Dušan Ludvik   I   Mesci
Veri Hefmanovi
Prosinec
Iz resne večnosti smo odlomili spet eno leto in na nevrnitev pribili ga, k spominom odložili.
Zdaj z jutro ve dežele Trije kralji
nam morda nesejo želja spolnitev,
ki zdela se je — kot njih zvezda v dalji —
v izsanjani svetlobi zapeljiva, a nam odmaknjena, nedosegljiva.
Nam, ki lovimo bežnih dni utrinke, okušajoč pri ognju jih kot sadje, brezbrižni za bol drugih, za snežinke,