Our Write Us Today Advertising rates are reasonable____	GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki.	a otathje opozarjamo, A d* pravočasno obnove naročni* no. S tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Enters m Second Ctaaa Matter September 21st, IMS al the Post Office M New lerfc, N. under Act of Congress of March 3rd, 1878. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK	
No. 1 16. — Stev. 1 16.	NEW YORK, FRIDAY, MAY 19, 1939—PETEK , 19. MAJA, 1939	Volume XLVII. — Letnik XLV11.
BALKANSKE DRŽAVE SI BODO ZOPET KMALU V LASEH
Rusija je zavrnila angleški predlog
ZARADI ODPOTOVANJA
DR. MAČEKA JE BILA REŠITEV VPRAŠANJA ZAČASNO ODGODENA
Cincar-Markovič in Gafencu se bosta sestala na ladji na Donavi. — Razpravljala bosta o položaju na Balkanu. — Italija skuša pridobiti Jugoslavs*
vi jo zase in za Nemčijo.
BUKAREŠTA, Romunska, 18. maja. — Uradno je bilo naznanjeno, da se bo romunski vnanji minister Grigore Gafencu sestal z jugoslovanskim vnanjim ministrom Aleksandrom Cincar-Markovi-cem na ladji na Donavi.
Sestanek romunskega kralja Karola z jugoslo-* anskim kraljevim namestnikom knezom Pavletom, ki je bil določen za pretekli mesec, je bil preložen, ker po italijanski osvojitvi Albanije jugoslovansko stališče ni popolnoma jasno.
Oba vnanja ministra bosta najbrže razpravljala o naslednjih zadevah:
I . Stališče Jugoslavije do osi Rim-Berlin po Cin-t ar - Mar kovice vem poizvedovalnem potovanju v Berlin in Rim.
2. Politika Balkanske antante in potovanje vna-
KONZULI BODO MORALI ODITI
Nemška vlada je posvarila konzule v Pragi da morajo dobiti nemško dovoljenje. — Ce-hoslovasko dovoljenje ni več veljavno.
PR AO A, ('oška, 1*. maja. — r>rža\t', Ivi imajo .še vedno svoj«* konzulate v Pragi, :-o prejele obvestilo, da morajo dobiti od nemške vlade v Bci-1 iiiu dovoljenje zu svoje poslo-vanje, kajti diplomatske pravi ee bodo preklicane s 25. m a jem. Konzuli, ki so prejeli <lo voljenje za poslovanje od <V 1 hoslovaske vlade, .so bili obveščeni, da. to dcrvol jo-nje ni ve« veljavno, temveč da morajo dobiti ilovoljenje od nemške vlade v Berlinu.
Po dveh meseeih odkar se
njega ministra Gafenca v Ankaro, Atene in Sofi- Je Nenuija polastila Čehoslo-
jo v drugi polovici junija.	ktJ 9 drž"v obdrža!5
. » . i i• • • • i i	i i	svoje konzulate v Pragi, med
Z.nano je, da je Italija pritiskala na Jugoslavijo, tomi Anglija in Frapcija, je
da bi izrazila svoje nezadovoljstvo svoji zaveznici nastalo zelo važno vprašanje,
v Balkanski antanti, Turčiji, ker je podpisala po- ali ^^ držafV€ Poznale ne,T)-«	a i-- o	i	it-	, ski protektorat nad (ehoslo-
Uodbo z Anglijo. Romunska je naklonjena angle- ško. vla<lo se bojo da bo »ko-turškemu sporazumu.	I nemška vlada, ako konzulati
i o*. !•»» i i i v i	••	1 zapro svoja vrata, ta vslueaj
otansce ooen arzav ck> Rusije, nameravana porabila
za pretvezo, da bo mo-
črnomorska pogodba in vprašanje ruske pomoči gla reči Čehom, da se države
sosednim državam.	»p zmenijo za njihovo bo-
dočnost. In 'v tem oziru je
SOFIJA, Bolgarska, 18. maja. — Tako v glav- nom-;ko ča-opisje že pričelo
i	j . «.	v i-i i	svoje delovanje in češka iav-
nem mestu kot po celi deželi se vrse velike demon- nost ^ tega zek) potrta stracije proti Romunski, ker so 9. maja romunski j V resnici še ne pomeni, da orožniki v Belici ustrelili 22 bolgarskih kmetov. j kak država s tem, da zapre svoj
Politični krogi so mnenja, da te demonstracije' J^o^ odgovarjajo iromunskemu vnanjemu ministru Ga- Združene države so takoj od-fencu, ki je šele včeraj rekel: "Nikakor nismo izgu- poklicale svoje zastopnike iz bili upanja, da bi Bolgarsko napotili, da vstopi v Balkansko antanto."
V	Sofiji se je na trgu pred palačo sobranja zbtra-lo več tisoč ljudi, ki so dve minuti molče klečali v spomin na žrtve v Belici.
Nato so vsi korakali po glavnih ulicah proti kraljevi palači in so klicali: "Doli z Romunsko!" in "Živel nas kralj!*'
Policija peš in na konjih je skušala demonstrante razkropiti, toda obraniti jim je mogla samo, da niso prišli pred romunsko poslaništvo. Po dveh u-tah se je množica razšla, pojoč natrodne pesmi iz Dobrudže.
V	gledališčih so ravnatelji pozivali gledalce, da so dve minuti molče stali.
Članki v bolgarskih listih so zelo ostri proti Romunski in zatrjujejo, da ima Romunska navzlic temu, da sta ji zagotovili jamstvo dve velesili, še vedno mednarodne obveznosti.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, I 8. maja. — Ker je bolgarski poslanik v Berlinu naznanil, da se Nemčija zelo zanima za bolgarske teritorjalne zahteve do Romunske in Grške, se je pričelo veliko tekmovanje med velesilami za vpliv na Balkanu.
Po celi Bolgarski se je razlil val demonstracij proti Romunski, ker je nemški poslanik v Sofiji baron Herbert von Richthofen izjavil: Vedno mislimo na bolgarske zahteve po spremembi meja." Bolgarska je pridobila ozemlje po prvi balkanski
Prage, ko je Nemčija zasedla ('elioslova^ko, toda pridržale so si pravieo, da ne priznajo nove 'vlade.
KRALJ JE PRIPELJAL ŽGANJE S SEBOJ
QUEBEC, Kanada, IS. ma ja. — Angleški kralj Jurij j govorov, katere se je uril ze VI., je vzel s seboj v Ameriko ver mesecev, da se čimbolj precejšnjo zalogo žganja, čaja j izogne jecljanju.
in cigaret. Pri vseli obedih pije	-------
le svoj čaj. Kadi ameriške iit Naročite se na flGlas Naroda," turške cigarete. Pije pa škot najstarejši slovenski dctTnik s ko žganje.	i	v Ameriki.
KRALJ JURIJ V KANADI
Po dvodnevni zamudi sta kralj Jurij in kraljica Elizabeta dospela v Quebec. — Med prvimi mu je bil predstavljen kardinal.
QUEBEC, Kanada, 1*. maja. Angleški kralj Jurij VI. in kne ljira Elizabeta >ta včeraj dopoldne dospela s parnikom Empress ««f Australia, ki jt- zaradi )e<le>:iili u,ora in megle imel dva dni zamude.
Pri prihodu s paraika so kraljevi par najprej pozdravili ministri in drogi odlif-njaki, na to pa je bil kralju, ki j<* poglavar anglikanska eerkvf. predstavljen kardinal Villenuve, poglavar katoliške cerkve v Kanadi. Kardinal je z obema rokama prijel kraljevo roko in jo božal, kot boža ore roko svojemu sinu.
Ker je Jirftbi val-tvo <^uebeca veri noma francosko, so doneli pozdravi v francoščini "Vive le Roi" (Živel kralj!) Pozneje je bil kralju in kraljici prirejen svečan sprejem v palači poslanske zbornice, kjer je bil postavljen prestol z dvema stoloma za 'kral ja i.n kraljico.
Zvečer je bil na gradil Fron-tenac prirejen državni banket, na katerem je kralj Juri j govoril v francoščini.
Kadar je kralj v Londonu, marsikaj ne sme storiti. Ne more iti v poslansko zbornico; lie more vzeti v inajem hiše, temveč jo mora kupiti. Njegovo ime in njegov rojstni dan nista prava. Krščen je »bil na ime Albert, in v družinskem krogu ga kličejo "Bertie." Toda \<lada je odločila da je njegovo ime kot kralj Jurij. Rojen je bil 14. decembra* toda vlada je odločila, da jt* njrgov uradni rojstni dan i>. junija.
Kot vsak turist je tudi kralj Jurij v velikih skrbeh, kako bo prenesel vse napore, kajti po Ameriki bo potoval lfi.OfU milj. Zelo je nervozen zaradi javnih
ni pridružila Avstriji in Nemčiji. V svetovni vojni je sicer zasedla velik del Romunske in Srbije, toda ji je bilo ozemlje po neuvillski pogodbi odreče-no.
V hrvatski agitaciji za avtonomijo je naenkrat nastala velikanska sprememba in najbrže na pritisk Nemčije in Italije na Jugoslavijo, da se bolj tesno nasloni na os Rim-Berlin.
Dr. Vladimir Maček je odpotoval iz Zagreba "zairadi zdravja'*, ravno v času, ko je imel priti v Zagreb z novimi predlogi za avtonomijo Hrvatske vnanji minister Aleksader Cincar - Markovič.
Jugoslovanski diplomati se boje, da se Jugoslavija vsled nemške in italijanske podpore Hrvatom
NOV NAČIN ZDRAVLJENJA
Zdravnika sta znižala toploto človeškega telesa na 90 stopinj. — Bolnik pade v nekakšno . pol-spanje.
MT LOUIS, Mo., 13. maja — Na tukajšnjem zborovanju Zveze ameriških zdravnikov je bil predvajan izredno zanim.v film, ki kaže poskuse in uspehe dveh znanih philadelphij škili zdravnikov, dr. T. S. Favn ill Lawrenea \Y. iSmitha. Znanstvenika sta namreč prepričana, tla l>i se dalo s rurtiioč-jo mraza, ozdraviti marsikatero bolezen^
Zu svoje poskuse : inze posluževala žensk.
Ženska je morala gola leči v nekakšno "Irugo". Obdala sta jo s kosi ledu in jo zazibala v nekakšno polspanje.
Približno tako prespe nekatere živali zimo.
Telesna topota bolnice se je znižala na 90 ali tudi na 89 stopinj. Ledvice so prenehale delovati, srce je pa le toliko deloval, da je bilo mogoče ugotoviti slabotno utripanje le z najbolj občutljivimi aparati. l\> zavžitju nekoliko gorke kave se izredno dobro počutila.
Zdravnika upata, da se bodo ti jK)sknsi obnesli nri uničevanju bacilov in raznih rakastih tvorb.
MUSSOLINI JE IZMUČEN
TURIN, Italija, IS. maja. — Benito Mussolini, ki se rad po-balia .s svojo močjo, je glasno kličeči množici molče z roko pokazal, da je iz muren in da želi i« t i v posteljo.
.Po napornem potovanju po severni Italiji se je moral pogosto .pokazati na balkonih raznih palač. Ko je generalni tajnik fašistične stranke Aeliille Starace opazil, da je il duce zelo utrujen, je stopil na balkon in množici naznanil, da se bo Mussolini še enkrat prikazal pod pogojem, da se takoj nato ljudje raz idejo.
Nato je prišel Mussolini, je sklenil roke, jih pritisnil na lica, kot bi hotel reči, da želi iti v posteljo. Množica je pričela kričati, zatem pa se je razšla.
POSLANIK MAISKY ZAHTEVA
TRDNEJŠO VOJAŠKO ZVEZO
LONDON, Angl ija, 1 8. maja. — Anglesko-ruska pogajanja so zopet zastala, ko je sovjetski poslanik Ivan M aisky obvestil angleško vlado, da so nove angleške koncesije neprimerne ter je povdaril, c?a Rusija ne sprejme ničesar drugega, kot popolno vojaško zvezo z Anglijo in Francijo.
vojni od Turčije, toda ga je po drugi balkanski voj* ne bo preveč branila stopiti na stran osi Rim-Berlin.
ODREDBE PROTI KAJENJI) V ŠVICI
BERLIN, Nemrija, 17. maja. Nemški mornarji so prejeli predjpise ^lede Emernosti, ko je admiral Erieli Raeder objavil naslednje jnnelje:
Častniške im vojaške kantine morajo biti zaprte ob policij' ski uri o»b ii. zjutraj.
Mornarji ne smejo stati pri harah, temveč morajo sedeti.
Piti ne smejo opojnih pijae, pred no gredo v službo.
Na pralni želodec ni dovoljeno kaditi iu tudi ne med
Maisky je obiskal prvega diplomatskega svetovalca pri I vladi, sira Robertu Vansittar-ta, kabinet pa je razpravljal o uovih predlogih, ki jih je prejšnji večer izdelal odbor za to a nje zadeve.
M aisky je posebno povdar-jal, da se Rusija l>ojif da jo bo Nemčija napadla skozi baltiške države.
Vendar pa kabinet misli, da !>odo novi predlogi zadovoljili Rusijo, tako tla bo Nemčija mogla v resnica govoriti o '1 obtoževanju'
Rusija želi, da vse tri drža ve podajo skupno izjavo, da se bodo postavile proti vsaki agresivnosti, Rusija pa bo za jamčila zaščito vsaki svoji za-pachii sosedi, ako bi napadena.
Alinist rs k i predsednik Neville Cahniberlain bo v dveh dneh }R»lal v Moskvo nove predloge, toda pogajanja še niso napredovala toliko, da bi mogla biti hitro sklenjena vojaška zveza, ki bi se mogla takoj postaviti proti kakemu naglemu udarcu diktatorjev.
Angleška vlada ni zadovoljna, da je sovjetska vlada za svojega zastopnika na seji Li-ginega sveta imenovala poslanika Maiskv, inesto vnanjega poti komisarja Vladimira Po-ternkina in je mnenja, da je j Maiskv prepričan, da bo mora-jla Anglija ob koncu sprejeti I vse ruske predloge.
PARIZ, Francija, IS. maja. — Francoska vlada, ki želi čimprej skleniti vojaško trdo-zvezo z Anglijo in Rusijo, je sinoči poslala v London kompromisni predlog za skupno fronto proti Nemčiji in Italiji.
Vnanji minister Geo. Bonnet se je posvetoval s francoskim poslanikom v Londonu, ('has. Corbinom ter mu naročil, da predloži francoske predloge angleški vladi, lion ne t je imel tudi razgovor s poslanikom v Moskvi, Patilom Naggiarom, ki je prišel v Francijo zaradi zdravja ter mu je naročil, da prihodnji teden od [Kitu je v Moskvo.
Francoski načrt določa »vojaško zvezo treh držav brez jamstva zaščite baltiškim dr žavam, ki ločijo Rusijo od Nemčije.
AMERIŠKI VOJAKI V AZIJI
SANGrHAJ, Kitajska, maja. — Ameriška vojna mornarica je včeraj izkrcala stražo v Amov, na otoku Ivulang-su, kjer se že nahajajo angleške in francoske bojne ladje, navzlic veliki napetosti, ker sc.* Japonci zavzeli Kulangsu.
8 kri žarke Marblehead je bilo izkrcanih 43 ameriških mornarjev, da varujejo ameriške interese v mednarodni naselbini.
Japonska uradna časnikar ska agentura "Domei" naznanja, da so tudi Angleži izkrcali svoje mornar je. Neko po ločilo iz Ilonkonga pravi, da tudi Angleži izkrcali svoje mornarje. Neko poročilo iz Ilonkonga pravi, da tudi franco^i rušilei plujejo proti otoku.
NEMŠKO-ITALLIANSKA ZVEZA
RIM, Italija, 18. maja. — Mussolini je privolil v tesno vojaško zvezo med Italijo in Nemčijo šele potem, ko mu je Hitler obljubil, da bo mirnim potom poravnal spor s Poljsko. Vojaška zveza, ki je bila sklenjena v Milanu meti nemškim vnanjim ministrom Joa-ch i mom von Ribbent ropom in italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzoin Cia-nom, bo v ponedeljek podpisana v Berlinu.
kratkimi odmori v službi.
V sluijbi ni dovoljeno ne piti ne kaditi.
Na ulici i norma rji v uniformi ne s mejo kaditi.
Nikdo ne sme kaditi, kadar vozi avtomobil. ,
RAZGLEDNICE
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WES1 I8th STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Pottnina pUfena)
Vsoto lahko pofijete t znamkah po 2 oziroma i*> S cente.
"O L TLB NAROD A** s New Yorfc <
Friday, May 19, i 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
99
truk Bak*ar, Place of
Hi VIST
GLAS NARODA
(V01CR or tbi PEOPLE)
Ownaa and Published by 0LOTBNIO FUBLI8U1NO COMPANY
<A Corporetloo)
■ of abort officers:
NEW YORK, N. V.
ot the eorpotUot ud >Mi
46th Year
ItiltUBD EVEH1 DAT JftXOKPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advert l«
oo A«reen»eol
Za «**io leto valja list at Ameriko la Kanado ..............f80C
Ze puJ tcU ................$a.'iO
/.a ftsirt lota ..............I1.3C 1 Z* pol leta
Ze New York ta reJo lete . . «7 00
Za im>i :*»ia ................S3T0
Za luaw DutTb m Peto loto .. (7.<K)
f3.60
Yearly
OLAh NAHODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ »N
PRAZNIKOV
-«LAE NA BO D A", tlfl WEST 1 Stk STREET. NEW TOU. N. I. TELEPHONE: CBeJse* 1—114»
UOPiai brea podptaa ta oeebnoeti ae oe prlototujeto. Denar	sa oaroCnluo
aaj aa bia*OVOlt poHlJatt po Money Order. Pri aoremembl	kraja noroč-
proatiuo, da at uib tudi prcjioj« MvaJitte naauaat da	Ultraja najde«
ao omTotoIU.
SLOVAŠKA
Napetost med Nemčijo in Poljs'ko zadajo tiuli Slovakom h ure skrbi. Vectno bolj prevladuje bojazen, da bi se mogla Slovaška pretvoriti v boji**, na katerem bi Polnilca in Nemčija merili svoje moči.
Vedno 'bolj prodira spoznanje, da je bik docela zgrešena politika, ki je dovedla do zloma češkoslovaške republike iu do proglasitve samostojne slovaške državice, ki je s^Jaj kakor mala barčica na razburkanem morju prepuščena svoji usodi.
Pričakovanja slovaških avtononiLstov se niso uresničila in šele sedaj uvidevajo, da so bili interesi Slovakov v okviru češkoslovaške republike mnogo l>olj zaščiteni in varni, kakor pa danes v samostojni in "neodvisni" državi.
N* •urejeni odnosa ji z Madžarsko zbujajo št* vedno bojazen, da bi utegnilo priti do še nadaljnjih sprememb na škodo Slovakov^ To dokazujejo tudi neprestani obmejni incidenti.
Poprej od vzorno organizirane češkoslovaški- armade zastražena meja je sedaj .skoraj brez varstva, d očim se je lin drugi strani »Madžarska vojaško znatno okrepila. Madžarske /ah t eve se v Berlinu in Rimu vedno bolj upoštevajo, kakor pa slovaške.
Vsa ta negotovost je tše j>ovečana po raznih strnjah, ki se fjojavljajo -v notranji politiki. To se j<* jiokazalo zla-ti v zadnjih dneh.
O tem, ali j>e Slovaška v sedanjih okoliščinah sploh življenja zmožna, ali j«1 njena zunanja politika pravilna in ali bo možno s totalitarnimi ukrepi omogoči*i mirno sožitje z dokaj močno nemško in madžarsko narodno manjšino, so mnenja zelo deljena. Ti sova vlada skuša *v svoji zakonodaji kopirati Nemčijo, toda vse tse tlela diletantsko m ne doseže cilja. Zato je odpor proti taki politiki vedno večji.
Voditelj nezadovoljnežev je bivši minister Sidor, ki se ne strinja s sedanjo germanistično politiko vlade, dasi je sam izrazit avtonomist, je bil proti ternu, da se prekinejo vse zveze s Prago. Ko se je to -vendarle zgodilo, je Sidor odstopil in odložil tudi svoj poslanski mandat. V nedeljo je govoril na shodu v Ružomberku ter je izjavil, da bi mora]a biti Slovaška resnično samostojna in se ne bi smela podrediti niti Nemčiji, niti Poljski ali (Madžarski.
V skrajnem primeru pa hi hil Sidor slej ko prej za tesnejšo naslonitev na Polj.-iko. Krog njegovih pristašev vedno bolj narašča in izgleda, da bo prišlo na Slovaškem še do hudih notranjepolitičnih zapleti jajev.
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1939
V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje:
35
$1
UETOftNJA TBTEKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE:
TRETJI ROD: Povest
Spisal L.OJZE ZUPAN C
VEČNE VEZI: Povest
Spisal DR. IVO SORLl
KARAD20RZEVCI: Zgodovin«
Spisal: J. OROŽEtf
VODNIKOVA PRATIKA
(4 KNJIGE)
[KNJIGARNA "GLAS NARODA"
1 iui mm mm	new iou, n. t.
■
' PARN1K "EMPRESS OF AUSTRALIA"
Peter Zgaga
ur DA ŽENSKA BOLKZKN
s kaierim sta angleški kralj in kraljiea prispela t<* dni v Kanado. Meseea junija >i bosta kot i<osta ameriškega predsednika KootsevcltaogUMlnlu Svetovno razstavo v New Yorkn.
Ženske so obdarjene z vsa kovrstniini boleznimi, med najbolj običajne ]>;i spada tista, ki bi se ji po naše rekio "vse lik*
»Mili*'.
Ta čudna, toda jako razširjena (»olezeu, Una najrazličnej-še vzroke.
Ce pravi žena v ..redo aK v eetrtek, *la bi rada šla v iirde 1 jo na piknik, I i pa odločno re-<Vš, na t h i treba (loma ostali.
|l»:-ev:ižanj«' premoga ]■/. rudnika v Radohojn. Skoda znaša najmanj poldmg milijo,i.
Strela ubila 96 ovac in
Tedenski kotiček
Piše I. Bil KOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
Pismo mladega zdravnika.—
Moj mladi -prijaJelj dr. Michael Gukevich, sin pojskegu naroda, o katerem sem že pisal na tem mestu, mi je pred kratkim poslal i z Ohio Valley Hospital, Steu»benville, O., naslednje zanimivo pi.-mo:
"Draici nii Ivan! Hvala ti najlepša za krasim velikonočno razglednico, katero .so vsi v bolnišnici občudovali radi njenega nenavadnega in umetniškega naslova v obliki velikonočnega jajea.
*'To leto je zame zelo plodo-nosno glede na pridobljeno pratično znanje. Kot veš. sem tukaj pomožni zdravnik in imamo mnogo večjo odgovornost, nego pa smo jo imeli v naši Mercy bolnišnici kot in-tern-doktorji. Redni zdravniki so m skoro sami mladi možje, ki nam dovolijo veliko samostojnost in svobodo v izvrševanju stanovskih opravil.
".Tmz sem izvršil letos o-eb-
iz 10,000 (deset tisoč) posameznih koscev dvanajstero vrst dragocenega lesa. Zelo rad hi ga videl, ko bo gotov.
J"ln kako kaj drugače, Ivan? Delaš li še vedno in »•nem in istem prostoni v zavodu Antfpak misli, da s#-ui |Miza'bil -na t«>.	ti nisem tako
dolgo pisal, deloma radi zaposlenosti in nekaj ker jaz nisem prijatelj pisanja — pišem do nujne sile.
"Kajkrat se spomnim <:iešfe-lih večerov, oziroma noči, ko si dolge uri prečni pri risanju mojih mikroskopičnih slik V/. anatomije, da sem jih za mogel zjutraj vzeli s seboj v šolo. in bil vedno (Milivaljcu, da moje risbe najbol jše,
"Xe vem, kako bi bil brez tobe uspel, kajti risanje zame je pravi pekel in si torej ti velik" del doprinesel, tla sem z odliko izvršil svoje zdravniške Študije. Upam. da ti bom za-m-odrel vse to nekega dne <to-
no :>() operacij, največ za kilo terno povrnili in — piši, kaj
zlasti če misliš posetiti svetovno razstavo v Xew Vorkn. "Kaj več ustnic 11 o, ko se
in slepim čteveson) ki so bile vse jako uspešne. Tukaj je tudi ženska porodnišnica (ali
pa kaj ga lomim, saj jiorodniš- oglasim o priliki ipočitnie v va-nice so vendar v.-e za Ženske) šem zavodu. Do tedaj pa —
zdravstvu j!"
in samo zadnji me-ec smo pomagali na svet okoli Tu novorojencem.
"Radi moje bodočnosti se nisem še nič odločil. Najraje bi še par let šipecijalizi ral, če mogoče na Dunaju ali v Pari žil, iz ekonomskega razloga pa bi hil o bol j modro začet i zdravniško prakso -na »svojo roko vsaj za nekaj časa, ali težavno je najti pravo mesto, primeren kraj.
Kot sem čital v vašem pitts-buiškem dnevniku, hoš skoro dovršil svoj umetniški checker board za dr. A. Faixa, zložen
AKt) NAMERAVATE OBISKATI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO
ako naroČite
Slovensko-
Amerikanski Koledar
za 1939
Cena Koledarja je:
50 centov Imamo jih še nekaj 1

"G las Naroda"
216 West 18th Strert New York, N. V.
(Lahko pošljite vsoto ▼ postnih snamkah po 2 odroma po 3 cente)
Oh, ti kralji! — Rveo.vna razstava v Xew Yorkn, obiski raznih evropskih kraljev in vladarjev kot norveškega, danskega in še par drugih, vse to pokii kolone velikih ameriških dnevnikov. In danes, ko to pišem, črtamo o navdušenem sprejemu Kanadcev njihovega ravnokar dospev.Šega vladarja, angles-kega kralja Jurija VT. in kraljice Elizafbete. Pri ju zini, ki jo je dal kanadski government, je kralj dejal:
"Zavedam »se 2godovi<nske važnosti tega trenutka, ker to je prvikrat, da je britanski kralj pripeljal čez Atlantik.'*
Ej, Jure, Jure -preveliko važnost polagaš na svoj »prihod, saj Amerika je napredovala brez ancle-ki h kraljev in še ho. ko več ne bo o njih ne du-
hu, ne sluha — ra-zen v zgodovinskih kmjiftiih
Dvomljiva čast. — Ker ho
angleška kraljeva dvojica obiskala tudi Zdnažene države, jima bo predsednik Roosevelt priredil v Beli hisi slavnostni banket, kamor bo povabljenih 10.~> poslov, sami visoki vladni uradniki in ministri ter Ve soproge.
130 jagried.
V Zagubiei in okolici ji* divjala silno .nevihta, med katero je padala debela toča. Premožni kmet Rad i sla v Ralkovič J<* imel živino na paši in ko je jelo grmeti, so se zatekle ovce pod bližnja drevesa. Kar je udarila sirela v veliko drevo, pod katerim je bilo največ ovac, ubila je 9(1 ovac in 1<>0 njiho- jfgnjet, razen tega je pit močno 'osmodila še 40 ovac.
Jay. bi smatral za v*_____
večjo čast obedovati v družbi No v velik most čez Savo svetovno slovečega učenjaka
Eimsteina, ali katerega drugega prignanega znanstvenika, umetnika ali književnika, ker ti možje so po svojem lastnem trudu in prizadevanju postali 1o. kar so.
Pozdrav!
Iz Jugoslavi je.
Razočaranje po povratku iz Amerike.
Kmetica Marija Pavlek iz prekmurske vasi Krog je odšla je bila sprla z možem. Vsa je b ila sprla z možem. Vsa leta možu ni ,pisala. Mož je mislil, da je sploh več ne l>o nazaj, zato si je izbral neko vdovo in živel ž njo v divjem zakonu. Vdova mu je rodila tri otroke \<n Pavlek je pripisal na njo polovico svojega premoženja. Te dni pa se je vrnila Pavlek ova žena iz Amerike in "bila je seveda presenečena, ko je na'šla doma drugo ženo in otroke. Izjavila je da ho zahtevala ločitev zakona in da se namerava vrniti v Ameriko.
Veliko skladišče premoga pogorelo.
V Krn pin i je nastal ponoči velik požar. Skladišče je bilo last delniške dnržhe "Mirna." Gasilo je nad sto gasilcev, toda skladišče niso mogli rešiti Kako je požar nastal, še ni znano. Očividci pripovedujejo, da je začelo goreti istočasno na treh krajih, fz tega bi se lahko dalo sklopati, da je hil požar (podtaknjen. Uničeno je vse skladišče .s tehničnimi napravami in žično železnico za
Sresko načelstvo v Slavonskem H rodu j«' bilo obveščeno, da je v ministrstvu jpav.nih del v celoti odobren predlog komisije, ki si je ogledala teren za zgraditev velikega mostu čez Savo pri Slavonskem Brodil. ■Stroški bodo znašali okrog 2"> milijonov din.
SMRTNA KOSA
V Anaconda, Mont., je preminul 1;>. aprila Ignat.z T. Miller. Pokojni je bil doma iz Begunj pri Cerknici. Bil je trgovec, z vsakovrstnimi pijačami. Zatpušča zono, dva sinova ter Štiri hčere.
Ril je nad 40 let naročnik Glasa Naroda.
Prizadetim iin*še iskreno so-žalje.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
SL0VENIC PUBLISHING CO.
::P0TNI5KI ODDELEK "GLASA NARODA"::
216 West 18th Street	New York, N. Y.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.:iO	....................Din.	U>»
$ 4JW>	....................IHn.	200
$ <J.fiO	....................Din.	:«M
$10.2"»	....................Din.	50O
$20.—	....................Din.	100O
$3if—	....................Din,	2000
V Italijo:
Za | 0.30 * 12.— $ 29.— $ 67,-
Ur 100 Lir 200 Lih BOO Ur 1000
$112.50 .......... Lir 2800
•167.— .......... Lir 8000
KKB 8E GENE SEDAJ HITRO MENJAJO »O NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih sneakov kal icoraj navedeno, bodisi v dinar-Jifc ali Un^ davaljoicna «•
nujna nakazila uvssu. Ajemo po gabkje ijetter za pristojbino $1__
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 81« W. 18th ST..
eeš, <la ni »leiiarja in da je tel« presnetih piknikov več (ko pre vee, l>o ponižno in lulauo sklo liihi glavo ter rekla:
—	No, pa kakor ves. Ti si <»<>spo<iar. Jaz sem le ta^to m* ,-lila. Bom pa »loma, ■"•«• ni «lre-
Saj p**m I»ila e«'lo zinn*
itonia,
Be-eile, da j«* liila <*elo zimo doma, spregovori '/. nekakšnim posebnim, >koro bj rekel, bo lestiiim pomlaikom.
Si /a- tam, prijatelj! Bob« žen "* vsi* hm* bob" .-«* j«* j«* li» lila.
Ko bo zjutraj knliala zajtrk, bo vzdiha vala, kakor Iv _«• ««• zali jermene s telesa.
—	Kaj ti je za božjo voljo' — jo boš vprašal.
Najprej nobenega odgovora, ko jo boš ilrugič vprašal, ji bo šlo na jok.
Ko ji boš pa tretjič zastavil isto vprašanje, bo vsa solzna «Tenko-fci*lo zajeeljala:
—	T«k lepo Te prostim, pu sti me, ker me vse boli. (.Wif r»-va, kak<» >em nesrečna!
—	Kaj Te boli; Ali Te gla Vii boli * — jo vprašaš.
—	Oh, vse me boli!
—	Ali Te roke bole, ali Te uoge bole, ali Te po križu ti-
ir-, t
—	Vse me boli, [»ov.<ikl lile trga.
Zat(> je najbolje, da molčiš. Kar lepo molči, kajti če ne boš molčal, bo tudi Tebe vse bolelo.
V	petek zjutraj je bolezen /e hudo napredovala.
Žena ima obvezano glavo in se kakor megla vleče po slano vanju.
—	Nemara je pa revmati
• — blagovoliš vprašati.
—	Le glej, <la Ti ne 4jo.š imel reviiiatnznua, — Ti bo nir-kaj prijazno odgovorila.
Ko s<x boš vračal v petek zvečer proti domu, Te bo začelo resno skrbeti, kaj je i njo
Da ne boš hodi! v prevelikih dvomih, seži v žep, potegni iz njega kvoder ter ga vrai v zrak.
Ker <kvo<h-a najbrž ne boš i-mel, je tudi jienny olrajt. Vrzi torej penny v zrak in pt>glej, na katero stran se je obrnil.
('e je "konj", si lahko siguren, da ima žena obvezan vrat, i če je "cifra*', si bo pa noge (močila v gor k i vo<li, ko boš 'prišel domov.
To je prede j sigurno znamenje, ki se redko izjalovi.
V	>ot>oto je pa kriza. Glava jo boli, po hrbtu jo m razi, z nogama žlobodra po vodi, v kateri je kar črno samega mu »stania, in sosedi se pritožuje, da -bo treba innreti.
Ti se pa kar lepo spat spravi
V	nedeljo zjutraj ji pa reci:
—	Ah, vsega skupaj sem se že naveličal, kar na piknik bom šel.
Dosti boš moral prestati, takole <lo desetih dopoldne. Povedala Ti bo, kako neumna je bila, ker se je poročila s Teboj, da jo samo v bolezen spravljaš, da so moški okrutne-ži, ki ga jim ni para, sebičneži itd.
Toda te očitke Ti bo metala z nekakšno m i I oho in prisrčnostjo v obraz.
Ob devetih pojdi k prijatelju malo po v asova t in s© vrni W-no opoldne.
Kar začudil se hoš izpre-membi.
Vsa bo napucana, navita in nalfik.snna. Zdravje, naturr.o in apotekarsko, ji ho kar žarelo z obraza,
, — Tak le hitro se napravi, da greva na piknik, — bo rekla vsa žareča — saj si mi vendar davi obljubil, da bova sin..
i;? • * č :;

/
u L A 9 NAROD A" — New York
Friday, May !9, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

KABFNmNV FKIGYWK:
'm'v zgori v devetih pečeh V • < leu peti+t -<lnt in -pol dvanajst kTi'hir-n Hi m H rov bukovih drv — v koliko d u-h zgori v dvanajstih 1 M*/-t*)i devet kuhie-11 i 1» metrov bukovih drv?** "< e v devetih (M^Vb . . S< dim /a rii«ilm mizo, fi* t; ti* neki članek. N*r morem bi»i /t»r«n. Iz »o^-dne ~o!h«
• mi *#• pHin1ri t«*M'»i<- zir«.rtiji vtiivek.
Kak xloloek je Vendar - telili
bukovimi drvi? Moram iti po-gledal.
0«t»i -e -klanja ua*i nirzo in
irrize fier*^aik. Delam h», kakor bi r»«li iVm drugega iz sol*«, važno i^.Mtn v kmjrzni o-111«ri. Gabi >krivouia obrne name, jaz pripreni oči, kakor ee <bi bil moeno zapo-len z mi-
—	I i rati in «ta ne bi bil opazil —
-	litim, da midi 11a U, 1er krčevito govori sam pri sebi: Mf'e 1 le vet Jnikev — dvanajst k ti bičnili metrov — v kolikih pečeh . . .** Ej presneto! Kako je že?
Brezskrbno ^retn mimo nje-t'M. n-tavim -e, kakor bi ga bil v 1 »in trenutku zapazil.
44 No, »kaj je ainko. se učimo?"
Gabijo se usta povežejo navzdol. "Očka . . .** 44Kaj pa je?" 44No raramem te zadeve. 14 No razumem, Gatoi . . . Kako j«« mogoče reči kaj takega? Kaj vam ni*n razlagali v soli •••
44 Da, samo . , .** Zadržujem smoli. Nalo pa surovo iu sovražno pričnem: 44<Vsa pa ne razumeš?** C ■ a »•>> i je pri eel hlastno, naglo in olajšano klepetati, kakor če bi mu V»11 vzel veliko težo 7. ramen.
"Glej, očka, ee zgori v deve-fih pečeh v petih dneh in pol dvanajst kubičnih metrov drv,
koliko —---**
Jaz ga pa razjarjeno prekinem.
44 Papedlaipnip . . . Ne ščebe-tnj! Ta«ko ni mogoče razumno mi-liti. Tzvolj še enkrat mirno in premišljeno povedati in te-
SKLEPNI RAČUNI
daj boš razumel. No, daj mi malo -prostora.'*
Gubi se blaženo i rt hum tilnika. Mudi, da 110 vem, da je -edaj veselo meni zaupal v>e lelo — in ne ve. on se seveda ne ^iMmikija na »prav ta pri-|M»t|jaj pre«i kakimi dvajsetimi leti, ko -em -«» ja/. tako umikal. 4ila7.<*no iu nlnj^tm«, iti	j«'
«»če	tako k iiK'ni - |»rav
tako jeznim in vaxnStti ohr:txoot kakor -<-d:tj j.iz. 111 kaj je pri stvari najlMilj grozno v tem tremitkn me j«* prešinila — o 'em, prav o tem zgledu ji* bil govor takrai. Tako je, ni dvo-iim! Itn kova drva i»i j»eč! Sveti H<ig! — T« »da takrat -eni že malone ray.uniel — le jtozahil sem!
Vsa doba dvajsetih let <ce je v trenutku sesula v nič. Kako je že bilo?
"Glej. Gabi," rečem potr pežljivo, * S" I o vek ne misli •/ usti, marveč z razumom. Kaj je, česar ne razumeš* Saj je vendar to tnko enostavno in jasno ko 1>eli dan — to razume tudi prvošolee ee za tremi j tek pazi. (Hej, fant! Kaj rte. tu stoji to, da zgori v devetih pee H1 v petih dneh in pol toliko bukovih drv. No. f'esa ne ra-zumofš, no?*'
4"To razumem očka — <amo tega ne vem. ali je prvo sorazmerje obratno in drugo postopno, ali je pa prvo postopno, in drugo obratno, ali sta pa eelo ol>e sorazmerji postopni, ali Obe obratni.**
Koža na glavi se mi pričenja o>b lasnih koreninah polagoma hlnriiti. Kaj zlomka klepeta ta-le vse navskriž v sorazmerjih. Kakšna bi bila neki ta prešmentana sorazmerja? Kako bi mogel to naglo iztuhtati? Sedaj mu glasno reeem: "Gabi! Že *pet ščebetaš. Kako hočeš na ta način razumeti? rlovek z usti, ne — kaj je to: obratno, postopno in spet obratno paperlapap, tristo zelenili!**
Gabi se krohota. Zadereni se nani.
i'Ne roži se. Za to te učim in se mneim > teboj! — To je
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg uiluti je ra »vidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva itnllki iNimeui mwo, dmga dan la tretja fia leto. Da nam prlbra-alie *Mi*h«)t» d«ta ln ktrottof, Vas proitimo. da iknkte naročnino pravočaaoo poravnati. Pofiljite naročnino naravuoat nam ali Jo pa plačajte naftemu t** t upniku t Vafiem kraju aH p* kateremu lsined taatoiiulkn*. kojlh Imena ao tipkana a debelimi črkami, ker ao upravičeni ot>i«katl t»r« drufre naselbine, kjer je kaj naJHb rojakov na*»-Ijealk. ZaMtofMiik ko Vm tsroCli potrdilo ca pla«ano oarejnino.
CALIFORNIA:
Han Fraaeiaeo, Jaenfc
OiLA)IUUO:
PuaetilB, Peter Culi«. A. Malti« WaUwburg. M. J.
INDIANA:
Indianapmta. Ww.
ILUNOIS: Ckkafo, J. BevOfc (.Vero, 4. Mtaa <
la niiMlal
J«Uct, J La Hali«. J. Mnnoaatak, Frank North Obte*** ta Waakacaa,
MAMTLAlfD: KltamUler. MICHXtiAN: Data«««. L.
M i vr»T a
Fr. IKaHfM
J. Lija^k
MONTANA:
OHIO:
Barlierton, Frank fraka Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Reanlk, Job*. Hiapnlk Ulrard, Anton Nagode Lorain, Ixrala Ualant, Joan Kumta
Yonngatown, Anton Klkal] OIUCUON:
Oregon City. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Beaaemer, John Jernlkar Brooghton, Anton Ipneao Oonemaugb. J. Braaavac Oarerdale la okolica. Ura. 1
ftxport,
Fairell. Jerry Okora Foreat Cltf,
Fr. Blodalkar Oreeaahnrg, Frank Norak Homer City, Fr. Fercncbak Jobaatown, Kraya, Ant. Taulalj lAaerae, Frank Ballack Midway, JuJa 2nat Pittaburgk la okoUea, PMJip Hteelton, A. Bna Tarda Creek. Fr. flifclfiw WeaC Newton, Jaaeph Joraa , WISCONSIN. llUwankea, Went Allla, Fr. Sheboygan, WTOiONG:
radi tega, ker v šoli ne paziš!
--Saj niti Hega ne veš, — saj
nil i tega ne veš . .
Zaeitden stilnim vanj. kakor bi se bil vzlntdil v meni grozen
Silili.
"Saj ti morda še tega »ne veš,
kaj je to; ^»razmeri«' , ,
vem, «M~-un. So-
i jiv.it!«-i :«■	-<»r;i/iiii-rj4' >«i-
raztih>! m*	-'m d v.-
j , . •. ♦ i tie-rji v kuietih k«die!nk
notranjih etetiuv	tizironia
zmiiožeiik /imanjih ejeimi'
Tlesknem z rokami.
"f^U pravim. Knnjstletni
fiaglav«**- iti tu- \ kaj je t«>
razmer j«*. * *
fJabtjn >e i j -tri zojM-t krivijo
rut vzdol.
44 Kaj pa tedaj?**
"Kaanj.' No. le poerikaj. te
pee! Takoj boš vzel knjigo in
boš tlitle^etkponovil si-
eer . .
fjabi Osuplo li t:. in za«'ne drdrfVti:
"Sorazmerje je oni produkt, eigar dv:s nutranja eletut st;» v
takem razmerju k produktu ostalih členov,* kakor — da, oeka, t»da katera sta tu notranja elena prostornina drv i«n število <lni, ali pa število peei in prostornina drv ..."
"Že spet e vek a»š! Daj sem to knjigo!"
In sedaj grozno resno vpra-čam:
"Glej, Gabi, ne bodi no tako zabit. Saj je to tako jasno kot beli dam. No, glej. kako enostavno je. No. Pazi« fV v devetih dneh toliko in toliko — tedaj v dvanajstih dneh. recimo slučajno toliko in toliko ver. Oziroma, pardotn, vendarle ne veš, ker ne v devetih peerth, marvee v dvanajstih, torej toliko manj, oziroma toliko vee. kakor ee bi bilo prav toliko manj, koli-kor je vee. — Tukaj je tedaj .sorazmerje — »un«i»«-rje.**
H'r|iO(ii;i mi |M>»v*'ti v vi. Kakor MUk iim- oIihIo veliko Sfmma»:ije. k:i te re^a manjkanj«' mi ji« /«• v-eh teh
( Nadaljevani*- -nr* 4
Najmlajši kralj
Najmlajši kralj na svetu jeinost za jezike je naravnost pre-zdaj kralj Fejsal v Iraku, sajUenetljiva. /e zdaj govori ra-
SPOMFjNIK DRLU


Najbolj veličasten del ruskega paviljona na Svetovni razstavi v New Yorku je ogromen spomenik dela.
je star -šele .štiri leta. Pred nedavnim se je z avtomobilom smrtno pojuesreeil takratni kralj (Mia/.i, star '27 let. Toda njegovemu sirirku so t rag i eno oeetovo smrt ^amoleali. Sineek je pa kmalu pcigrešil oeetovo navizoniiost in rprašal je kje je oee. Angleška vzgojiteljica Dora Borhantlova, ki mladega kralja vzgaja mu je morala prve dni neprestano odgovarjati, dii je njegov oee oi|(M>to\al.
Zdaj sineek ne vprašuje vee |«ij»a po -taiem obieaju: oeetu le njegove velike oei -o j ohrani nam !
(»ostale otožne. Kailar >« di na__
terasi palaee t^uar-el Zelmi.
]i||-ti <kV1i>vi. me>to Ve«||i«» ] »r.-rztm.
.Veki indijski znra. h Pri tem je pa i.stnl otrok in Kaikirte	o dobrih u •>»»-
z; m ima se /a v-e, kar imajo radi otroei njegovih let. Najprej zaiiirim za »vt<»toobil*> in letala. Njeyova ltadarje-
^ GLAS NARODA
k pošiljamo v staro do- J
S____:______i__ S
Ken imaterir^eine gladko an N kovino. Kdor ga ho- K
gleško in turško. Na oeeta se ^ če naročiti za svoje ^
večkrat spomni. Zelo mu je ^ sorodnike ali prijate- {j hudo. da se oee od nieint trii 9 «• . i i i . -
i .-, i	i' , ^ he, to lahko stori. —w
]>os lo v 11. preden je odpotoval, fi J. v .	.2
Po starih verskih obieajih bo S Naročnina za 8 t ^ r 1 ^ nila<l kralj kmalu zaroeen >jS kraj stane $7. — prineeso Ferial. .") nie>eenoig |ta];|0 ]ista ne poŠi-S hčerko uguptskega kralja Pa; S p
n.uka. ljudje v Iraku imajo S 1%rno	(J
zelo radi mladega kralia im
mu na vse naetiu svojo ljubezen.
v skodeliei
Bo
ČAJ ZOPER OPEKLINE
bih pri obravnavi o|K>kUn in iižgalin. < eajnimi obkhelki.
Nje-.,v |»r»-Ipi- -e gl;i-it. da jn treba za kavno zti«it •'-:»ja pn
izkazu je jo; . . , ,> , ,. . stili deset mini/t Pozdravi jajo . .	...
vrele vode, nato je treba oh-
k!a h\\ nann.V-iti v ta izvleeek.
* >bkla lka ne -aameintt, tem*
vi-* i»a v«- ln«> y.iK>V;i |M»iiio>*i-
»i»o - «7»|«*»ii eitn mo-iim. Na 'a naeii t je mo«o«"e ozdravili eeh» tJeeyne opeki i tie tretje > loj Hi je.
\DVFRTWf. IN ASN
* GLAS NARODA"
.....WnMPPSWe. CTURiiJtBiF^^T "' ffW !P'" ? r ^ -
Spisi Josip Jurčiča:
1. ZVEZKK: U vod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozja k. — Jesenska noč med slovenskimi polhar«; — Domen.
—	Dva prijatelja.
n. ZVEZEK: Jurij Koluta. — Tihotapee. — Vrban Smukova ženitev. — Klo.šterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golioa.
in. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
JV. ZVEZEK: Cvet in sati. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngomer.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Morili pravica. — V vojni krajini. — PravJ? bratoma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Ortica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — &est parov klobas. — Po tobak u smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost« — rtpomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;, — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika DeseniSka.
10 zvezkov $10

Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni in/enjer MacAlan votli ogromno delo. Cele armade tlelavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznlh opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih gra.ščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede 4'življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Goapoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y.
ovec
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestantism po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-
trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.
V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprezu, kjer mu sivo glavo oz&rja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50

*G LAB NAROD A" New Yorfc
Friday, May 1 9, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti ■
ftomsn ii življenji. — 2a "Glas Naroda" priredil I. H.
ia-
Spočetka me je vleklo v mojo ožjo domovino. V mestu si najel >*tauovanje in sem se smeje in zadovolje« izpreha jaJ po ulieah, po katerih me je moj oče vozil v majhnem vozičku, kadar >va na tedenski semenj peljala svoje pridelke. Ta tedenski >emenj je tudi se sedaj in po več ur sem včasih hodil med kmetskimi šotori i»n som gletdal pripeljane pridelke.
S«* v edit #ein tudi izpra>eval o vašem posestvu in sem v svojo žalost izvedel, da je gospa Erlaehova kmalu po mojem odhodu umrla. Zelo bi me veselilo, ako <bi jo danes še enkrat videl. Izvedel pa sem tudi, da bo vaše po«estvo v kratkem prodano na javni dražbi, ida je gospod Erlaoh popolnoma na koncu; izvedel sem, kako je v*e to pri&lo in «e marsikaj drugega kar me je <zelo zanimalo. Da je bila vaša hči kmalu j>o smrti njene matere poslana v zavod v Montreaux, in da >e dosedaj fte ni vrnila, sem tudi izvedel.
Seduj pa si morete misliti, kako zelo me je vleklo kupiti ravmo vaiše posestvo in ga obdelovali. Poiskal sem sodnij-»kega svetnika Sanuerja, kateremu sem se predstavil za resnega kupea vašega posestva in sem se ž njim o vsem potrebnem dogovoril. Posestvo sem si hotel na vsak način ogledati in sem se včeraj nastanil v vasi pri "Črni ovci." Čutil sem kako majhna je vas, kajti v -svojem spominu sem si jo obdržal nMiogo večjo tenia neizmerno sem hil vesel, da zopet diham domači zrak in pri krčmariei sem naročil najpriprostej-šo jed, ki mi je šla mnogo bolj v slast, kot vse jedi, ki sem jih med tem ea-som sj>ozual. Danes zjutraj sem z vaškimi o-troci iz|MMfcbijal "žabico" in sem se počutil tako veselega in srečnega, kakor niti enkrat več v svojih dvanajstih letih.
fn tako sem prišel sem in sem se prestrašil nad zanemarjenostjo, četudli mi je sodnijMki svetnik Sanger o tem povedal. Tako sl:il>o si nisei n predstavljal. Nato pa si rečem: Hotel si imeti mnogo dela; tukaj ga Im»š našel in vse )h> zopet enkrat tako kot je -bilo, ali pa še boljše. Tukaj j«* dovolj lepega, prijetnega in zdravega dela za tel*«, dela. ki j*' |>o tvojem sreu. Ia tako je moj namen dozorel v trden sklep, da kupim posestvo, ga hočem zojwt dvigniti, «l»oin napravil veliko konjarno in lH>m jHigozdil goličave. Dela mi ne Ih> primanjkovalo in to je dobro. Tn to potrebujem. Kmet vedno ostane kmet in tako I »on« tudi jaz ostal kmet do konca svojih dni, četudi sem po«tal l>ogat. -eni -i ogledal svet in sein se marsikaj waited. Svojo moč ,to vem, sem dobil iz rodne zemlja In sedaj naj l»o moja noč zopet njena.
Tak o, go^jjod Krlaeh sedaj ste fiojedli in sedaj bova liolj zaupno glodala v nanovo podarjeno življenje, kaj ne?
Pri teti bese*lah Henrik vstane in s svojo močno, lepo oblikovano roko, ki ni kazala nikakih sledov trdega dela, potegne skozi rjave lase in njegove modre oči žare rzpod mo^oč-nega čela in kažejo velik razum. Erlach ga gleda in čuti skrito moč, ki je prihajala od mladega moža.
"Človek bi vam mogel zavidati, ne zaradi vašega bogastva, temveč zaradi vaše moči in odločnosti in volje do dela. Ko bi se tudi jaz mogel še »nalezti takih zmožnosti." pravi «ned vzdihom.
"Samo naložite >e," mm pravi Henrik. Krlaeh pa zmaje z glavo. "Za to je prepozno." "Koliko pa *te stari!" " Dvainpetdeset let."
"To rfte *e mladi. Moj stric je deset let starejši in je sedaj še enkrat pričel novo življenje."
"Potem pa je lak, kot ste vi.	Jaz pa nimam nobene
moe,, -cm bil preveč pomehkužnjen.	Svojemu očetu morete
biti hvaležni, da vas je tnrlo držal.	To pa je bilo pri meni zainem a rjeno."
"Da, saj sem svojem« očetu tudi hvaležen. Toda vi se morate zopet opogumiti in morate resno hoteti." "Hoteti —za to je troba imeti moč!" "Ta moč bo prišla, ko bo sedanji položaj minil. Sedaj pn si i smi prihajati avtomobil; dozdeva se mi, da so vaši upniki zelo točni. Ali hoeete iti z menoj na hodnik?" Skoro boječe se brani Erlach.
"Ne, ne! Ako mi je to prihranjeno bom zelo ve^el " Henrik nekoliko pomisli, nato pa pravi-"Dobro, |»a ostanite tukaj. Skrbel bom za to, da vas mkdo ne bo motil in vam 'bom poslal slugo Franca." Stari gospod se zravna.
"Vam -e niti š- nisem zalival i 1 za vse, kar ste storili za mene ,.n ie hoeete storiti. Afli vam smem ponuditi roko, ali
no d^janje?^^^ *	W h°tda izVnSiti
Grobovi egiptovskih faraonov
Henrik srkne njegovo roko in njegove oči še' enkrat polete k podobi flerde Erlachove. .
"Na to ne bova več mislila; kar je bilo prej, je sedaj rečeno in koneano. Vsakdo ima enknit kako slabo uro."
"Žal. da sem v ovojem življenju imel že innogo slabih ur in sram me je — da, prod vami me je neizmerno sram Globoko sedaj obžalujem, da sem hotel svojo hčer pustiii samo m brc« vsakega varstva."
Henrik mu resno pogleda v oči.
"To, da odkrito rečem, v resnici «ni ibilo leno. Toda na to ne bova več mi>lila, ker boste imeli dovolj priložnosti, da to popravite. Sedaj pa vas moram pustiti samega, kajti zunaj me bodo potrebovali. Ko ho dražba končana, bom «opet prišel k vam. da se ie razgovoriva o nekaterih podrobnostih."
"Samo če vasn IkmIo posestvo prepustili."
"Brez skrbi! Sodnijski stvetnik Sanger mi je rekel da sem jaz edini resni kupec. Je še nekaj ljudi, ki čakajo .na to, da bi bilo posestvo razkosano. Kopiti hočejo posamezne dele, toda upnikom je ležeče na tem, da vse dobi samo eden, da dobijo gotov denar. O tem ni niti govora, da posestva ne bi dobil. Torej pomirite se in ko vas bom poenejc zopet videl, upam, da bo«te bolj pomirjeni."
Henrik Stolberg gre naglo i-z sobe.
^	(Nadalje vin je prihodnjič.)
Odkar .so egiptovski znanstvenici ugledali v Ni lovi deželi sredi puščavskega peska mogočne piramide, so jih te stavbe živo zanimale. Cela vrsta vprašanj se je odkrila zaradi njihove notranjosti, prav tako zagonetna in v marsičem še nepojasnjena pa je njihova zunanjost. Najstarejša med njimi je spodaj po vsaki strani dolga 222 m in visoka 242 m. Največja pa je po vsem svetu znana Keopsova piramida, ki je spodaj po vsaki strani dolga 240 m, visoka pa 151 m. Zgodovinarjev zlasti zanima, krtko so Egipčami gradili tako vi-oke stavbe, ki so zgrajene iz težkih, lepo obdelanih granitnih kosov ko še niso poznali nobenih modernih pripomočkov, s katerimi bi mogli tako težko skale dvigati v te višine.
Grški zgodovinar Herodot pripoveduje, da je na primer pri gradnji .slavfne Keopsove piramide bilo stakio zaposle-nih sto tisoč delavcev in da so na vsake tri mesece vso to trumo delavcev zamenjali z novimi. Najnovejša raziskovanja egiptovske zgodovine pa so pokazala, da se ti podatki malo verjetni in da je Herodot v poveličevanju egiptovske ve-ičine Šel nekoliko predaleč. V času, ko je faraonski Egipt gradil take velikanske stavbe, je bil gotovo velesila tedanjoga sveta, pa kljub temu ni mogel razpolagati s tako velikim številom delavstva, čeprav so bile pri teh delih zaposlene večinoma množice pod jarmi jenih narodov kot sužnji. V okolici piramid so poleg tega odkrili tudi ositanke delavskih barak, ki kažejo, da so moijle sprejeti kakih štiri tisoč delavcev. <*1as za največje delo pri gradnji je bil edino v dobi najvišjih poplav Nila, ker v dobi. ko je Nil upadel, so morale te množice sužnjev obdelovati polja in le takrat, ko je Nil pokrival rodovitna polja, so mogli faraoni k piramidam poslati do sto ti^oč delavcev.
Najtežje vprašanje pa je bilo, kje dobili dovolj primernega materiala, ker v svetu v nepo-redni bližini tako množino kamenja ni bilo mogoče dobiti, ne v dobi faraonov in kakor ga tudi <da»nes ni. Tu jo namreč le pesdk. rz katerega so dobivali le material za vrhnjo, gladko plast piramid. Granitne skale, ki so glaven element piramid, pa so morali prevažati zelo od daleč, verjetno iz Assuana. Samo prevoz teh skal je zahteval skoraj toliko časa in rok. kot gradnja piramid sama. Posebno vprašanje, ki gradbenike danes zanima in še danes ni povsem zadovoljivo pojasnjeno. pa je kako se te veli-
kanske skale, od katerih posa-metzne, že obdelane, tehtajo do šest ton, spravili v tako višino. V času faraona Keopsa pa še niso poznali škripca ,ne kakih drugih naprav za dviganje bremen in so morali torej vso to težo opraviti v tako višino z golimi rokami. Nekateri so pri tem opirajo na Herodotova poročila, in si to delo razlagajo na ta način: Ob piramidah so zgradili velikanske odre, po sto metrov dolge, dvajset metrov široke, ki so bili strmo izpeljani proti vrhu piramide, in so jih podaljševali kakor je piramida rasla. Na vrhu so ti odri segli v višino do f»0 m s podaljškom tudi do 65 m. Herodot pripoveduje, da je samo gradnja enega takega odra trajala deset let. Po teh odrih so potiskali sužnji navzgor velikanske .skale kot z vesli.
Nižji so jiliz močnimi drogovi podajali višjim in tako so se skale pomikale proti vrhu. Tako se je na teli odrih v>e gibalo kot na galejah.
Drugi pa si ta dela razlagajo tako. da so najprej zgradili spodnjo plast in nekaj zgornjih do katerih so skale pač mogli dvigati .s preprostimi napravami, |w)tem ;pa so okrog in okrog piramide nasipa!i klanec, po katerem so cele trume sužnjev potiskale skale v višje lege. Ko je bila piramida »grajena do vrha, je bila prav za prav vsa zasuta in ni bilo vkleti drugega kot velik grič. Potem pa so za seboj sipet grič. odkopavali na piramidi opravljali zunanja dela in ko so prišli do dna, je stala sredi ravne egiptovske zemlje prosta piramida, grob za faraone in njegove najožje družine. Naj so gradili po enem ali drngem načinu, vsekakor je bilo to velikansko delo, ki je zahtevalo na tisoče rok in pra je bilo treba graditi dolgo dobo — vso dobo, ko je vladal tisti faraon, ki je piramido naročil.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP
I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York

VSE PARNIK
SLOVENIC PUBL CO-
yugoslav travel dept. SIC W. 18U> SL, New ¥«*, N. Y
KRETANJE
PAKNlkOv
SHIPPING NEWS
OHPLLTJA — Mnrra MaJr
1*0. m a j a:
sa tur uia ? trst ColiJLutius v lirpmm 'St. maja :
kieuw amsterdam i boulogne 24. maja :
queeu mary v cherbourg lieotsriiland v hamburg *-'."». maja :
cbamplalu v havre 'm. muja:
bremen v bremen »7. maja :
<"oute <11 sa vola v of-ona til. maja :
atjultania v cherbourg hamburg v hamburg nuimamlie v ha we
notranjosti piramide, izgubili z vso ostalo faraonovo ]x>grebno t»premo. Puščavski roparji so najbrž pivd znanstveniki pro
umetnih jajc --i obeta nemško go>|M*lurstvo razne koristi. Na »i.i strani Im lahko Nemčija omejila uvoz inozemskih jaje
drli v notranjost in odnesli v>«». in jajčnega -|>raška, na drugi kar je bilo kaj vrednega.	strani se ho pa »M>lje porablja-
le mleko in sirotka, ki so ju doslej mnogo rabili za krnilje-V NEMČIJI JEDO UMETNA i nje prašičev. Umetno jajee
JAJCA.	P" kakovo-ti lahko meri z na-
ravnim, je pa polovico cenejše tako da -pomeni njegova
Že davno so se pojavile v inozemskem tisku vesti o umetnem jajcu — dobrem (nadomestilu za naravno jajce. Umetno jajce se je posrečilo izdelati nemški kemični industriji.
Druga velika skrivnost egtp
X___.1	. J,	.	.	i •«• aniPiM Ki-nut-iii tiiiitixnii
tov^kega stavbarstva pa ie v v • i i •	*	i
t , ,	.. 1 J I/ izdelovanjem	tega nadurne-
tem, kako so mogli te ogromne ut;lo , .-ft..........- «
i , ^ , ,	. .. ? . stila v velikem	se peca neka
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NOVE PRKGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši, zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street New York
skale tako lopo zgladiti in iz-brusili, da so se tako dovršeno prilegle druga na drugo. Še danes ti skalnati skladi tako dovršeno leže drug na drugem da se na primer ostrina noža le z velikim trudom more potisniti med nje. Raziskovalci domnevajo, da so egiptovski kamnoseki delali z žico iz brona, s katero so .žagali in brusili granitne sklade. Na rohovih so namreč tm in tam še poanaio sledovi, ki kažejo, da so bili prežagani. Ko so nekatere sklade odvrnili, so med njimi •našli tudi sledove "zelenecra volka" (zelena rja. ki «e napravi na zvonovih, kotlih, itd), ki nikakor drugače ne ibi mogel priti tn vmes.
Dognanega pa doslej še ni nič. ker so se vsi zapisani sledovi <ki so bili gotovo shranjeni poleg faraonovega trupla v
vurtemiberška tvrdka po metodi Karla Kremerja Že v prvem četrtletju se je konzum umetnih jajc tako povečal, da bodo prihranili okrog 14 milijonov kurjih jajc, kar pomeni on odstotek letnega uvoza. Potrebo beljakovin krijejo v Nemčiji ne samo s svežimi jajci in sicer Se v prvi vrsti v velikih podjetjih z jajčnim praškom, ki ga morajo uvažati iz Kitajske. Umetna jajca ali milei se izdelujejo iz dekoncentriranega mleka, sirotike, ki je v njem okrog .*» odst. aLbunina in ka-seina, beljak i vne vsebovane v jajcu. Te beljakovitie se s j>o-sebnim kemičnim procesom brez kakiTŠnihkoli kemičnih primesi izpreminjajo v prašek in ta pride potem v promet |xm1 imenom milei. Ime je nastalo iz (besed Milch in Ei.
Od nadaljnjega razširenja
proizvodnja aholjsamje preli rane ipivhival-stva, zlasti delavstva. ki živi še vedno slahše »hI srednjih >lojev. .
!. junija: klimi«:! v
Bremen
SKLEPNI RAČUNI
Nadaljevanje s .'». strani.
dvajset let mračilo in te/ilo misli — tako je. sedaj sem 11-giinil. Ni dvoma — tedaj — tam, čisto oči v id no, tako je. čisto očividno tudi moj oče mi je tako primerjal.
Kradoma se ozrem na Gahi-ja. On je med toni neo|xizno odprl zgodovinsko knjigo in se-«laj ^krivmo opazuje z veliko radostjo na neki stari <liki oni prizor, ko Kini- Pal ubija dva Turka.
Treščim ga |m> glavi, da kar
poci.
*4Tii imaš. nisem neumen, da bi se t u mučil ziš!"
3.	junija:
K«-s v tieijnva
4.	junija :
Ih' (Jars* t Havre (i. junija:
Il»- de Fraoi* v Havre 7. junija : (jueen Mary v Cberbuurg N» w York v 11:« ml>11 r);
10. junija:
Vult-uiiia v Trst
Columbus v lirfiufu
13.	junija : Breiuen v llre«uen <*bam|>lain v Havre
Nieuw AuistenUui t Holou^tie
14.	juuija :
A«|tiitauia v rbeinourc Normamlie v Ha\re I Han^a v Hamburg 17. juuija:
('»iilf «1 i Savola v Onna
junija: Kuro|ia v Ilremen ^ •JI. junija:
Mary v rtnrhourg Ilf »I«' France v Havre I N-ut selila ml v HauiliurK
junija: Sat urn ia v Trst 1*7. junija:
I»e Crane v Havre 2S. junija :
Aqtiitania t Chebours Normnndie v Havre Ilaiuluirj; v Hamburg 30. junija:
Bremen v Urprnen
Mauretaniu v Cherbourg
ei in ski^zi me^lo preteklosti se mi prikazuje obraz — očeta, ki me je troščil po glavi, veselo in olajšano, kakor bi dejal: t4Daj naj]>rej svojemu sinu! imam že ilovolj!** in se
žvižga je 7. rokama v žepu, na-tel>oj, ko ne pa-.I»oti radostno proti grolui, kjer je či<to vseeno, v kolikrh dneh Gabi tuli kakor oba Turka zgori devet kubičnih metrov skopaj.	bukovih drv in šestdeset, se-
.Taz pa olajšan skočim pokon-'demdesel l»«t življenja.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
%
KNJIGARNA -GLAS NARODA'
Bohinjsko jezero
216 WEST 16th STREET, NEW YORK
_