r po-večanje, po vrednosti prili\o\ s konvertibilncga trga pa 20' i po-vcčanjc. 1'okrat prvic planiramo tudi i/vo/ tapet na zahodna tržiš-ča.
Vev^ki papirnicarjt naj bi letos izvozili kar 36.(100 ton papirja in hhO.OIM) rolic tapet na konvcrti-bilni trg tcr 500.000 rolic na kli-rtriško področje. Celoletna proi-zvcKlnja papirja naj bi \ letu 1984 znašala 67.dS6 ton, kar je sicer neknj man j kot lansko leto. vzrok temu pa je kvalitetnejši izvo/ in mijni renionti papirnih strojev. Na domačern trgu na-šeea papirja zopet ne bo v izobi-Iju.
Kljub usmeritvam izvoza v takšne ohlike, ki prinašajo več deviz, pa teh ne bo dovolj za naše visoke uvozne potrebe in za po-
krivanje zapadlih obveznosti, in lako nam boosk,rha z repromate-lialom tudi lcios po\zročaia ohiln preglavic. 60-odstotne uvo/nc odvisnosti nam ne bo uspclo pokriti niti z ugodnejšimi izvo/nimi oblikamj. ob novih od-lokih o dcvjzni poliliki pa bomo cclo morali /numjšati kompcn-zacijske posle, ki nam omogo-čajo vslij nckaj prcskrbe s cclulo-zo. Dclno nam bo pomagalo to.
da smo z domačimi dobavitelji te osnovne surovine sklenili sa-moupravni sporazum o udeležbi v skupnem prihodku ter jim pri-spevali tudi določena devi/ni sredstva.
»Zamrznitev cen«, ki nam je za domači trg določila ceno za tapctno rolico nižjo, kot jc ¦stro-šek papirja zanjo. nam pov/roči nenadomestljivo izgubo dohod-ka. Kljub vsem »zamrznitvam rittraščajoča   inflacija   in   zaradi zanir/njcnja drseči tečaj dinari:. pa nam sploh onemogočata nar: tovanje kolikor toliko rc:¦' finančnega rezultata.
Zadolžitve m letošnje leto siii-i vevški papirničarji .samoupravno sprejeli. Sleherni član kulekti- a naj hi si prizadcval za i/polnilev zadanih nalog. Če bomo ob letu tnrej lahko rekli, da smo z vest-nim in odgovomim delom načr-tovano dosegli ali celo presegli, bomo lahko zadovoljni.
VIDA BARTOL