Jugosla- vijo Od Vardara pa do Triglava, od D jerdapa pa do Jadr ana, kao niška s ja jnog d jerdana, svetlim suncem obasjana, ponosita sred Balkana, Jugoslavijo, Jugoslavijo. Širom sveta put me vodio, sa sudbom sam svo jom hodio, u srcu sam tebe nosio, u v jek si mi draga bila, domovino moja mila, Jugoslavijo, Jugoslavijo. Volim tvoje reke i gore, tvoje šume, polja i more, volim tvoje ljude ponosne, i ratara i past ir a, u frulicu kad zasvira, Jugoslavijo, Jugoslavijo. Krv se zate mnoga prolila, borba te je naša rodila, Tadnička te ruka stvorila, živi sretna u slobodi, 1 jubav naša nek te vodi, Jugoslavijo, Jugoslavijo. Ob 40. obletnici ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, ob prazniku dela in ob dnevu zmage čestitamo delavcem in kmetom sestavljene organizacije Mercator organi samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij ter uredništvo časopisa Mercator Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV LETO XVIII Ljubljana, april 1981 št.: 4 12. zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator Vesna Bleiweis — center za obveščanje Letna konferenca KO sindikata Vesna Bleiweis — center za obveščanje Imamo politično usmerjen sindikat Rezultati poslovanja v letu 1980 - slaba osnova za gospodarjenje v letu 1981 Z zaključnim računom za leto .80 izkazani podatki o poslovanju SOZD Mercator v letu 1980 izkazujejo sicer razmeroma ugo-cien finančni rezultat, vendar pa ^oramo te rezultate oceniti kot siabe. Dosežena rast akumulacije Y letu 1980 v primerjavi z letom . 9 ne bo bistveno prispevala k ^zboljšanju materialne osnove de-ja OZD. V SOZD Mercator ugo-ayljamo višje osebne dohodke in lz]o akumulacijo kot v Mercator- ju Podobnih asociacijah. Zato bi korali biti kazalci uspešnosti po- slovanja primerjani s kazalci drugih po dejavnosti sorodnih organizacij. Uspešnost poslovanja bi morali analizirati tudi v primerjavi med OZD v sestavu Mercatorja, ki opravljajo enako dejavnost. Primerjave z ustreznimi kazalci in podatki o povprečnih gibanjih na področju pridobivanja celotnega prihodka in ustvarjenega ter razporejenega dohodka na ravni republike, zamegljujejo sliko realnega položaja in niso dobra osnova za realno oceno poslovnega uspeha. V tej številki: Na strani 3 boste v Malem uk on omske m leksikonu lahko prebrali zaokroženo informacijo o embalaži. Na isti strani so strokovne službe M- Nanosa napovedale pričesk izhajanja nanosovega ^ustnika Na straneh 5 in 6 boste dobili vpogled v poglavitne značilnosti poslovnih rezultatov sozda in posameznih temeljnih ter delovnih orga-nizacij v letu 1980 ter njihovo oceno Na straneh 7 do 10, torej da celotni srednji poli, se Predstavlja Mercator-Jelša z Šmarij pri Jelšah ob 25-emici obstoja. Prispevke so ^'ddel napisali delavci te 'ffdnizaeije v sodelovanju z edništvom Mercatorja „ Na strani 11 so Novice iz „ vpfovzhodne Slovenije, ki Prispevali delavci M-vtureyPanoniie in M-Uni-torej iz Ptuja in Len- , strani 1; Stl’z trgovine Zaostreni pogoji gospodarjenja bi nam morali narekovati posebej skrbno analizo rezultatov leta 1980, če hočemo, da bomo premagali težave, ki nas čakajo. Zato bi se morali vsi člani SOZD zavedati, da 23 miljard celotnega prihodka, ustvarjenega v letu 1980, ne sme biti le seštevek brez vsebine, temveč kapital, na katerem gradimo združeni, enotni in močni. - Ocena generalnega direktorja o rezultatih poslovanja v letu 1980 je torej negativna. Temu mnenju se je pridružil tudi delavski svet. Ugotovitve komisije za spremljanje izvajanja resolucije o politiki razporejanja dohodka SOZD za leto 1980 so v bistvu podobne tistim, ki jih je posredovala že ob izteku tretjega tromesečja. Pavšalna ugotovitev komisije, da se je situacija na področju razporejanja dohodkov bistveno poslabšala in da bo zato treba v letu 1981 resneje upoštevati družbeno in samoupravno dogovorjena merila, ni v ničemer prispevala bodisi k razpravi na to temo bodisi k reševanju samega problema. Ugotoviti moramo tudi dejstvo, da tudi sklep delavskega sveta, sprejet na eni od prejšnjih sej na isto temo, ni učinkovit. Dokler se bodo vsa poročila omejevala le na številčne podatke brez komentarjev, ocen in stališč, bodo tudi razprave delegatov delavskega sveta minimalne in ne bodo segale čez lasten plot. ^ Menimo, da tako komentar generalnega direktorja o doseženih po- Angažiramo, kritično ocenjujoče ter odgovorno delo koordinacijskega odbora sindikata SOZD, bi lahko povzeli ugotovitev predsednika, Franca Škofa, na letni konferenci, ki je bila v petek, 3. aprila 1981, v dvorani Mercator-Embe v Ljubljani. misije za spremljanje izvajanja resolucije ne bi smela ostati brez komentarja delegatov, kar pa se je zgodilo. Nekoliko anemičnosti je zasedanje delavskega sveta izgubilo ob razpravi o zaključnem računu Delovne skupnosti SOZD za leto 1980. Predvsem zaradi razprave o razporejenem dohodku za namene skupne porabe in osebne dohodke. Delegat delovne organizacije Mercator-Hoteli-gostinstvo, Jakob Dolenc, se je za razpravo temeljito oborožil s podatki in tudi s predlogi za sanacijo stanja. Pri svojih ugotovitvah je izhajal predvsem iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci Delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD, in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Pri tem pa je poudaril, da njegove pripombe nimajo namena očitati Delovni skupnosti SOZD nepoštenosti, ali pa ji oporekati potrebba sredstva za delo, temveč da so le zahteve po uveljavitvi samoupravno dogovorjenih razmerij in »fair play« - odnosov med Delovno skupnostjo SOZD ter TOZD in DO, združenih v SOZD. Z zaključnim računom Delovne skupnosti SOZD je delavski svet soglašal, vendar pa je komisiji za spremljanje izvajanja resolucije o politiki razporejanja dohodkov naložil, da preveri skladnost razporejanja dohodka in izplačevanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v Delovni skupnosti. V primeru, da komisija ugotovi preveč, ali neupravičeno, izplačana sredstva za te namene, mora Delovna skupnost preveč, oziroma neupravičeno, izplačana sredstva vrniti TOZD in DO iz tekočega dohodka leta 1981. Ugotovljeni ostanek dohodka, ki ga mora Delovna skupnost vrniti TOZD in DO, znaša 4.848.029 din. Deleži posameznih TOZD in DO v skupnem znesku so razmeroma nizki, zato je delavski svet sprejel priporočilo, da se ta sred- Razporejanje dohodka v letu 1980, sprejemanje planskih dokumentov, samoupravna organiziranost SOZD, priprave na III. kongres samoupravljalcev, razprave o kadrovskih zadevah, so teme, o katerih je spregovoril predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD. Ugotovitve: na področju razporejanja dohodka, politike delitve sredstev za osebne dohodke in za nagrajevanje po delu rezultati niso najbolj vzpodbudni. Še vedno ugotavljamo kršilce družbeno dogovorjenih meril. Zanje je treba ob skrbni proučitvi razlogov za kršitve uveljaviti politično odgovornost. Nagrajevanje po delu, izdelava enotnih osnov in meril za vsa dela in naloge so cilji, ki jim moramo posvetiti vso pozornost. Planskim dokumentom, ki smo jih oblikovali in sprejeli v letu 1980, je bila posvečena velika pozornost. To dokazuje, da tretiramo te dokumente tudi kot politično zavezujoče in da je treba njihovo uveljavitev in uresničitev doseči z največjim možnim angažiranjem tako poslovodnih delavcev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Sodelova- različnejših organih in telesih izven sestavljene organizacije dokazuje, da so delavci Mercatorja angažirano vključeni v vse tokove in dogajanja. Zato so priprave na III. kongres samoupravljalcev v Mercatorju stekle brez težav in zastojev. Tudi število delegatov, iz Mercatorja, ki se bodo tega pomembnega dogodka udeležili, izpričuje odgovornost in zavzetost delavcev Mercatorja, da pri uveljavljanju sistema samoupravnega dogovorjanja in odločanja dokažejo svojo delovno in politično odgovornost. Koreferati Nade Kovač iz M-Me-dnarodne trgovine, Irene Jurca iz M-Nanosa in Kristine Antolič iz M-Izbire-Panonije so bili namenjeni informaciji o problemih pogojev pridobivanja dohodka v zunanji trgovini in oceni razmer, ki vladajo na tem področju, samoupravni organiziranosti in dejavnosti sindikalne organizacije pri realizaciji tega procesa v Mercator-Nanosu, ter varovanju družbenega premoženja v Mercator-Izbiri-Panoniji Ptuj. Referati so pokazali zrelost, strokovnost, in ne nazadnje predstavili probleme, pred katerimi mnogokrat nojevsko bežimo, namesto, da bi se jih resno in Z letne konference koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator. Foto Matjaž Marinček 12. zasedanje delavskega sveta Vesna Bleiweis — center za obveščanje Sprejet letni planski akt SOZD Mercator Iz razprave na letni konferenci KO sindikata Nada Kovač — M-Mednarodna trgovina Problematika izvoza v luči zaostrenega gospodarskega položaja Razpravljati o problematiki zunanjetrgovinske dejavnosti, izhajajoč iz platforme sedanjega gospodarskega trenutka in pri tem ne upoštevati vseh okvirov gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjem srednjeročnem obdobju, bi bilo nič drugega, kot zgrešeno prognoziranje, ki lahko s svojim končnim učinkom bolj škodi kot koristi. Zato smatram, da naj bi bila predmet te razprave le ocena sedanjega stanja, sloneča na vseh komponentah in vidikih dejavnosti zunanje trgovine. Nadaljevanje s 1. strani stva združijo za izgradnjo objekta v plansko turističnem centru, Delovna skupnost pa mora do 15. maja 1981 pripraviti konkreten predlog in ga posredovati vsem TOZD in DO, da se odločijo o namenskem združevanju sredstev. Združevati sredstva za investicije v obsegu, kot ga je predvidel osnutek letnega planskega akta, ali združevati sredstva po kriterijih, kot jih je v predlog letnega planskega akta SOZD določil izvršilni odbor delavskega sveta, je bila osrednja tema razprave o sprejemanju predloga letnega planskega akta SOZD za leto 1981. Argumenti za uveljavitev enega ali drugega principa združevanja sredstev za investicije so bili čvrsti, vendar je prevladalo stališče, da sredstva za investicije mo- ramo združevati, če hočemo, da bo plan izgradnje investicijskih objektov in drugih investicijskih vlaganj vsaj delno uresničen. Izražena je bila misel, da tudi predvideni, obseg združevanja ne bo zadostoval za potešitev investicijskih apetitov. Sklepna ugotovitev razprave o zagotavljanju sredstev za investicije je, da se v letu 1981 združujejo po stopnji 50% minimalne amortizacije in 15% od davčen osnove. Tej sklepni ugotovitvi pa se ni pridružil delegat Marca-tor-Velepreskrbe, TOZD Trgopro-met Kočevje. Zato je treba s tem tozdom pričeti pot usklajevanja. Morebiti bo obenem končan tudi postopek usklajevanja v zvezi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85 z istim tozdom? Dosedanje izkušnje kažejo, da bo preteklo še precej časa, da bodo akti soglasno sprejeti. Stanje naše zunanje trgovine moramo pričeti obravnavati pri njeni izvozni dejavnosti, brez katere si naše zunanje trgovine ne bo moč več zamisliti. Pri tem ne bi smeli misliti samo na finančne rezultate, pač pa predvsem na organiziranost izvoza kot dejavnik in osnovo perspektive te dejavnosti. Stanje proizvodnje, še posebej pa kmetijstva, se tudi odraža v naši izvozni politiki, ki zaradi tega večkrat ne sloni na ekonomskih računih, temveč na vse večji želji, lahko bi celo rekli pohlepu po devizah, ki jih za svoje delovanje gospodarsko potrebujemo. Da bi tako stanje osvetlili, je potrebno pričeti pri strukturni sestavi proizvodnih cen, ker so te v zadnjem času že resna ovira za večji izvoz. Zakaj pravzaprav gre? Proizvodne cene blaga, ki ga izvažamo, so namreč veliko višje od svetovnih cen, po katerih izvozniki drugih držav izvažajo kmetijsko blago iste kakovosti (če ne boljše od naše) istemu tržišču, včasih pa celo istemu kupcu. Od kod torej zahteva izvažajte več, če pa zunanji trg noče oziroma ne more priz- nati naše prenizke produktivnosti, naših previsokih proizvodnih stroškov ter vseh prispevkov in davkov, ki bremenijo naše proizvodne kalkulacije, so pa največkrat odraz nezadržnega širjenja administracije in birokracije, katerima pa se zaenkrat še nihče v Jugoslaviji ne želi (ali pa noče) resno postaviti po robu. Izostreni gospodarski položaj namreč ne dovoli več izvažati z izgubo in za vsako ceno fetiširati devize, da ne bi bilo pri tem kršeno načelo stabilizacijskega obnašanja, za katerega pojmujemo tudi izplačilo oziroma odobritve izvoznih premij, ki na koncu koncev niso nič drugega kot z nekimi prispevki ali davki zbrana sredstva ali rezultati dodatnega tiskanja denarja brez osnove in pokritja v blagovnih skladih. Vse take in podobne stimulacije so sicer zaenkrat eden največjih prihodkov izgub, ki jih »prislužimo« s prodajo blaga na tujih tržiščih, ker moramo izvažati blago, katerega proizvodne cene so že daleč nad maksimumom, ki ga svetovni trg priznava. Morda je parola, izvažati tudi samo za deviz- ni priliv brez ekonomskega računa, v sedanjem položaju opravičji-va za jugoslovansko gospodarstvo v celoti, prav gotovo pa ni za posamezne izvozne organizacije, katere nastalih izgub ne morejo več pokrivati z uvozom. Ta je bil največkrat ventil, preko katerega so se lahko pokrivale vse disparitete in negativni poslovni rezultati, doseženi pri izvozu. Morda bo kdo, ki prebira to razpravo, menil, da je temu tako samo zaradi tega, ker nismo dovolj dohodkovno povezani v lastni hiši in izven nje, da ne vlagamo dovolj sredstev v primarno proizvodnjo itd. Popolnoma se strinjam š tako ugotovitvijo, toda zgolj iz teoretičnega in ne iz praktičnega vsakodnevnega dela. Sklenjenih imamo precej samoupravnih sporazumov o dohodkovnih odnosih in skupnih rizikih, imamo tudi povsem konkretno združevanje sredstev v primarno Nada Kovač, delegatka hladilnice Bohova. Foto: Matjaž Marinček kmetijsko proizvodnjo, le rezultati teh naših stremljenj so minimalni oziroma pod našimi pričakovanji. Kje so vzroki za to stanje? Takšni sporazumi so največkrat le kulisa za povečanje že tako ali tako previsokih cen, v katere želimo eni in drugi še vkalkulirati slabo kakovost blaga, našo do skrajnosti neodgovorno pripravo blaga za zunanje tržišče, naše nespoštovanje dogovorjenih dobavnih rokov itd. Skupno ustvarjenega dohodka ni mogoče razdeliti v razmerju na primer 70:30 v korist proizvajalca, če pa so naši skupni stroški 80:30, tudi v korist proizvajalca, 10% izgube pa mora, kljub samoupravnemu sporazumevanju in poslovanju na podlagi dohodkovnih odnosov in skupnega rizika, pokriti izvoznik, v nasprotnem primeru pa se dohodkovni odnos pretrga. Problem torej ni v delitvi ustvarjenega dohodka, doseženega s prodajo na tujih tržiščih, temveč je glavni problem v znižanju neprimerno visokih cen. Dokler jih ne bomo uspeli približati cenam na svetovnem trgu, bomo tudi dohodkovno povezani izvažali nerentabilno, nam pripadajoči del deviz pa prodajali organizacijam, ki jih potrebujejo za svoj obstoj. Pri tem ustvarjeno razliko bomo uporabili za pokrivanje izvoznih izgub, kupec deviz pa bo to razliko tako ali drugače vnesel kot strošek v ceno svojega proizvoda, s čimer se bo na tržišču pojavil z višjo ceno, kar ne bo - če to dobro premislimo - v celoti predstavljalo nič drugega, kot dodatni, kamenček v mozaiku inflacije in več ali manj odkrit napad na cilje naše stabilizacije. Vprašati se torej moramo, ali so taki izvozni posli res koristni za našo družbeno skupnost ali ne? Menim, da taka pot ne pelje k že-Ijenemu cilju in da samo še poglablja prepad med zdravo ekonomsko politiko in devizno bilančno projekcijo Jugoslavije, za realizacijo katere smo pred družbo vsi, ki delamo v zunanji trgovini, še kako odgovorni. Zato menim, da bi moral imeti tudi izvoz svoj rentabilni račun-Da bi to dosegli, moramo vsi, kiv tej tako pomembni dejavnosti delamo, opraviti svoj del posla za boljšo organizacijo in rentabilnost poslovanja. Iz poročila o uresničevanju sklepov na 12. zasedanju DS SOZD Ugotovitev generalnega direktorja SOZD o nedisciplini, ki meji na ignoranco, je bila namenjena naslednjim TOZD oziroma DO: “ M-Mednarodna trgovina, TOZD Steklo, Ljubljana - M-Izbira-Panonija, TOZD Veleprodaja, Ptuj - M-Izbira-Panonija, TOZD Maloprodaja, Ptuj - M-Nanos, TOZD Grosist, Postojna - M-Nanos, TOZD Trgovina Rakek - M-Rožnik, TOZD Veleblagovnica, Beograd - M-Rožnik, TOZD Gradišče, Trebnje - M-Preskrba,Krško - M-Hoteli-gostinstvo, TOZD Ilirija, Ljubljana - M-Hoteli-gostinstvo, TOZD Sremič, Krško Navedene TOZD oziroma DO niso niti v dodatnem roku posredovale svojih stališč glede sprejema samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator. Prispevek k razpravi o planu investicij Metod Škrjanec -M—Hoteli gostinstvo Združevanje sredstev — eden od pogojev za uresničenje ciljev združevanja K temu prispevku me je spodbudila javna razprava ob sprejemanju letnega planskega akta SOZD MERCATOR, n. sub. o Ljubljana za leto 1981. Tako kot v preteklih letih se je tudi sedaj, samo da z večjo intenziviteto, pojavila težnja po zmanjšanju prispevne stopnje združevanja sredstev za investicije z utemeljitvijo, da sb TOZD in DO, združene v SOZD MERCATOR, v težki finančni situaciji in da bi morali pri oblikovanju poslovne politike dati večji pomen financiranju tekoče reprodukcije. Na videz zelo enostavna in opravičljiva zahteva, če se ne bi pri usklajevanju letnega planskega akta.SOZD pojavile tudi težnje TOZD in DO po novih, dodatnih investicijah, kljub ugotovitvam bančnih institucij in družbeno politične skupnosti, da dosedanja in tako oblikovana investicijska politika v širšem gospodarskem prostoru predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov gospodarske nestabilnosti ob prekoračitvah predračunskih vrednosti, zmanjšanju uspešnosti in učinkovitosti investicij. Zahtevi, kot vključitev novih dodatnih investicij v letni planski akt in zmanjšanje prispevne stopnje združevanja sredstev, predstavljata ekstrema, ki imata lahko svoje osnove v kateremkoli naslednjih izhodišč: 1. v neusklajenih poslovno političnih odločitvah ali neusklajenih strateških in taktičnih ciljih TOZD in DO v SOZD, 2. v različnih nosilcih poslovno političnih odločitev in s tem različni stopnji poslovno političnega odločanja in odgovornosti v TOZD in DO v SOZD, 3. v še neuresničenih ciljih enotnega oblikovanja splošne poslovne politike, enotnega planiranja in programiranja dela in razvoja v medsebojni odvisnosti in sodelovanju v SOZD, '4. v nedoslednem spoštovanju določil samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR, ki lahko izhaja tudi iz še ne v celoti uresničenih ciljev združevanja ali pa morda iz čisto subjektivnih vzrokov. Kot enega izmed možnih vzrokov ekstremnih zahtev sem omenil še neuresničene cilje oblikovanja enotne splošne politike v SOZD, kar pomeni odločanje o usmeritvi poslovnega procesa v daljšem obdobju, upoštevajoč celotno reprodukcijsko verigo (ki je v SOZD prisotna), ki se sestoji iz niza poslovno političnih odločitev, in pomeni opredelitev strateških in taktičnih ciljev v SOZD. In ravno v tem je problem! Opredelitev strateških, še bolj pa taktičnih ciljev samo z nivoja DO ali TOZD lahko pomeni.prekinjanje poslovnega procesa v reprodukcijski verigi, reševanje problema trenutnega položaja TOZD in DO v SOZD in v širšem gospodarskem prostoru, lahko pa tudi izhaja iz trenutnega navdiha in intuicije posameznika, s subjektivno sposobnostjo ocenjevanja in vživetja v reprodukcijski proces (ne glede na organizacijsko in samoupravno obliko združevanja), brez usmeritve skupno opredeljenih strateških ciljev, določenih na osnovi raziskovalnih metod in tehnik, ob poznavanju ekonomije reprodukcijske verige in vplivov socialnega okolja, v katerem se nahajajo TOZD in DO. Poslovno politične odločitve pomenijo v vsakem primeru (ne glede na nivo odločanja) razčlenjevanje poslovne politike v skupine zahtev glede na to, v kakšni zvezi in na kakšnem nivoju se pojavljajo. V vsakem primeru pa zadevajo nekatere od njih s svojimi posledicami celotno združeno delo v SOZD, druge pa samo njegov posamezni del-TOZD ali DO. Problem izhaja ne samo iz subjektivno opredeljenih ciljev nekaterih TOZD in DO v SOZD, temveč tudi iz še neopredeljenih oz. neusklajenih funkcijskih politik na sedanji stopnji organiziranosti poslovnega procesa v reprodukcijski verigi. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD MERCATOR opredeljuje cilje združevanja, med drugimi, kot enega glavnih, hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov ter krepitev materialne osnove dela na osnovi skupnega in usklajenega razvoja TOZD in DO v SOZD. Združevanje sredstev (ne glede na stopnjo združevanja) ni in ne more biti edini pogoj za realizacijo vseh ciljev združevanja, temveč je samo eden izmed njih, moral bi biti logičen zaključek skupnega in usklajenega načrtovanja poslovne politike in razvoja TOZD in DO v SOZD na osnovi dolgoročnega povezovanja in združevanja dela in sredstev. Odnosi med TOZD in DO v SOZD so pri uresničevanju skupnih ciljev zasnovani na medsebojnem spoštovanju pravic in obveznosti, uveljavljanju in izvajanju samoupravnih, razvojnih in drugih skupnih interesov ter upoštevanje neodtujljivih in drugih ustavnih pravic delavcev. Upoštevajoč navedena dejstva, je razprava o večji ali manjši prispevni stopnji združevanja sredstev popolnoma odveč, ni pa odveč razprava o usklajenih oz. neusklajenih načrtih TOZD in DO v SOZD in opredelitvi večjih in pomembnejših investicij iz planov razvoja SOZD, če taka opredelitev obstaja. Opredelitev prioritetnih investicij v planskem aktu SOZD bi bila nujna, ne bi pa smela izhajati samo iz ocene vrednosti načrtovane investicije, še manj pa iz stališča »danes meni - jutri tebi«, temveč iz ocene samoupravne povezanosti in ocene enakomernega in usklajenega razvoja dejavnosti v SOZD, tako da bi bila zagotovljena kontinuiteta sistema povezanosti in odvisnosti v reprodukcijski verigi in učinkovitosti naložbe. Samo razprava o večji ali manjši prispevni stopnji, brez upoštevanja vseh ciljev združevanja, pomeni odstopanje od nalog skupnega pomena, pomeni nespoštovanje določil samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR, n. sub. o Ljubljana. Združevanje sredstev je le ena izmed zadev skupnega pomena, katero v danem trenutku intenzivneje rešujemo kot ostale, oz. jo rešujemo ločeno od ostalih. Kdaj bomo v celoti obravnavali zadeve skupnega pomena, kot celovito nalogo organizacije združevanja, zavisi od naše pripravljenosti spoštovati določila samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR, pripravljenosti enakomerno in enakopravno načrtovati reprodukcijski proces, pripravljenosti sprejemati take poslovno politične odločitve, ki vodijo k realizaciji strateških ciljev v SOZD, pripravljenosti sprejemati odgovornost za vse poslovno politične odločitve in ne nazadnje od naše strokovne in organizacijske usposobljenosti in pripadnosti. Naloga skupne in splošne poslovne politike v SOZD pri vsem tem je, da usklaja posamezne funkcijske politike v TOZD in DO v SOZD v enotne cilje in naloge sestavljene organizacije združenega dela MERCATOR kot celote. Mali ekonomski leksikon Vukadin Nedeljkovič Embalaža Embalaža ščiti blago, omogoča racionalizacijo transporta in manipulacijo v skladišču. Torej lahko rečemo, da je embalaža material za zaščito blaga v transportu ter pri skladiščenju in drugih manipulacijah. V nekaterih primerih je embalaža tista, ki sploh omogoča uporabo blaga (kot na primer steklenice za pijačo), daje pa tudi blagu privlačen, lep in reprezentativen videz. Embalaža ohranja blagu kakovost in je enota mere za blago. Jedilno olje prihaja do potrošnika v maloprodaji v steklenicah ali plastični embalaži po en liter. Embalaža omogoča, da se steklenice po en liter pakirajo v kartone, iz teh Lesena embalaža so zabojčki, gajbice, okvirji itd. Zabojčki so lahko kombinirani s plastičnimi vložki. Ta embalaža se uporablja za pakiranje sadja in drugih živil ter železa, tekstila in podobno. Embalaža iz jute so vreče za sestavi zapisnik, vanj pa se vpišejo ime in sedež organizacije združenega dela, ime delavcev, ki so delo opravili, podatek o kraju in prostoru uničenja, naziv embalaže, količina, ki se je uničila ter način in datum uničenja. Material za pakiranje živil in predmetov splošne rabe ne sme neugodno vplivati na sestavo ali na organoleptične, mikrobiološke, kemične in fizikalne lastnosti živil oziroma predmetov splošne rabe. Na embalaži so določene oznake, ki so namenjene potrošniku in pa tiste, ki opozarjajo, na kaj je treba posebno paziti pri transportu blaga. Pri komercialni embalaži je poudarjena uporabna funkcija, ima pa naslednje oznake: naslov proizvajalca, naziv blaga, navodila ža uporabo v vseh jezikih narodov in narodnosti v naši državi, navodila za hrambo in podatke o količini in teži. Transportna embalaža je označena z naslednjimi znaki: - kelih - krhko ali lahko lomljivo blago; ^ Uporabo kontejnerja je prevoz varnejši, poškodbe blaga so manjše, embalaža je lahko enostavnejša in cenejša, na mejah pa je carinski Postopek poenostavljen in se največkrat uporablja TIR karnet. Foto Kancijan Hvastja Pa se oblikujejo nakladalne enote za transport na paletah. Več nakladalnih enot tvori tovor na prevoznem sredstvu. Embalaža se neprestano razvija, Pojavljajo se nove oblike in nastala bi zmešnjava, če ne bi, tako pri nas kot v svetu, embalaže standardizirali. Za mednarodno enotnost embalaže skrbi evropska federacija za pakiranje, ki jo poznamo pod okrajšavo EPE. j Poznamo naslednje vrste emba- - komercialna in transportna embalaža, glede na vlogo embala-Ze v transportu; - lastna in tuja embalaža, glede na lastnino; ~ embalaža kvadru podobnih oblik (zaboji, okviri, vreče, karto-*n), embalaža cilindrične oblike isodi, bobni) in embalaža raznih oblik, glede na obliko; ~ embalaža za enkratno ali večkratno uporabo, glede na trajnost; ~ lesena, kovinska, papirnata, Plastična, steklena, tekstilna itd., Slede na snov iz katere je embala-Za izdelana. Kaclar izdelek embaliramo v Proizvodnji, imenujemo to osnov-0 Pakiranje. Kadar blago emba-ramo tako, da s tem poenostavilo delo v prodajalni, je to komer-alno pakiranje. Kadar embalira-t° blago v pakete, da je poeno-n avl]eno skladiščeno manipulirale, tedaj govorimo o transportnem pakiranju. Po mednarodnih normativih oznamo modul za embalažo. Mo-l fiksira dve zunanji meri, dolži-m širino, medtem ko je višina tJPu^ena presoji izvajalca em-aze. Modul določa ti konstanti ti (azmerju 600x400 mm. Konstan-jet,e kibko zmanjšujeta ali poveču-dr-’ i°da le tako, da ju posamezna lonf'r» ab množi s celim števi-st0J biopustno je le 5 odstotno od-razii*n-?' ^ praksi je nastalo 12 kar notranjih mer embalaže, San; n?0Soča več kot 20 inačic z\a-gf ,kartonov na palete, zaciiau avce v trgovinskih organi-da nr, združenega dela je dobro, sto |.^nai° embalažo, ki jo pogo-svoiivPorabljaj° pri opravljanju l°g. Vsakodnevnih delovnih na- razsuto blago (kava, sladkor) ali bale za transport obilnega, vendar lahkega blaga (volna, juta, lan, konoplja). Teža bale je do 200 kg, vreča pa lahko tehta 50 do 70 kg. Natron vreče in papir so embalaža za transport sladkorja, cementa, apna, moke in podobno. Teža blaga v vreči je približno 50 kg. Vreča ima največkrat notranji vložek, ki ščiti blago pred vlago. Embalaža iz papirja ali kartona je najpogosteje iz valovite lepenke. Ta vrsta embalaže se uporablja v živilski, kemični in farmacevtski industriji, ima pa to značilnost, da je do uporabe zložena in shranjena v skladišču. Steklena embalaža ima močno poudarjeno uporabno funkcijo. Uporablja se zlasti v živilstvu in kemični industriji. Največkrat so to steklenice, ki se v trasportu embalirajo v kartonih. Kovinski sodi so najpogosteje iz valovite pločevine in so v uporabi v naftni industriji. V živilski industriji se uporablja kovinsko ombalažo za konzerve, kot komercialno embalažo. V prehrambeni industriji se kot masovna embalaža uporablja embalaža iz aluminijastih folij. Blago v tej embalaži se redkeje kvari, ne izgublja arome in vonja ter je zavarovano proti vlagi in svetlobi. Naslednja vrsta embalaže, ki je tudi v masovni rabi, je plastična embalaža. Uporablja se v vseh industrijskih panogah in za vse namene. Pri proizvodnji embalaže se doseže poljubno oblikovanje, sorazmerno poceni je in daje lep videz. Slaba stran je, da se ne more popravljati, če je poškodovana in se težje uničuje, kar postaja problem v sodobnem blagovnem prometu. Imamo specifične predpise o embalaži. Tako poznamo pravilnik o načinu uničevanja embalaže, uporabljane za pakiranje strupov. Ta določa uničevanje embalaže po fizikalni ali kemični metodi. Fizikalna metoda predvideva razta-planje, sežiganje ali žarjenje embalaže, kemična metoda pa predvideva hidrolizo, oksidacijo ali redukcijo. Embalaža se mora uničiti pod nadzorstvom delavcev z ustrezno visoko strokovno izobrazbo. Po izvršenem uničevanju se - dežnik - higroskopsko (vlago vsrkavajoče) blago; - puščice - blago mora ležati tako, da so puščice obrnjene navzgor; - klicaj v trikotniku - opozorilo, da je z blagom treba pravilno ravnati; - beli medved na ledeni plošči -blagu je treba dodajati led; - kolo z merkurjevimi perutnicami - zavarovan dostavni rok; - žive živali - pri prevozu ravnati previdno; - hitro pokvarljivo blago - prevoz naj bo najhitrejši. Kontejnerji Kontejner je sredstvo, lahko rečemo tudi posoda, za enostaven transport blaga in sicer direktno od proizvajalca do namembnega mesta. To namembno mesto je lahko zbirno skladišče v nekem javnem skladišču, na železnici ali v luki. Če je namembno mesto skladišče kupca in je sredstvo za transport blaga kontejner, imenujemo to transport »vrata - vrata«, kar pomeni vrata proizvajalca -vrata kupca. Ime kontejner izhaja iz angleške besede »Container«. Kontejnerje razvrščamo po različnih merilih v več skupin. Glede na prostornino poznamo majhne in velike kontejnerje. Majhni kontejnerji so od 1 do 3 kubičnih metrov in so bili uporabljeni že pred drugo svetovno vojno. Največkrat so na kolesih in jih imenujemo tudi PA (Portable Ar-moire) kontejner, kar pomeni »prenosna skrinja«. Uporablja se za transport dragega blaga in blaga, ki bi se hitro poškodovalo. Veliki kontejnerji se uporabljajo za daljše transporte blaga v integriranem transportu: po cesti, železnici, morju in rekah. Integracija pomeni spojitev več delov v eno celoto. Dve organizaciji združenega dela se združita in govorimo o integraciji organizacij združenega dela. Če gre za transport istega blaga na več načinov, naprimer cesta-železnica ali cesta-železnica-ladja, na poti od proizvajalca do kupca, potem temu transportu rečemo integrirani transport. V tem transportu se največkrat uporab- lja kontejner, ker blago potuje hitreje in ni vmesnih skladišč. Pojav uporabe kontejnerjev v modernem transportu pa imenujemo kontejnerstvo. Z uporabo kontejnerja je prevoz varnejši, poškodbe blaga so manjše, ambalaža je lahko enostavnejša in cenejša, na mejah je carinski postopek poenostavljen in se največkrat uporablja TIR karnet. Glede na zunanjost poznamo naslednje vrste kontejnerjev: - kontejner, podoben velikemu zaboju - »box« kontejner, - kontejner z odprto streho, primeren za nakladanje večjih predmetov - »open top« kontejner, - kontejner za prevažanje tekočin - »tank« kontejner in - kontejner za prevažanje blaga ob določeni temperaturi - »ter-mos« kontejner. Ekonomičnost uporabe kontejnerja pogojuje pravažanje blaga v obe smeri, saj je tako voznina cenejša. Ker tega ni moč vedno doseči, obstojajo zložljivi kontejnerji, ki se vračajo v razstavljenem stanju in je zato povratna voznina cenejša. V zadnjem času pa se kontejnerji uporabljajo še za začasne pisarne na gradbiščih, sejmih, prireditvah in ob podobnih priložnostih. V integralnem transportu se kontejner kot sredstvo za prevoz blaga lahko preklada z blagom vred z vozila na vozilo ali celo kontejner s cestnim vozilom na železniški vagon. Vagoni so za ta namen prirejeni: sestavi se cela kompozicija, ki je v železniškem voznem redu uvrščena za vožnjo ponoči in take vožnje poznamo pod imenom »nočni skok«. Kontejner lahko čaka na zvezo ali pa je zbirni kontejner, da bi (se izkoristila celotna prostornina. Zato'se organizirajo kontejnerski terminali, prostori za hrambo kontejnerjev. Lahko bi rekli, da je to nekakšno parkirišče za kontejnerje. Na terminalu so tirna ali samohodna dvigala velike nosilnosti za prekladanje kontejnerjev z enega vozila na drugo ali z enega polja v terminalu na drugo itd. Polja za kontejnerje so zaznamovana in se kontejnerji razvrščajo po vnaprej določenih kriterijih. Tisti kontejnerji, ki so namenjeni mednarodnemu prometu, morajo biti izdelani po standardih ISO, Mednarodne organizacije za standardizacijo (International Or-ganization for Standardization). Paleta in paletizacija Ekonomska komisija za Evropo definira paleto takole: »Naprava, izdelana iz dveh plošč, ki sta medsebojno vezani z letvami, ali iz ene same plošče s podstavkom. Naprava je namenjena za zbiranje blaga po skupinah, z namenom, da oblikujemo za transport ali menipulacijo primerne tovorne enote. Paleta je lahko (ni pa obvezno) opremljena tudi z gornjim delom. Če jo sestavljata dve plošči, je višina med njima minimalna. Tudi višina podstavka mora biti minimalna, vendar tolikšna, da viličar lahko vtakne vilice, ko prenaša nakladalne enote.« Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) pa definira paleto takole: »Paleta je površina za natovarjanje (blaga), sestavljena iz dveh plošč, ki sta med seboj povezani z morali. Lahko je tudi iz ene same plošče, ki leži na kratkih nožicah ali podstavku take višine, da lahko viličar podloži vilice pri manipuliranju z blagom. Palete so lahko navadne, box palete in palete z ograjo.« Paletizacija je sistem izkoriščanja palet pri skladiščenju in transportu blaga. Omogoča, da se oblikuje nakladalna enota vskladišče-nega blaga, kar poenostavlja transport in manipulacijo z blagom. Paletizacija zahteva skladiščno mehanizacijo, zlasti uporabo viličarjev. Vrsta palet: 1. ravna lesena paleta s standardnimi izmerami (v milimetrih) 1200 x 800 x 144 in 1200 x 1000 x 144 ima več oblik: - ravna lesena paleta z eno odprtino in dvema vhodoma za vilice viličarja, - ravna lesena paleta z dvema odprtinama in štirimi vhodi za vilice, - ravna lesena paleta z dvema nosilnima površinama. Omenjene palete so lahko prilagojene za transport sodov in podobnih tovorov; 2. specialne palete za: - valovite salonitne plošče, - kovinske sode, - keramične cevi, - jeklene profile, - avtogume in kolesa; 3. box palete z ograjo za drobne predmete ali sipno blago. Najpogosteje se uporablja »prekucnik« box paleta ali »pool« mrežasta box paleta za skladiščenje blaga brez regalov. S paletizacijo dosežemo pocenitev poslovanja. Pridobi se na času za skladiščenje blaga in pri transportnih manipulacijah, zmanjša se število poškodb blaga in varčuje se s skladiščnim prostorom. V naslednji številki: denar, valuta, devize Nanosov Vestnik kot priloga glasila Mercator Delavci Mercator-Nanosa iz po-stojne so razpravljali o vprašanju in problemih obveščanja. Po preučitvi obstoječega sistema obveščanja so ugotovili sledeče: 1. obstoječi obseg in kakovost obveščanja sta neustrezna, 2. delavci so za samoupravno odločanje premalo in prepozno obveščeni, 3. sprejeti sklepi samoupravnih organov in odločitve na delegatskih organih niso pravočasno in obrazloženo posredovane, 4. poslovna politika je preveč odtujena, 5. delo družbenopolitičnih organizacij je premalo poznano, 6. glasilo sozda Mercator ne more zapolniti vrzeli internega obveščanja. Na podlagi teh ugotovitev je bila sprejeta sledeča zasnova za rešitev vprašanja obveščanja: 1. obveščanje je potrebno normativno povezati s samoupravno zasnovo dela OZD. Po potrebi bo izdelan poseben pravilnik o obveščanju; 2. pomembna vloga je namenjena vnaprejšnjemu obveščanju, kjer je poudarek na predstavitvi vsebine, ki je pomembna za samoupravno opredeljevanje in odločanje. To naj bi rešili z izdajanjem internih informacij. Te bi pisali oziroma razmnoževali sami in bi bile posredovane vsaki delavski skupini. Interne informacije bi izdajali sprotno, glede na aktualnost dogodkov in kot gradivo za vsa pomembnejša odločanja po tozdih; 3. informacije trajnejšega pomena ter vsebinsko usmerjeno obveščanje celotnega kolektiva naj bi potekalo v okviru glasila Mercator. Predlog vsebinske In oblikovne zasnove vsebuje sledeča predvidevanja: Za informiranje delavcev Nanosa bi v glasilu Mercator izhajala posebna priloga »Nanosov vestnik«. Vsebinska zasnova Vestnika je sledeča: 1. informacije s poslovnega področja 2. s področja samoupravne vloge in odgovornosti 3. spremljanje izvajanja sklepov (zbiranje in posredovanje povratnih informacij) 4. predstavitev rezultatov poslovanja TOZD, DSSS ter celotne DO in SOZD 5. iz dela in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij 6. obvestila in vesti iz območnih občin 7. spoznavanje zaslužnih članov kolektiva 8. spoznavanje enot 9. kadrovske vesti 10. šport in rekreacija 11. humor Pomembno vlogo obveščanja bodo nosile fotografije, ki naj bi predstavljale 50% informacijskega prostora. Prilogo »Nanosov vestnik« pričakujemo v prvem naslednjem izidu glasila Mercator. Ob poslovitvi Spoštovati, kar je ustvarjenega Na sedežu Mercatorja smo se dne 17. 3. 1981 srečali na skromni slovesnosti s Slavkom Humarjem, dolgoletnim direktorjem Mercator-Nanosa iz Postojne. Tovariš Humar je v mesecu marcu letos predal posle in odgovornost generalnega direktorja novoimenovanemu kolektivnemu poslovodnemu organu, ki ga vodi predsednik Anton Černe. Zasluge in učinkovitost dela tovariša Humarja so v okviru Nanosa in s tem tudi Mercatorja tolikšne, da opravičujejo izkazano pozornost in zahtevajo, da se temu dogodku posveti nekaj prostora tudi v našem časopisu. Tovariš Slavko Humar se je rodil 11. 9. 1924 v Vrtojbi, kot sin delavske družine. Osnovno šolo je obiskoval v Vrtojbi. Srednjo trgovsko šolo je dokončal leta 1938 v Gorici. Vpisal se je na trgovsko akademijo v Gorici in jo obiskoval vse do aretacije s strani italijanske policije 30. 4. 1942. Aretiran je bil zaradi aktivnega sodelovanja z OF. Do kapitulacije Italije je bil v zaporih in internaciji, nato se je priključil partizanskim enotam NOV, kjer je bil do demobilizacije novembra 1945. Po končanem šolanju na ljubljanski trgovski akademiji je od maja 1946, po nalogah KPS, delal na odgovornih mestih na področju Primorske. 1. julija 1951 je bil imenovan za direktorja Okrajnega magazina Postojna, iz katerega je zrasla sedanja delovna organizacija Nanos Postojna. Tovariš Humar se je očitno zavedal odgovornosti, ki jo je prevzel ob imenovanju. Zavedal se je dolžnosti, ki jih je terjal takratni težak gospodarski položaj. Spoznal je potrebo po razvoju trgovske dejavnosti, ki bi morala postati pomembna prvina naših družbenoekonomskih odnosov. Pripravil je projekt razvojnih ciljev, ki so bili izhodišče za srednjeročni in dolgoročni razvoj delovne organizacije. V vodstveni funkciji je postavil v ospredje dobro organizacijo poslovanja, gospodarno ravnanje z družbenimi sredstvi, krepitev sistema samoupravnega odločanja, programiranega srednjeročnega in dolgoročnega razvoja ter urejene normativne zasnove poslova- nja in dela. Poslovodno odgovornost je upravičeno usmeril v gospodarno zagotavljanje obratnih sredstev in v smotrno investicijsko politiko, kije zagotavljala trajno trdno rast Nanosa. Mercator-Nanos je pod krmilom tovariša Humarja dosegel res velik razvoj. Ker je območje dejavnosti razširjeno na mnogo občin in celo v druge republike, so rezultati dela tega kolektiva manj znani, zato ne bo odveč, če povemo nekaj številk, ki ponazarjajo, kaj in koliko je bilo narejenega v času 30-letnega vodenja delovne organizacije s strani tovariša Humarja. Mercator-Nanos ima danes močno trgovsko mrežo, ki obsega 7 blagovnih hiš, 29 samopostrežnih trgovin in marketov, 185 specializiranih trgovin in 16.000 m2 skladiščnih prostorov. Skupno je v kolektivih Mercator-Nanosa zaposlenih 1.700 delavcev. Veliko prizadevanj in dela tovariša Humarja je bilo vloženih v rast kolektiva, v sposobnost ko- lektivnega upravljanja in v krepitev samoupravne zavesti trgovskega delavca. Odraz takšnih prizadevanj je močna samoupravna organiziranost dela, ki je v zasnovi zajemala deset tozdov. Tovariš Humar je svoje bogate izkušnje uporabil tudi takrat, ko je spoznal nujnost nadaljnjega združevanja dela in sredstev ter se močno zavzel za to, da se je Nanos vključil v SOZD Mercator. Pravilnost take naravnanosti, ki so jo sprejeli vsi kolektivi Nanosa, se danes vse bolj jasno očrtuje in razvojna koristnost takšne povezave postaja danes predpogoj učinkovitega poslovanja. V letih hitrega gospodarskega razvoja Mercator-Nanosa pa je tovariš Humar našel čas in pripravljenost za aktivno družbenopolitično delo. Bil je nosilec izredno pomembnih funkcij, kakor predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, republiški poslanec, član občinskega in medobčinskega komiteja ZK, član komisije za družbenoekonomske odnose občine Postojna, predsednik izvršilnega odbora Kreditne banke Koper in drugo. Za svoje vsestransko uspešno delo je prejel številna odlikovanja in priznanja: medaljo zaslug za narod II. in III. stopnje, dvakrat red za hrabrost, red republike s srebrnim mečem, red dela z zlatim vencem in red za vojaške zasluge z zlatimi meči. \ Z zavestjo, da moramo to, kar je ustvarjenega, spoštovati, negovati in dograjevati, se tovarišu Slavku Humarju zahvaljujemo za trud in delo. Slavko Humar - v sredini, z generalnim direktorjem Miranom Goslarjem na levi in namestnikom generalnega direktorja, Vukadinom Nedeljkovičem, desno. Foto Matjaž Marinček Edo Božič Srečavali smo se na vsakdanjih poteh zasebnega in poslovnega življenja. Vedri, nasmejani, neugnano jezni, poslovno zagrizeni, pa vedno topli in človeški. Od sobote, 4. aprila, bo na naših poteh človek manj. Smrt, večna kakor življenje, nam je s te poti vzela človeka, ki smo ga radi srečavali, člove- človek, delavec, direktor-Edo Božič. Spomini nanj so preveč živi, preveč živijo z nami njegovi delovni in življenjski načrti, da bi se sprijaznili z resnico, da med nami ni več njegovega nasmeška, šal ter resne in tehtne besede. V zibelko so ga položili leta 1935 v Rašporju blizu Buzeta. Želja po znanju ga je pripeljala med vrste študentov ekonomije na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral leta 1962. V času študija je bil sprejet v ZK. Svoje strokovno znanje je prvič preizkusil kot analitik v ŽTP Ljubljana, v letu 1966 pa ga je pot pripeljala v Mercator. Zavzetost, ki jo je Edo Božič pokazal pri reorganizaciji Mercatorja in kasneje, pri organiziranju sestavljene organizacije, dokazuje, da smo imeli človeka. ki je globoko razumel, da zniževanje dela in sredstev pomeni edino zagotovilo za razvoj in napredek. Ne razdrobljeni, temveč združeni, močni in enotni lahko ‘pomenimo nekaj, pomenimo kapital, ki bo z rezultati svojega gospodarjenja bogatil družbo in obenem omogočal slehernemu delavcu življenje, v katerem mu bo delo zadovoljstvo in zavest, da je v vsakem napredku vtkana nit njegovega osebnega dela. Samo nekaj mesecev nazaj smo še skupaj z njim razpravljali o naših problemih, zastavljali nove načrte, se poveselili in si želeli novih uspehov ob novoletnem praznovanju. Po nekem nepisanem pravilu je prevzel skrb za čuvanje starih tradicij Mercatorja, znal je najti čas za družbo z upokojenimi sodelavci, tistimi najzaslužnejšimi, ki so največ pripomogli k imenu, ugledu in razvoju Mercatorja. Vsi smo to cenili, še posebej njegovi najožji sodelavci, saj je znal na nek samosvoj, skorajda lahkoten način, obravnavati najtežja in najresnejša vprašanja. Toda prav takrat, sredi dela in sredi vedrega pogleda v prihodnost, je neizprosna bolezen, nerazumljiva stihija narave, že nepreklicno zarezala vanj, ko se tega z njim vred niti najmanj nismo zavedali. Besede priznanj in zahvale za delo, za rezultate njegovega dela, zdaj nimajo prave vrednosti. Vsi, ki smo z njimi delali in načrtovali našo rast, se zavedamo, da bo v naši verigi manjkal trden, pomemben člen - člen njegovega znanja, izkušenj, treznega razmišljanja in poštenega, kritičnega odnosa do vse- ga, kar naj bi skupaj, združeni prispevali k razvoju in delu delovne organizacije Mercator-Rožnik in sestavljene organizacije Mercator kot celote. Težko je izraziti občutke, ko se srečamo z naravo, ko se srečamo s smrtjo, na katero smo obsojeni takoj, ko se rodimo. Oklepamo se življenja, njegovih radosti in težav, misel na smrt pa potisnemo v najglobljo podzavest. Šele ko nas ta neizprosni dogodek zdrami, se intimno spet posvetimo sodelavcu, tovarišu, prijatelju, človeku, ki smo ga srečevali, pa ga vendar nismo nikoli prav srečali. Spoznanje naše majhnosti in nebogljenosti v boju z naravo zaseka bolečino, presune vso človekovo bit. Nemočni, brez možnosti boja, onemimo, pred nami se zvrstijo spomini na tovariša, na skupno delo. Poslavljamo se od našega skupnega dolgoletnega tovariša, poslavljamo se v imenu 14.000 delavcev in kmetov sozda Mercator v imenu tistih, ki s to organizacijo živijo in delajo. Politika uredniškega odbora Jaro Novak — odgovorni urednik Naklada in stroški časopisa »Mercator« Odgovor na pripombe delegata M - Izbire Panonije Ptuj na osnutek planskega akta SOZD za leto 1981 (na 12. zasedanju DS SOZD) Glasilo Mercator je po svoji temeljni vsebinski zasnovi, ki je bila sprejeta na delavskem svetu SOZD aprila 1978, glasilo delavcev in kmetov, v katerem naj bi se tozdi in DO v sestavu Mercatorja medsebojno obveščali o tekočem delu ter o uresničevanju razvojnih načrtov v vseh segmentih delovanja sestavljene organizacije. Hkrati naj bi bili vsi delavci preko glasila obveščeni o delu organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij sestavljene organizacije združenega dela. Skladno s temi temeljnimi cilji je bilo v ustanovnih aktih glasila določeno, da časopis prejemajo vsi, do katerih imajo organi OZD po zakonu o združenem delu dolžnost, da jih redno, pravočasno, objektivno, in celovito obveščajo -torej vsi delavci, združeni kmetje, učenci (na željo tozdov pa še upokojenci, štipendisti in občinske skupščine). Vprašanje višine naklade časopisa oziroma števila prejemnikov časopisa pa ni le vprašanje obveznosti, 'ki izhaja iz zakona o združenem delu, da je vsak delavec obveščen, ampak ima tudi svojo gospodarsko plat: Pri nakladi 11.500 izvodov, v kakršni izhaja Mercator, je cena enemu izvodu glasila (po podražitvi v mesecu marcu letos) 14,45 din. V to ceno so vklučeni stroški tiska, ekspedita, poštne dostave do naslovnikov in bruto honorarjev za sodelavce, ki niso člani redakcije. V primeru znižanja naklade je prva posledica višja cena posameznega izvoda, saj fiksni stroški v strukturi cene za tiskarske usluge in za adremo predstavljajo tolikšen delež, da tisoč izvodov manj ne pomeni bistvenega znižanja stroškov. Tako bi, denimo, pri nakladi 7.000 izvodov stal en izvod 22,00 din. Pri majhni nakladi ne bi bili več zanimiv partner za tiskarno, kar bi se odražalo v tem, da izvajalec ne bi prevzel trdnih obveznosti v zvezi z zajamčenimi roki izida in ekspedita, kar bi bistveno zmanjšalo učinek časopisa. Z vidika obveznosti v zvezi z obveščanjem in obveščenostjo pa ni jasno, kdo bi si upal prevzeti odgovornost, da odloča o tem, kateri delavci bi bili pri zmanjšani nakladi prejemniki glasila - oziroma, bolje, kateri niso prejemniki. Večkratne izkušnje so pokazale, da je bil prvi razlog za neizpolnjevanje delegatske ali delavčeve dolžnosti izgovor, češ da ni bil obveščen, ni dobil gradiva, ni prejel časopisa, mu ni bil dostavljen zapisnik... Pravosodje oziroma država sta že v starem veku uveljavila načelo, da nepoznavanje zakonov ne more biti opravičilo ali olajšavalna okoliščina v primeru kršitve zakona. Naša prva dolžnost je torej, da zagotovimo vse mogoče poti in načine za obveščenost tistih, ki morajo biti obveščeni. Naše temeljne organizacije plačujejo tolikšno število izvodov, kolikor jih dejansko prejemajo na naslovna mesta. V bremepi-sih, ki jih tozdom četrtletno izstavlja tajnica redakcije preko računovodstva Delovne skupnosti, je prikazana cena izvoda časopisa za vsak mesec. Kaj delavec prejme za to ceno? Mesečni obseg časopisa Mercator je redno 16 strani velikega formata. To pomeni (pogojno - brez slik in naslovov) 160 tipkanih strani informacij. Na vsaki strani časopisa je povprečno 4 do 5 naslovov, kar za celotno številko pomeni 65 do 70 različnih tem oziroma bolj ali manj celovito obdelanih informacij. Lastnosti teh informacij so naslednje: da so zbrane s celotnega področja Mercatorja, da so bile po- drejene selekciji in presoji posebnega organa časopisa (uredniškega odbora), da so prirejene načinu hitrega branja, da so po možnosti opremljene s fotografijo (to je avtentičnim pričevanjem o samem dogodku, osebi itd.), da nadalje v teh sestavkih gojimo kar največ sodelovanja iz samih tozdov, da skušamo hkrati z obveščanjem tudi izobraževati itd. Poleg tega, da delavec prejme za 14,50 din mesečno po pošti na naslov delovnega mesta tako obdelane najpomembnejše informacije v primerno privlačni obliki, ima vsak delavec pravico in je povabljen, da kadarkoli uporabi časopis za to, da preko njega seznani mm niti mm ~~rE~§ Vsako leto bolj jrzZTZ množično mmMsmmi: m mm m mm ms*? 5s3533hrS33 dSlIlšPuIššlS :jkh33š===-- 11.500 bralcev o svojih pogledih, ocenah, predlogih, težavah, načrtih (z nagrado za sestavek) - bodisi z avtorskim prispevkom bodisi da se posluži novinarja v centru za obveščanje. Novinar je vselej na razpolago katerikoli od temeljnih oziroma delovnih organizacij, da ga uporabi in s tem publicira, kar smatra za potrebno. Ocena uredniškega odbora je, da se organi temeljnih in delovnih organizacij premalo poslužujejo možnosti, da same obveščajo preko časopisa. V zadnjih šestih mesecih je zaradi tega uredništvo šlo v načrtno akcijo, da doseže dejansko prisotnost vsaj največjih delovnih organizacij v sestavu Mercatorja na straneh časopisa. Te organizacije bodo v okviru svojih lastnih uredništev načrtovale vsebino svojih strani v okviru glasila Mercator. Pogrešamo navzočnost in iniciativo sindikalnih delavcev ■ tozdih. Premalo se zavedajo, da je bil tisk vselej močno sredstvo politične mobilizacije. Trdimo, da v okviru dejavnosti OZD ni teme, ki bi bila zgolj »obrobna«, če jo le znamo osmisliti v družbenem kontekstu. Razume se, da je treba upoštevati različne ravni obveščanja in akcijski radij posameznih sredstev obveščanja. Ne more biti vse, o čemer so dolžni organi OZD obveščati svoje delavce, vsebina enega samega medija, ker bi to pomenilo tlačiti večjo posodo v manjšo-Nihče ne sme misliti, da je opravil vse obveznosti v zvezi z obveščanjem z objavo nekaterih podatkov v časopisu. V zakonu o združenem delu je predpisana minimalna količina obveznih sprotnih informacij, katerih mesečnik ne more zagotoviti za vseh 52 tozdov in 13 DO. Za takšne informacije pa morajo tozdi poskrbeti preko drugih redstev in kanalov obveščanja, ki so jim na voljo - predvsem preko sindikalnih skupin, oglasnih desk> razglasnih postaj, biltenov, okrožnic in podobno. Kljub izdajanji časopisa ta dopolnilna oziroma temeljna sredstva obveščanja mora' jo ostati. Delavski svet SOZD je obravnaval Iz poročila razvojno planskega sektorja Poglavitne značilnosti poslovnih rezultatov OZD v sestavu SOZD Mercator v letu 1980 Gospodarska gibanja so bila v letu 1980 pod močnim vplivom stabilizacijskih ukrepov. Kot kažejo statistične informacije, so bili v letu 1980 v gospodarstvu Slovenije doseženi razmeroma ugodni finančni rezultati. Ob pregledu rezultatov OZD v sestavu Mercatorja naj uvodoma poudarimo naslednje: - dosežene nominalne stopnje rasti nekaterih kategorij poslovnega uspeha so nekoliko nižje, kot so prve ocene za SR Slovenijo. Celotni prihodek se je povečal za 27%, dohodek za 26%, pri tem pa je bilo za akumulacijo razporejenih 40% več sredstev kot v letu 1979. V devetih mesecih je znašala rast celotnega prihodka 25%, dohodka 27%, za akumulacijo pa je bilo namenjeno za 58% več sredstev kot v istem obdobju leta 1979; - ekonomičnost poslovanja se je v zadnjem trimesečju leta 1980 precej poslabšala, kar ima za posledico zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja za celotno leto 1980 v primerjavi z letom 1979; - nadaljevanje ugodnih premikov v razporeditvi dohodka in osebnih dohodkov; ti premiki so sicer slabši od doseženih v desetih mesecih leta 1980, vendar precej boljši od doseženih v letu 1979. Tako je od skupnega dohodka odpadlo na akumulacijo 15,7% v letu 1980, v letu 1979 pa 14,2%, na neto osebne dohodke in skupno porabo pa 43,3% v letu 1980 in 44,8% v letu 1979; - premiki v delitvi dohodka v prid akumulacije gredo v glavnem na račun osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev. Vsekakor gre za precejšen vpliv dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Kljub temu, da so rezultati organizacij združenega dela v letu 1980 na prvi pogled ugodni, to velja še Posebej za razmerja razporeditve dohodka in rast akumulacije, ti rezultati kakor tudi dosežena rast akumulacije v letu 1980 ne bodo bistveno prispevali k izboljšanju materialnih osnov dela OZD. V pogojih inflacije v letu 1980 znaša razvrednotenje akumulacije preko 30%. Vrhu tega tudi ne smemo pozabiti, da je del povečanega dohodka in s tem tudi akumulacije rezultat nerealnega obračunavanja amortizacije in podcenjevanje ■vrednosti osnovnih sredstev. Doseženi rezultati organizacij združenega dela SOZD Mercator v letu 1980 Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o izvajanju politike cen Proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980 je predvideval, da rast cen v letu 1980 ne bo bistveno višji od rasti cen v letu 1979. Cene na drobno pa so bile v letu 1980 v Primerjavi z letom 1979 višje za ?0,9% in sicer cene industrijskih izdelkov za 32%, kmetijskih pridelkov za 32,2%, alkoholnih pijač za 19,1% in cene storitev za 26,4%. Ob izjemno visoki rasti cen v ictu 1980 so organizacije združenega dela SOZD Mercator obračuna-i® celotni prihodek v znesku 22.884,572.850 dinarjev, kar je za 26,6% več, kot je znašal celotni Prihodek v letu 1979. Če upošteva-nio rast cen in povečanje celotnega prihodka, lahko sklepamo, da le bil količinski promet v letu 1980 Celo manjši kot v letu 1979. Plan Celotnega prihodka je bil presežen Za 15,8%. Struktura oblikovanja celotnega prihodka se v letu 1980 bistve-no ne spreminja. Še vedno odpade na prihodke od prodaje blaga lotnem prihodku svojo udeležbo 88,4%. Nekoliko so povečali v ce- naslednji prihodki: Znes. v 000 Indeks Struktura - prihodki, doseženi na tujem trgu - prihodki, doseženi iz skupnega pri- 18.727 830 0,08 % hodka 66.473 605 0,29 % - prihodki od obresti - prihodki iz naslova udeležbe v 72,370 151 0,31 % skup. doh, 70.444 138 0,30 % - pozitivne tečajne razlike . 37.975 579 0,16 % Za dosego celotnega prihodka so bila obračunana porabljena sredstva v znesku 19.784.075.836 dinarjev. Njihova rast je le za 0,1 indeksne točke višja od rasti celot- nega prihodka. Precej bolj kot celotna porabljena sredstva so se povečali naslednji izdatki: Znesek v 000 Indeks - zaloge got. proizvodov na začetku leta 60.722 144,0 - porabljene surovine, energija 1,207.888 128,0 - drugi materialni stroški 45.421 129,0 - nabavna vrednost trg. blaga 17,756.729 126,8 - drugi poslovni stroški 127.309 159,0 Pri drugih poslovnih stroških so zajete v glavnem odpisane terjatve, primanjkljaji, ugotovljeni z inventuro, zamudne obresti, pozneje ugotovljeni poslovni stroški iz prejšnjih let in podobno. Manjši kot leta 1979 so stroški reklame in propagande (indeks 82) ter reprezentančni stroški (indeks 77). Za manj kot celotni prihodek-so se povečali stroški proizvodnih storitev (indeks 118),neproizvodne storitve in avtorski honorarji (indeks 111), dnevnice, terenski dodatki in druga povračila stroškov (indeks 107). Ugotovljeni dohodek Bolj kot podatki o celotnem pri-> hodku so pomembni podatki o doseženem dohodku in razporeditvi tega dohodka. Dohodek, ugotovljen po obračunu porabljenih sredstev, znaša 3.104.497.014 dinarjev, od dohodka leta 1979 je za 26% večji. Planirani dohodek za leto 1980 je presežen za 13,3%. Gibanje in strukturo celotnega prihodka in posameznih vrst stro- škov ter doseženega dohodka prikazuje tabela »Dinamika in struktura celotnega prihodka SOZD Mercator«. Izgubo v poslovanju za leto 1980 izkazujeta dve temeljni organizaciji združenega dela. Celoten znesek izgube znaša 3.421.864 dinarjev, od zneska izgube leta 1979 je manjši za 42%. Celotna izguba se nanaša na nekrite izplačane akontacije osebnih dohodkov in drugih obveznosti iz čistega dohodka. Izgubo prikazujeta TOZD TMI v M-Nanosu v znesku 2,969.311 dinarjev in v M-Agrokombinatu Krško TOK Kooperacija v znesku 452.553 dinarjev. Dosežena razlika v ceni za trgovinske OZD Dosežena razlika v ceni je izračunana tako, da je Od dosežene realizacije odšteta nabavna vrednost trgovinskega blaga. Dosežena redna razlika v ceni se giblje v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 takole: 1979 1980 Indeks - pri trgovini na veliko 8,9 8,0 89,9 - pri trgovini na veliko in malo 15,4 14,3 92,9 - pri trgovini na malo 15,8 15,1 95,6 Razporeditev dohodka Dohodka je bilo razporejenega nekoliko več, kot je bilo doseženega, in to za znesek izgube. Razporeditev dohodka ima velik pomen za uresničevanje politike ekonomske stabilzacije, pri čemer so najpomembnejše naslednje ugotovitve: - povečanje deleža akumulacije v dohodku od 14,2% v letu 1979 na 15,7% v letu 1980 gre skoraj v celoti na račun zmanjšanja deleža čistih osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev v organizacijah združenega dela. Resda je v letu 1980 malenkostno nižji tudi delež obveznosti za skupno in splošno porabo (v letu 1979 41,2«, v letu 1980 41,1%), vendar le na račun tistih obveznosti, katerih vir ali osnova so osebni dohodki. Ti so se kljub za nekaj desetink odstotka višji povprečni stopnji prispevkov povečali le za 21,5%. Obveznosti za skupno in splošno porabo iz dohodka pa so se povečale za 0.5 indeksne točke manj kot doho- dek. Med temi obveznostmi velja omeniti predvsem prispevek iz dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je v letu 1980 za 77% višji od leta 1979; - med drugimi obveznostmi iž dohodka, katerih delež v dohodku se je v letu 1980 povečal od 18,7% leta 1979 na 19,2% v letu 1980, znova ne gre prezreti obresti na kredite. Organizacije združenega dela so v letu 1980 plačale 215.909.621 dinarjev obresti. Za predstavo o velikosti tega zneska naj služi podatek, da je znesek plačanih obresti za 22,3% večji od obračunane minimalne amortizacije v letu 1980. Prav tako izkazujejo večjo rast od dohodka plačila za zavarovalne premije. Te so se povečale za 32,2%; - delež čistih osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev v dohodku se je znižal od 44,8% v letu 1979 na 43,2% v letu 1980. Vpliv družbene usmeritve razporejanja dohodka je bil v letu 1980 dokaj močan. O tem nas prepriča pregled, ki prikazuje uresničevanje določil dogovora o razporejanju dohodka na ravni celotne sestavljene organizacije združenega dela. v % stopnja rasti v letu 1980 glede na leto 1979 1. Dohodek 26,00 2. Možni odstotek rasti sredstev za OD glede na doseženo rast dohodka (člen 8 dogovora) 19,61 3. Doseženi odstotek rasti sredstev za OD 20,56 4. Možni odstotek rasti izplačil sredstev za namene skupne porabe in sklada in iz čistega dohodka 13,00 5. Doseženi odstotek rasti izplačil sredstev za namene skupne porabe iz sklada in iz čistega dohodka 17,52 - izplačana sredstva za regres za prehrano 36,83 : - izplačana sredstva za regres za letni dopust 11,04 - izplačana sredstva iz sred- stev skupne porabe za druge namene (za osebne prejemke in druge potrebe) 6,60 Da bi bila razporeditev dohodka skladna z določili dogovora, bi se morala sredstva za osebne dohodke povečati za 25% manj od rasti dohodka, v letu 1980 pa je rast osebnih dohodkov zaostala v SOZD Mercator za rastjo dohodka za 20,92%. O delitvi osebnih dohodkov, kot jo opredeljuje dogovor, govori tudi primerjava med možnim odstotkom rasti sredstev za osebne dohodke po dogovoru (ta odstotek namreč že upošteva relativno nižjo rast osebnih dohodkov pri hitrejši rasti dohodka od predvidene rasti dohodka za leto 1980 in relativno nižjo rastjo poprečja leta 1979) in doseženim odstotkom rasti sredstev za osebne dohodke. Doseženi odstotek rasti sredstev za osebne dohodke je za 0,95 stotink odstotka vižji od možnega odstotka. Na ravni celotne sestavljene organizacije drugih dejavnikov, ki opredeljujejo rast osebnih dohodkov (izvoz, kvalitetni dejavniki poslovanja), ne moremo upoštevati. To je tudi eden od razlogov za navedene prekoračitve. Za dopolnitev slike o osebnih dohodkih še en podatek: povprečni, za leto 1980 obračunani čisti osebni dohodek na delavca znaša 8.258 dinarjev, v primerjavi z osebnim dohodkom v letu 1979 pa je večji za 18% (v SR Sloveniji znaša po vnaprejšnih statističnih podatkih povprečni čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu 8.517 dinarjev in se je povečal v primerjavi z letom 1979 za 19%). Ob 40,4 odstotni rasti (Zavod SR Slovenije za statistiko) cen življenjskih potrebščin to pomeni, da so realni osebni dohodki v povprečju precej nižji kot v letu 1979. Izplačila sredstev skupne porabe naj bi se povačala v povprečju pri vseh organizacijah združenega dela materialne proizvodnje za 13% v primerjavi z izplačili v letu 1979. V letu 1980 je bilo izplačanih za namen skupne porabe (brez stanovanjskih sredstev) 113.241,000 dinarjev, kar je za 18% več kot v letu 1979, torej več, kot določa dogovor. (Podatke za ta izračun so posredovale vse TOZD in DO skupaj z ZR za leto 1980.) Vsak delavec je prejel v povprečju 10.460 dinarjev, kar ja za 15,5% več kot v letu 1979. Ker ima razporeditev doseženega dohodka odločilen vpliv na oblikovanje sredstev na razširjeno reprodukcijo, si oglejmo delitev dohodka po posameznih četrtletjih: V % (razporej. doh. = 100) •I. II. III. IV. Dohodek 100 100 100 100 - obveznosti za skupno in splošno porabo iz dohodka in oseb. dohodkov ter druge obveznosti in dohodka 39,4 39,5 40,4 41,1 - čisti osebni dohodki in skupna poraba ' 42,3 40,7 44,1 43,3 - akumulacija 18,6 20,1 15,7 15,7 - izguba - 0,3 - 0,3 -0,2 -0,1 Ta pregled nekoliko poruši ugodno sliko razporeditve dohodka od polletja naprej. Pri razporeditvi dohodka ob koncu leta 1980 je opaziti večji delež obveznosti iz dohodka, delež akumulacije pa je ostal na enaki ravni kot ob tretjem četrtletju. Sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo TOZD in DO Sredstva, ki so ostala za enostavno in razširjeno reprodukcijo TOZD in DO, znašajo v letu 1980 v primerjavi z letom 1979: 1979 1980 v 000 din Indeks Amortizacija po predpisanih stopnjah 139.460 176.759 127 Amortizac.-povišana 17.173 31.166 182 Del poslov, sklada - brez plasmajev 106.439 153.008 144 Skupaj 263.072 360.933 137 Ker je delitev dohodka, rast sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe nižja od rasti dohodka, so se sredstva za razšir- Celotni prihodek porabljena sredstva j^mimalna amortizacija ^ohodek . rispevki iz dohodka ^ti dohodek .p in skupna poraba ^umulacija zaposl. po urah 1979 Struktura Plan 1980 Struktura 1980 Struktura Indeks 1980 plan 80 1980 1979 18,080.868 100,00 19.761.471 100,00 22.884.573 100,00 116 127 15,616.748 86,37 17.025.029 86,15 19.784.076 86,45 116 127 139.460 0,77 158.439 0,80 176.759 0,77 112 127 2,464.120 13,62 2.736.440 13,84 3.100.497 13,54 113 126 620.420 3,43 658.393 3,33 808.579 3,53 123 130 1,849.151 10,22 2.078.048 10,51 2.295.340 10,03 110 124 1,517.520 8,39 1.644.963 8,32 1.839.160 8,03 112 121 348.803 1,92 433.085 2,19 487.344 2,12 113 140 ' 10.675 — 10.828 - 101 102 jeno reprodukcijo povečala za večji odstotek. TOZD in DO v sestavu SOZD Mercator so namenile za poslovni sklad 366.714.007 dinarjev, kar je za 39% več kot v letu 1979. Čeprav ta sredstva niso v celoti na voljo samim organizacijam združenega dela za njihove razvojne programe (cca 42%), je vendarle doseženo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela treba oceniti pozitivno, saj bi nadaljevanje te usmeritve končno le lahko zmanjšalo odvisnost procesa razširjene reprodukcije od drugih, zlasti kreditnih virov temeljnih bank, da v bodoče ne bi plačevali več obresti, kot obračunamo skupne amortizacije. Vrednost večjega porasta sredstev za reprodukcijo pa je v letu 1980 zmanjšala visoka stopnja inflacije, ki je vplivala na razvrednotenje tega povečanja za preko 30%. Dinamika in struktura celotnega prihodka po organizacijah v sestavu SOZD Celotni prihodek 1979 1980 Indeks D 0 h c 1979 d e k 1980 Indeks OD in skupna poraba 1979 1980 Indeks A k u m 1 1979 1 1 a c i j 1980 a Indeks MEBCATOH - NANOS 2,738.810 3,290.611 120 355.749 432.337 122 230.980 269-784 117 31-081 42.309 129 TOZD Izbira 601.598 764.891 127 86.917 111.596 128 61.198 69-752 114 6.092 15-976 262 Preskrba 430.852 556.985 129 61.816 73-541 119 43.099 52.662 122 6.819 6.514 96 Industrijsko blago 202.438 276.101 136 33.254 43.533 131 20.554 25.050 122 1.056 1.271 120 Opskrba 75*726 99*197 131 10.333 13.207 128 7.174 8.579 120 1.448 2.625 181 Sadje Koper 100.588 124.921 124 13.190 16.968 129 8.963 10.949 122 742 1.682 227 TMI 581.635 380.239 100 23.510 29.319 125 21.026 24.538 117 - - - Trgovina Bakek 173*583 226.071 130 27*384 33.107 121 17-792 20.922 118 2.766 2.698 98 Grosist 723*751 806.100 111 63*130 73.527 116 23.023 26.138 114 10-348 10.217 96 Transport 25*740 29.115 113 16.991 18.274 108 12.089 13.153 109 1.685 1.326 79 DS DO 22.899 26.991 118 17.224 19-265 112 16.062 18.041 112 125 - HEBCATOB - BOŽNIK 3*195*392 ,4,192.864 131 479.680 607.118 127 300.253 365.076 122 .66.200 101.119 153 TOZD Dolomiti 829.622 1.078.189 130 120.689 148.648 123 67.081 80.153 120 25-383 34.519 136 Golovec 714.777 904.625 127 96.991 122.154 126 64.184 77.148 120 9.166 17-217 188 Grmada 721.079 1,027*038 142 101.817 140.971 138 66.643 82.575 124 12.391 23.503 190 Metlika 110.381 154.160 140 15.057 18.313 122 9.956 11.720 118 2.687 3-105 116 GradiSSe 118.763 I53.IOI 129 15.193 19-741 130 10.154 12.435 123 1.397 2.666 191 Preskrba Tržič 210.860 272.426 129 26.652 32.943 124 19.074 22.520 118 1.712 2.636 154 Jelka Bibnica 133*965 192.775 144 23.271 31.165 134 13-242 18.020 136 5-643 7.373 131 Veleblagovnica Beograd 329.92? 379.949 115 59*505 68.778 116 31.185 38.214 123 7.821 10.100 129 DS DO 26.018 30.601 118 20.505 24.405 119 18.734 22.291 119 — — — MEBCATOB - VELEPBEEKBBA 3.531*010 4.467.561 134 369*635 457.982 124 229.117 271.551 119 63.053 87.973 140 TOZD Hladilnica 14.886 17.098 115 10.190 11.429 112 5-807 6.290 108 2.323 2.867 123 Standard 450.783 576.550 128 62.783 80.870 129 39.344 48.380 123 11*589 17.961 155 TMI 388.112 532.303 137 47.640 56.111 118 39.269 45.360 116 75 94 125 Trgopromet 382.292 491.265 129 50.744 61.266 121 31.989 37.364 117 7-368 10.477 142 Grosist 1.570.268 2.085.969 133 117.607 153.130 130 66.921 79*849 119 22.101 34.106 154 Steklo 351*105 581.306 166 38.196 47,505 124 24.990 29-825 119 5-744 7.627 133 Spectrum 56.043 64.328 115 15.128 20.079 133 8.472 10.435 123 3-920 6.517 166 Investa 115*566 116.352 101 25.853 25.703 99 10.911 12.324 113 9.933 8.242 83 DS DO 1*955 2.390 122 1.494 1.889 126 1.414 1.724 122 - 82 - MEBCATOB - HOTELI GOSTINSTVO 204.755 244.596 119 98.089 122.072 124 71.516 83.968 117 7.672 15-182 198 TOZD Kavarna Evropa 18.602 24.235 130 8.628 11.555 134 6.509 8.349 128 246 584 237 Kavarn^ Nebotičnik 10.662 13.234 124 5-353 6.891 129 3.802 4.676 123 862 1.243 144 Ilirija 106.042 123.149 116 50.261 62.828 125 37.223 42.415 114 4.549 10.122 223 Jelka Hrastnik 21.711 25.518 118 9.970 11.902 119 8.205 9.756 119 710 811 114 Sremič Krško 47.738 58.460 122 23-877 28.896 121 15-777 18.772 119 1.305 2.422 186 MEBCATOB - AGBOKOf^INAT 493*261 645.662 131 84.290 116.173 138 51.074 71.522 140 3.184 3-723 117 TOZD Trgovina 245.347 327.131 133 28.327 36.725 130 17-484 22.371 128 2.158 918 43 Vinogradništvo - kleti 44.334 62.423 141 11.970 19.101 160 7.236 12.106 167 299 478 160 Meso Kostanjevica 62.664 69-960 112 7.381 8.374 113 5-120 5.712 112 58 333 574 Sadjarstvo poljedeljstvo 54*307 63.844 118 24.341 39.289 161 13.017 20.870 160 655 1.884 304 TOK Kooperacija 76.705 112.259 146 4.302 5.040 117 2.907 3.717 128 14 — DS DO 9* 906 10.045 101 7-969 7.644 96 5.310 6.746 127 - - - MEBCATOB - KK SEVNICA 246.654 334.006 135 34.423 51.5&5 150 19.513 26.383 135 246 3.808 1548 TOZD TOK Kooperacija 118.146 160.765 136 8.159 11.106 136 3.445 5.003 145 138 297 215 Trgovina 30.053 47.248 157 2.813 4.042 144 1.901 2.512 132 70 102 146 Klavnica 53.800 68.047 126 4.028 4.932 122 2.186 2.821 129 38 124 326 Proizvodnja 39.501 50'. 785 129 15-046 25.508 170 ' 7.965 10.941 137 - 3.285 - DS DO 5,154 7.161 139 4.377 5-917 135 4.016 5.106 127 - • — • MEBCATOB - SLOVENIJA SADJE 1.198.949 1,137.841 95 155.853 201.092 129 56.755 69.937 123 46.180 61.517 133 TOZD Maloobmejni promet 43.356 59.671 138 3.962 5.736 145 1.655 2.049 124 1.238 1.933 156 Trgovina 1.055*901 949.570 90 74.525 97.678 131 21.271 26.453 124 20.128 27.337 136 Hladilnica Bohova 52.057 68.358 131 40.384 50.511 125 13.915 15.989 115 15.121 20.388 135 Hladilnica Zalog 37.003 45.367 123 27.365 53.540 123 10.682 12.272 115 9.693 11.859 122 DS DO 10.632 14.875 140 9.617 13.627 142 9.232 13.174 143 - MEBCATOB - BUDAH 442.994 593.190 134 61.643 77.257 125 43.620 52.618 121 2.911 4.313 154 TOZD Univerzal 259.408 342.245 132 32.529 39.770 122 21.306 25.341 119 1.565 2.385 152 Preskrba 139.241 195.481 140 7.918 11.189 141 5.118 6.528 124 167 1.179 706 Javornik 38.004 47.328 125 15.745 19.304 123 12.065 14.354 119 1.179 749 64 DS DO 6.341 8.136 128 5.451 6.994 128 5.131 6.595 129 - — - MEBCATOB - IZBIBA PANONIJA 2,378.457 3,215.709 135 258.663 349.877 135 154.160 192.720 125 29.128 52.017 179 TOZD Veleprodaja 1,274.582 1,748.842 137 74.925 106.064 142 35-977 45.674 12? 6.278 14.741 235 Maloprodaja 943.261 1,239.841 131 135.073 174.661 129 80.699 99.029 123 20.013 28.740 144 Zaščita 128.107 186.645 146 24.191 38.834 161 15.600 20.119 129 2.241 7.820 349 DS DO 32.507 40.381 124 24.474 30.318 124 21.884 27.898 128 596 716 120 MEBCATOB - CONTAL 702.771 898.494 128 90.546 87.772 97 48.429 53.628 111 20.915 11.051 53 TOZD Cibes 24.691 29.135 118 11.949 14.521 122 9.670 11.164 115 748 1.400 187 Conimer 677-365 868.601 128 77.943 72.533 93 38.130 41.774 110 20.167 9.651 48 DS DO 715 758 106 654 718 110 629 690 110 — - - MEBCATOB - SADJE ZELENJAVA 576.475 557.222 97 67.846 87-714 129 53.408 62.237 117 4.546 13.180 290 MEBCATOB - EMBA 226.074 234.589 104 31.350 39.570 126 15.233 17.289 114 7.716 12.306 160 MEBCATOH - UNIVERZAL 329.160 456.670 139 46.597 61.960 133 32.030 44.888 140 5.043 4.081 78 MEBCATOH - SLOGA 215.942 283.745 131 30.434 37.040 122 19.855 25.250 12? 5.902 6.122 104 MEBCATOB - ŽABJA 305.178 440.640 144 36.187 49.291 136 24.832 31.817 128 4.209 8.673 206 HEBCATOB - PBESKEBA 339.077 459.540 136 58.383 72.861 125 32.882 40.667 124 13.400 15.624 117 MEBCATOB - POTBOŠNIK 179.175 217.641 121 26.756 31.421 117 15.528 17.202 111 4.979 4.562 92 MEBCATOB - STP HRASTNIK 198.462 256.974 129 32.419 38.297 118 17.769 21.276 120 7.762 8.194 106 MEBCATOB - KZ CEHKNICA 149.279 182;968 123 13.010 14.663 113 10.144 11.303 111 331 567 171 MEBCATOB - KONDITOH 71.770 89.942 125 34.788 41.252 119 21.56? 25-596 119 8.422 lo.l23 120 MEBCATOH - PEKARNA GROSUPLJE 53.078 48.710 147 11.429 15.357 134 7.087 9.197 130 2.113 3.339 158 MEBCATOB - JELŠA 418.778 547.004 131 58.361 72.650 124 35.136 42.993 122 13.001 16.728 129 DS SOZD 102.185 84.530 83 26.808 31.374 117 23.591 28.545 121 300 - - MEBCATOB - INTERNA BANKA 3.181 3.863 121 3.181 3.863 121 3.042 3.714 122 «• - —- ob jubileju | ob jubileju Filip Škerjanec - vodja splošnega sektorja M-Jelša praznuje Teče 25. leto naše delovne organizacije. 7. maja 1956 je občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah z odločbo štev. 05/1-1040/1-56 ustanovil trgovino Zarja v Šmarju, ki je kasneje prerasla v današnjo Mercator-Jelšo, trgovinsko delovno organizacijo p. o. Delovna organizacija se je razvijala takole: 1958 - trgovskemu podjetju Zarja se priključita poslovalnici v Pristavi in Sodni vasi; 1959 - pripojitev poslovalnic Zibika, Vinski vrh in Mestinje; 1960 - pripojitev poslovalnic Kristan vrh, Sladka gora, Pečica Šentvid, Grobelno; 1961 - nova enota Veriga Šmarje in pripojitev trgovskih podjetij Bistrica O/S in Sotla - Podčetrtek; 1962 - pripojitev trgovskega podjetja Kozje; 1963 - pripojitev trgovskih podjetij Donat Rogatec in Izbira Rogaška Slatina; 1969 - pripojitev gostinskega podjetja Šmarje. zaposleni: 1956 3 delavci 1963 143 delavcev 1981 293 delavcev skupni promet: 1963 16.303.250 din 1965 25.898.008 din 1970 55.185.103 din 1975 219.761.274 din 1980 606.108.001 din Naša enovita delovna organizacija je v 25. letih dosegla lepe uspehe pri organiziranju trgovske mreže na območju, katerega pokrivamo in opravičeno upamo, da smo s svojim delom in uspehi upravičili pričakovanja širše družbene skupnosti'. Iz povojne zapuščine osiromašenih trgovinic je našemu kolektivu z veliko volje in Prva trgovina sedanje M-JelSe iz leta 1956 je bila v tej stavbi. Leta 1960 so jo preuredili v eno prvih samopostrežnic v Sloveniji, ki je tu še danes, zgronje prostore pa so odkupili in preuredili v pisarne, kjer je sedaj sedež delovne organizacije. novih trgovsko-gostinskih objektov: v Rogaški Slatini Trgovski dom in Market Jelko, v Šmarju Verigo in gostinski objekt Bife, v Rogatcu Samopostrežbo in nov lokal za tekstil, potem nove trgovine v Lesičnem, Mestinju, Market v Kozjem, Šentvid in Zibiko. Poleg tega gradimo v Šmarju nov gostin-sko-trgovski center. V tem času smo popolnoma preuredili še 21 trgovskih in gostinskih objektov. Danes je v naši delovni organizaciji zaposlenih 293 delavcev, od tega 77% žena in 51% mladih, upokojencev iz naše DO pa je sedaj 41. Izobražujemo 73 učencev in delavcev v šoli za prodajalce, gostince, živilce-mesarje, v poslovodski, komercialni ih ekonomski šoli. Samoupravno je naša delovna organizacija organizirana v petih zborih delavcev, območje vsakega zbora, to so Šmarje-Obsotelje, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozjansko in gostinci, pa tvori tudi osnovno organizacijsko obliko, iz katere delavci delegiramo svoje zastopni-ke-delegate v delavski svet, v delegacijo zbora združenega dela, v delegacije SIS, v komisijo za delovna razmerja in v organe samoupravne delavske kontrole. Prav tako so ta območja organizirana v sindikalne skupine, v katerih razpravljamo in iz njih pošiljamo svoje delegate v izvršilni odbor in druge organe osnovne organizacije sindikata. Ko v jubilejnem letu ocenjujemo prehojeno pot našega kolektiva, jo lahko na podlagi naštetih dejstev in rezultatov vsekakor ocenimo kot uspešno. Delavci Mercator-Jelše smo se v vsakem trenutku, tudi za ceno večjega sa-moodpovedovanja, vedno zavedali svojega osnovnega poslanstva: službe potrošnikov. Zato je bil in vedno je pred nami le en sam velik cilj: organizirati na svojem področju urejeno, moderno opremljeno trgovsko gostinsko mrežo za zadovoljitev občanov. Čaka nas seveda še veliko dela, vendar bo kolektiv, ki ve kaj hoče, in tak je naš delovni kolektiv vedno bil, kljub vsem težavam, zagotovo uspešno nadaljeval v preteklih 25 letih začeto in začrtano pot. ob jubileju lob jubileju JUBILEJNA PRILOGA GLASILA MERCATOR -APRIL 81 S tem so bili končani organizacijski premiki, na zunaj pa smo se leta 1975 povezali v sestavljeno organizacijo združenega dela Dobriča Celje, iz katere smo leta 1979 zaradi neizpolnjenih pričakovanj izstopili in se istega leta povezali v sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, Mercator n. sub. o. Ljubljana. Nekaj primerjalnih podatkov: samoodpovedovanja uspelo obnoviti, zgraditi, modernizirati in specializirati trgovinsko mrežo, tako da se potrošniki našega območja oskrbujejo danes v naših 17 samopostrežbah, 4 trgovinah s tehničnim blagom, 4 trgovinah s tekstilom, 4 trgovinah z ostalim blagom (obutev, papir, knjige, spominki, kurivo), v delikatesi, 5 mesnicah, gostinskem obratu s toplo prehrano in 9 bifejih. V tern času smo zgradili enajst Ko si ob 25-letnici dela in obstoja Mercator-Jelše čestitamo, ne smemo pozabiti najprej naših upokojencev, ki so pred nami delovali, načrtovali, gradili in uspeli. Prav njim so namenjene naše posebne čestitke in zahvale za njihovo uspešno delo, seveda pa prav tako vsem tistim našim še aktivnim delavcem, ki so vseh 25 let zvesti Mercator-Jelši ali njenim pravnim predhodnikom. To so: Miloš Klajnšček, Marija Belina, Dane Breko, Peter Čoh, Mara Čretnik, Mirko Drofenik, Zinka Glagovšek, Poldka Jagodič, Slavica Kolar, Zinka Krivec, Ivan Križan, Marija Lupše, Slavko Lorber, Rezka Obradovič, Sada Prevolšek, Fani Prelož-nik, Edi Plevnik, Alojz Šmid, Filip Škerjanec, Olga Škorjanc, Vikica Tepeš, Julčka Varovič, Ivanka Žgajner in Stanko Žgajner. Še več osebnega prizadevanja in zavzetosti Majda Klajnšek — analitik Uspeh po obračunskih enotah za leto 1980 Poslovne enote naše delovne organizacije so povezane v 50. obračunskih enotah. Te so razvrščene v skupine po strukturi prodaje, tako da lahko vsaka posamezna enota najde svojo sorodno posloval-nico in z njo primerja svoj poslovni uspeh ter ugotovi bistvena °dstopanja pri posameznih prihodkih oziroma odhodkih svoje obračunske enote. Obračunske enote so razvrščene na: tržne pogoje), mesnice in gostilne, živilske, tekstilne, tehnično-gradbene, Obračun po obračunskih enotah je se-ostale specializirane, mešane (v štirih stavljen po vnaprej sprejetih določilih Podskupinah glede na velikost in in merilih plana za leto 1980. Pregled obračunskih enot po uspešnosti poslovanja v letu 1980: Obračunske enote Število Razmerje indeks enot 1979 1980 1980/1979 ~ nad kritjem vseh obveznosti 20 18 40 222 ~ s kritjem obveznosti 7 30 14________47 Skupaj pozitivne enote 27 48 54 112 z izpadom kritja obveznosti ~ z izgubo 5J^Paj negativne enote |KUPAJ 13 30 26 87 10 22 20 91 23 • 52 46 88 50 100 100 0JZ Pregleda je razvidno, da je 4C i ra^unskih enot svoje poslovanje 207 zaključilo neuspešno, od te “ Z izgubo oziroma s preplačilo 'fe"nih dohodkov. Pri teh obraču čii ,eP°^ab je po OBOL (obratni obi hanS^ osebni dohodek obrač Dr- Po. uiinimalni vrednosti točke. I 0b;neriamo razmerja razporedit ga acunskih enot po uspešnosti svo ui S!e pa vendar imamo »n za secih pa smo prodali celo za 70% •več kot lani. Kako to, se sprašujete? En recept sem vam že povedala, drugi je ta, da predmete v izložbi stalno menjavamo. Poglejte, če je gost tu dva tedna, vendar ne more dan na dan gledati istih stvari. In tretji recpet? To je odnos do kupca. Nikoli mu ničesar ne vsiljujemo, saj bi sicer dobil občutek, Notranjost trgovine Turist v Rogaški Slatini. da mu hočemo nekaj prodati za vsako ceno, to pa je po njegovem mnenju slabo blago, ki se ne prodaja. Kupec mora biti vedno gotov, da je kupil dobro in to ob naši nevsiljivi pomoči tudi sam izbral. In še nekaj! Treba je poznati tudi psihologijo kupca. Ce pride v trgovino skupina, se rado zgodi, da bodo vsi kupili podobno ali celo enako darilo, spominek. Vendar to ne pomeni, da bomo ta izdelek lahko prodali tudi prihodnjič, morda nekaj mesecev ne bo nihče vprašal zanj. Za tb pa je treba imeti posluh, kajti kaj nam bo blago, ki leži neprodano. In kupca nikoli ne odganjamo iz trgovine po sedmi uri zvečer, saj ne sme dobiti občutka, da nas nadleguje. Celo več, če se gostje najavijo, odpremo trgovino tudi izven delovnega časa. Načinov, kako privabiti kupca v tako trgovino, kot je naša, je še več. Sami aranžiramo darila, ne prodajamo kiča, stalno iščemo nove izdelke in nove izdelovalce, opremljamo izložbe glede na sezono in praznike,« je nadaljevala čedalje zgovornejša Julijana Varo-vič, sem ter tja stekla po trgovini, pokazala in popravila to in ono in povedala še par skritih prijemov, kako malo trše in nerodne može omehčati za nakup osmomarčev-skega darila. Na koncu je tudi dejala, da jo to delo silno veseli, ker lahko vedno išče kaj novega, ker je tu lahko ustvarjalna, pa čeprav dela takore-koč ves dan; če je v službi dopoldne, popoldne nabavlja in obratno. Pritožila se je nad nizkimi pla- čami sebe in dveh prodajalk, a na koncu dodala, da iz te trgovine ne bi mogla nikdar, saj ji kupci nemalokrat rečejo, da »pri vas pa dobimo tisto, česar drugje ni,« kar ji je v nemajhno zadovoljstvo. Priloga časopisa Mercator - glasila delavcev in združenih kmetov v aprilu 1981 - Uredniški odbor: Silva Gajšek, Vera Turnšek in Ludvik Mesareč - Odgovorni urednik: Filip Škerjanec - Vsebinska zasnova: Jože Rozman - Tisk ČGP Delo - Naklada: 11500 izvodov. ob jubileju lob jubileju lob jubileju lob jubileju lob jubileju Prvi delavski svet in upravni odbor ob združitvi Jelše, Izbire in Donata leta 1963 so sestavljali: Filip Škerjanec, Miha Kolar (predsednik upravnega odbora), Miloš Klanjšek, Štefan Lojen (predsednik delavskega sveta), Ludvik Mesareč, Srečko Korošec (sedijo od leve proti desni); Vlado Ogrizek, Jožica Fendrej, Hedvika Grčar, Angela Vičer, Olga Škerjanc, Peter Čoh, Marija Železnik in Franc Renir (stojijo v prvi vrsti od leve proti desni); Auguštin Roman, Franc Koler, Jože Koprivec, Franc Zbilj in Stanko Svetelešek (od leve proti desni). Foto: Ciglenečki, Šmarje pri Jelšah. -> Iz dela osnovne organizacije zveze komunistov M-Jelše Jože Drofenik — sekretar osnovne organizacije ZK Dobri, a premalo smeli razvojni načrti Nerešenih vprašanj ne zmanjka Vera Turnšek — predsednica izvršnega odbora OOS Nikoli nesklepčni Več dela za manj plačila Ivan Križan — predsednik delavskega sveta Neupravi- čena kritika Delavski svet enovite delovne organizacije Mercator-Jelša šteje 15 članov. Iz vsakega zbora delavcev so voljeni po trije delegati. Seje delavskega sveta imamo po potrebi, vendar skoraj vsak mesec eno. Lani smo imeli na primer 10 sej. Največ obravnavamo organizacijska vprašanja, stabilizacijo, pogoje dela in druge nujne probleme, ki nastajajo zaradi kritike potrošnikov ob pomanjkanju raznega blaga. Tu seveda pade vsa krivda na nas, trgovske delavce, češ da sami dvigujemo cene, čeravno vsi vemo, da to ni tako. Ko smo pred kratkim na eni izmed sej obravnavali plan za leto 1981, smo z nezaupanjem ugotavljali, da ga bomo težko dosegli, če bo še nadalje primanjkovalo blaga, kot se je to dogajalo v prete klem letu. O problemih delovne organizacije ne bom obširneje govoril, ker so več ali manj povsod enaki, omenil bi morda le to, da so naši osebni dohodki glede na republiško povprečje še vedno nekje na repu. K temu pripomorejo seveda tudi visoke dajatve in obveznosti do družbe. Navedel bi rad še en primer, ki kaže, da trgovski delavci nismo enakovredni drugim. Medtem ko moramo mi delati tudi ob sobotah, drugi zaključijo delovni teden že v petek1 ob 14. uri. Ivan Križan na svojem delovnem mestu v trgovini v Rogatcu. Osnovna organizacija zveze komunistov Mercator-Jelša je maloštevilna, saj šteje komaj 15 članov, kar je glede na število zaposlenih v delovni organizaciji (293 delavcev) vsekakor premalo. Drugače rečeno, članov zveze komunistov je komaj okoli 5 odstotkov vseh zaposlenih. Menim, da za takšno stanje ne moremo' pripisati krivdo le neuspešnemu delovanju osnovne organizacije ali njenih članov, temveč je temu v prvi vrsti vzrok velika razdrobljenost oziroma oddaljenost med posameznimi poslovalnicami. Kljub temu pa smo v .zadnjem času napredovali, kajti ob ustanovitvi osnovne organizacije pred leti nas je bilo vsega 7 članov. Da bi povečali članstvo, smo na zadnjem sestanku ZK sklenili, da moramo poživiti delovanje mladinske organizacije in potem preko nje pridobiti nove člane zveze komunistov. Naloga naših članov je, da tvorno delujejo v samoupravnih organih, drugih organizacijah in delegacijah. Sestanke imamo po potrebi, na njih se dogovorimo o nalogah, ki stoje pred nami. 2e nekaj let nazaj ugotavljamo, da je razvoj podjetja prepočasen oziroma da so naložbe premajhne, posledica tega pa je prevelik odliv kupne moči iz našega področja, ker pač ne moremo nuditi potrošniku vsega, kar išče. Razvojni programi so bili sicer vedno dobro zastavljeni, skoraj bi lahko trdili, da so bili celo premalo pogumni glede na potrebe, na žalost pa niti ti niso bili vedno uresničeni. Primanjkovalo je denarja, tako lastnega, še bolj pa bančnega. Vzrok temu je predvsem nizka akumula-tivnost. Srednjeročni načrt razvo- Jože Drofenik: »Povečati število članov zveze komunistov.« 25-letnica naše delovne organizacije je tudi 25-letnica obstoja in dela naše osnovne organizacije sindikata. Ko v teh dneh dajemo nekakšen dolgoročni obračun sindikalnega dela, ne moremo kaj, da ne bi poudarili velikih uspehov na vseh področjih delovanja delovne organizacije. Naši delavci - člani osnovne organizacije sindikata - so vsa leta zavestno delovali, da bi izboljšali gospodarske rezultate. Večkrat nam ni bilo lahko. Delujemo na nerazvitem področju, vsak napor, da bi posodobili našo trgovsko-gostinsko mrežo, se je nujno poznal pri osebnih dohodkih naših delavcev na eni strani. ja za prihodnjih pet let je sicer korak naprej, vendar bomo morali plan še dopolnjevati ih iskati dodatne vire za investicije. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti oziroma prezreti, da so se delavci Jelše vsa leta nazaj zavestno odrekali večjim osebnim dohodkom v korist poslovnega sklada, namenjenega za razširjeno reprodukcijo. Zato so tudi naši osebni dohodki nekje na repu poprečja na vseh ravneh. Zadnje leto je bilo naše tržišče zelo neurejeno. Primanjkovalo je vrsto blaga, zato smo morali omejiti prodajo ob nakupovalnih mrzlicah in to predvsem pri prehrambenih izdelkih. Nič boljše ni sedaj pri industrijskem in tehničnem blagu, saj bi lahko naštel več sto izdelkov, ki jih ni moč dobiti oziroma nuditi potrošniku. Zanimiva pa je ugotovitev iz zadnjih nekaj mesecev: čeprav kupna moč prebivalstva pada, kljub temu ponudba ne narašča, kar bi bilo samo po sebi razumljivo. Glede stabilizacijskih prizadevanj lahko rečem, da je bil naš plan dobro pripravljen, vseskozi smo ga pri delu upoštevali in ugotavljali rezultate, seveda le tam, kjer smo kot delavci delovne organizacije lahko vplivali nanj. še posebej pa se nam to »otepa« pri vlaganjih v družbeni standard. Po 25. letih nimamo svojega kotička, kjer bi preživeli naši člani del svojega dopusta, tudi v stanovanjsko izgradnjo smo lahko zelo malo vložili. Vendar pa se stanje na tem področju počasi izboljšuje. V zadnjih letih smo uspeli pridobiti 6 novih stanovanj. Menim, da moramo odslej največ storiti za pridobitev nekaj počitniških kapacitet, kar je bil tudi dve leti nazaj naš konkreten dogovor in cilj. Kot član smo namreč pristopili k medobčinskemu počitniškemu projektu »Bohor«, ki že ima načrte in pripravlja izgradnjo počitniških objektov na Jadranu. Če izvzamemo težave zaradi velike razdrobljenosti delovnih mest in torej velike medsebojne oddaljenosti naših delavcev, ki znaša tudi več kot 50 km. pri svojem družbeno-političnem delu nimamo posebnih težav. Povezani smo v 5 območnih sindikalnih skupin: Šmarje, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozjansko in gostinci. Izvršni odbor šteje 11 članov, delegati so iz vseh sindikalnih skupin, kot poverjeniki članstva teh skupin. Sestajamo se občasno, najmanj pa vsake dva meseca. Udeležba na sejah je zelo dobra, največkrat stoodstotna, in ni se nam še zgodilo, da bi bili nesklepčni. Seveda nam problemov na dnevnih redih nikoli ne zmanjka: gospodarjenje, stabilizacijska prizadevanja, kadrovska problematika, ljudski odpor in družbena samozaščita, delitev dohodka in osebni dohodki, družbeni standard , sodelovanje z občinskim svetom ZSS in koordinacijskim odborom, interni akti, priznanja, želje, da bi dobili svoj sindikalni prapor in še in še. Vera Turnšek: »Razvoj na račun osebnih dohodkov in družbenega standarda.« Ludvik Mesareč Drevo, ki hitro raste, katerega krošnja je mogočna... Petindvajset let. Ni tako zelo dolgo obdobje, a če bi ga razčlenil, tvori več kot devet tisoč dni. In če bi te dni opisal v knjigi, za vsak dan en list, bi bila knjiga bogato in vznemirljivo branje. Ko sedaj obračam liste te knjige, najdem na prvih straneh: manjša trgovska organizacija z nekaj deset zaposlenimi, brez posebnih priprav za delo. Vendar dobra volja in želja za napredkom, biti v službi potrošnika, nuditi njemu in okolici tisto, kar želi in potrebuje. Listam najprej. Težnje kolektiva, da se veča, da raste in se razvija. Že v začetku 60-tih let se združuje z manjšimi trgovskimi podjetji. Združevanje je prinašalo moč. Združila so se delovna sredstva, in kar je najvažnejše, združili so se delavci. Nastajal je kolektiv, delovna skupnost. Toda kako? Ta-korekoč z lastnimi rokami, z odtegovanjem, z odpovedovanjem. Takšen je bil začetek. Vrstili so se sestanki in dogovarjanja za nadaljnje združitve. Vse z uspehom. Sadili smo sadike, močne sadike samoupravljanja, ustvarjali medsebojno človeško vzdušje. Ničesar odločali, temveč se dogovarjali kot prijatelji in sodelavci. Si medsebojno pomagali in svetovali. Takšni so bili sestanki sindikata, želja, da nam delo pomeni naše dobro. Kajti dobra in močna delovna organizacija je porok, da bo njen sleherni član boljše živel. Taka je prva tretjina te knjige. Močna rast, združevanje se je obneslo. Obiramo prve sadove. Želimo več. Naše delo in naša moč je bila vzor drugim. Pridružujejo.se nam in postajamo velika družina. Imamo močan sindikat in dobre in delavne sindikalne skupine v Kozjem, Rogaški Slatini, Rogatcu in Šmarju pri Jelšah. Nesoglasij, neenotnosti nismo poznali. Samoupravljanje, tovarištvo in medsebojna pomoč, to je bilo naše geslo pri delu. Suhoparnega sestankovanja nismo poznali. Vedno je bil prisoten duh, dogovarjanje za napredek. Ugotavljamo, da nam je potrebno ime podjetja, ki nas bo predstavljalo, poneslo naš ugled čez meje občine, da bo ime lepo, slovensko zveneče; Jelša bo. Ime drevesa, ki ima črnozelene liste. Barva, ki je znak klenosti in razvoja. Drevo, ki hitro raste, katerega krošnja je mogočna. Združeni in enotni začenjamo z gradnjo prvih samopostrežnic v Rogatcu, Šmarju, Rogaški Slatini. Obnavljamo stare lokale po vaseh in zaselkih. V šolah vzgajamo nove kadre. Čvrstimo samoupravo, gojimo enotnost, razvijamo tova- rištvo. Skrbimo, da zadovoljimo potrošnika, da so naše trgovine založene, da je izbor blaga pester. Ne želja za profitom, želja za razvojem nas je gnala, da čimvečpridobimo in vrnemo krajem, kjer delujemo: Listajoč po knjigi naprej, ugotavljam, da se nenehno srečujemo z delovanjem sindikata. Bil je prisoten pri vsakem dogodku. Največ in kolikor je bilo mogoče pa pri skrbi za delavce in delovno okolje. Res je, da se z velikimi osebnimi dohodki nismo mogli nikoli pohvaliti in da smo varčevali na vseh koncih in krajih. Vsi, ki smo z Jelšo živeli in ki želimo z njo ostati, smo prestali marsikatero težavo, ki pa se nam zdi sedaj lažja, ko vidimo tudi uspehe. Bili so časi, ko smo skrbeli za ozimnico. Tudi to je bilo potrebno, in skrb za prehrano in počitnice. Nikdar nismo na veliko trošili sredstev. Nikoli nismo bili v položaju, iz katerega bi bil edini izhod izguba. Medsebojno smo si vedno razdeljevali le uspehe svojega dela, zavedajoč se, da je potrebno v prvi vrsti skrbeti za dobro gospodarjenje in za razvoj delovne skupnosti. V vsem tem času se nam ni pripetilo, da ne bi prigospodarili skromnih sredstev za dopustniške regrese. Zagotavljali smo prehrano za delavce. Pomagali smo tistim, ki so so znašli v stiskah, ki so bili bolni ali so imeli bolezen v družinah. S skromnimi darili vsako leto obdarujemo otroke naših delavcev ob novem letu. Rešujemo stanovanjske težave. Naši upokojenci so še vedno z nami. Vsakič ob koncu leta se z njimi dobimo, pokramljamo, povemo si, kaj delamo. Bili smo in ostajamo povezani kot družina, ki dela, ustvarja in od tega živi. Gosto so pisani listi naše knjige, bogate so naše izkušnje. Pri koncu beremo o združitvi z Mercatojem. Združitev je bila želja delovnih kolektivov. Nismo se združevali zaradi podarjenih koristi, temveč z željo, da bo naša strnitev močnejša, da bomo močnejši, da se bomo hitreje razvijali. Morda do danes nismo znali niti mogli izkoristiti vseh možnosti, pa vendar lahko z gotovostjo trdimo, da smo storili veliko. Osvojila nas je velika šola samoupravljanja, ki jo še dograjujemo. Tistim, ki mislijo, da smo premalo storili, lahko s ponosom povemo, da je vse, kar imamo, delo naših rok, da nam ja družba samo omogočila delati in pridobivati in da smo naše delo z družbo delili pošteno. Da nismo najemali veliko kreditov, da se nismo zadolževali tako, da ne bi mogli tega tudi odplačati. Veliko je vreden lasten kapital, še več Pa naš ustvarjalec, naš delavec, ki je vse to ustvaril. In takšne delavce imamo, imamo zavedene ljudi, k1 vedo, da je njihovo samo tisto, kar ustvarijo. Skromni so do sebe, zavedajoč se svojih delovnih dolžnosti. Kakor nekoč, kot berem na prvih straneh naše knjige, naj bodo tudi sedaj naša srečanja prijateljska in prijetna. Nazdravimo ? s kupico čistega vina, sodelavci prijatelji, ki nam ni vseeno, kak0 se blešči s trudom vgrajeni mozaik v znaku Jelše. k Rast števila zaposlenih Ferdo Lovrec — MIF Ptuj, DSSS Nihanja ob širitvah dejavnosti V delovni organizaciji Mercator-Izbira Panonija mineva v letu 1981 deset let od združitve trgovinske delovne organizacije Panonija Ptuj v DO Mercator Ljubljana in dve leti od združitve Mercator-Panonije in trgovinske delovne organizacije Izbira Ptuj. Tako je s 1. januarjem 1979 začela poslovati današnja MIP, združena v SOZD Mercator. Čeprav sta do konca leta 1978 delovni organizaciji Mercator-Panonija in Izbira razvijali samostojno poslovno politiko in gospodarski razvoj, sta v tej smeri prav gotovo dosegli pomembne uspehe, razvili dobro notranjo organizacijo dela in izvedli ustrezno samoupravno organiziranost. Na podlagi preudarnih načrtov razvoja in njihovega uresničevanja smo v preteklem obdobju gradili nove objekte in modernizirali obstoječe. Nenehno je bilo prisotno tudi reševanje vprašanj povečanja transportnih zmogljivosti, tehnične opremljenosti v skladiščih in hitre postrežbe dostave blaga kupcem na veliko. V okviru maloprodajne mreže je bila pozornost usmerjena v boljšo založenost in večjo izbiro blaga, urejenost prodajnih prostorov, kakovostno postrežbo kupcev in sodelovanje s krajevnimi dejavniki pri zagotavljanju nemotene oskrbe občanov. Za razliko od doslej že večkrat objavljenih podatkov o tem, kaj je bilo v minulih desetih letih zgrajenega, prikazujemo tokrat tabelo, ki priča, kako je v tem času, v skladu s povečanjem delovnih zmogljivosti in po izvedenih združitvah do nastanka MlP, naraščalo število zaposlenih. Pregled kaže, da je bilo za povečanje zaposlenih v Mercator-Pa- noniji značilno že leto 1972, še posebej pa leto 1973, ko je bila zgrajena nova blagovnica, ustanovljen obrat za proizvodnjo zaščitnih sredstev pri delu - Zaščita v Kidričevem - in priključena krojaško šiviljska delavnica Ptuj. Povečan porast zaposlenih v letu 1974 in nadaljnjih letih pa izhaja in temelji na izgradnji novega centralnega skladišča in uspešno opravljenih združitvah trgovinskih delovnih organizacij Potrošnik Lenart, Uni-verzal Lendava, Sloga Radgona in Z'arja Ormož v SOZD Mercator. Te združitve je Mercator Panonija zavzeto vzpodbujala in pri njih sodelovala. Tudi pri Izbiri je v letih 1972 in 73 število zaposlenih vidno naraščalo, do česar je prišlo zaradi razširitve poslovanja in poznejše priključitve krojaške delavnice Moda Ptuj. Še večja rast zaposlenih pri tej delovni organizaciji pa je zabeležena v letu 1976, ko je začelo poslovati novo grosistično skladišče v Slovenji vasi. Razčlenimo še rast števila zaposlenih v skupnih službah, tako za posamezno DO kakor tudi skupno število v razmerju do vseh zaposlenih, kar prikazuje druga polovica pregleda. Za Mercator-Panonijo se je število zaposlenih v skupnih službah povečalo takoj po združitvi in naraščalo do leta 1975, potem pa postopoma upadalo, kar je bilo odvisno od utrjevanja poslovne in samoupravne organiziranosti v DO. Za Izbiro je bila vse do leta 1976 značilna umirjenejša številčna rast zaposlenih v skupnih službah; občutno povečanje, ki je nastalo leta 1976, je bilo posledica povečanja obsega veleprodajne dejavnosti. Za nadaljnjo primerjavo še naslednja ugotovitev: po splošnih podatkih se stanje zaposlenih delavcev v skupnih službah v gospodarstvu giblje v razmerju od 8 do 12% (neuradno) na skupno število zaposlenih, kar je seveda predvsem odvisno od notranje organizacije in delitve dela, specializacije dela na ravni delovnih organizacij in tozdov ter izobrazbene oziroma strokovne strukture kadrov in podobno. Vse to je v minulih letih imelo svoj vpliv tudi na stanje zaposlenosti delavcev v skupnih službah Mercator-Panonije; iz indeksnih kazalcev po letu 1971 je v razmerju do skupnega števila zaposlenih zaznavno postopno upadanje. Pri Izbiri so ti indeksni kazalci v povprečju 13 odstotni, kar je nedvomno posledica intenzivnega dela za razširitev dejavnosti in uveljavljanja na tržišču v širšem prostoru (Maribor, Varaždin, Osijek), kakor tudi široko razvejane dejavnosti in kooperacijskega poslovanja. Za pretekli dve leti dela oziroma poslovanja Mercator-Izbire-Pano-nije pa ocenjujemo za določen napredek in delni prispevek k stabilizacijskim naporom podatek, da se število zaposlenih v delovni skupnosti skupnih služb v primerjavi s skupnim številom zaposlenih že postopoma znižuje in da bo z nadaljnjo delitvijo in izboljšanjem organizacije dela v delovni skupnosti v bodoče prišlo do še nadaljnjega znižanja v predvidenem razmerju okrog 9%. Leto na dan 1.1. Vsi zaposleni Zaposleni v skupnih službah - DSSS V DO Mer. Panonija Ind. 90 V DO Izbira Ind. % Skupaj Ind. % Mercator Panonija Ind. 8:2 * Izbira Ind 10:4 Skupaj Ind. 12:6 1971 402 100 232 100 634 100,0 51 13,0 35 15,0 86 13,5 1972 483 120 256 110 739 116,5 60 12,4 36 14,0 96 13,0 1973 688 171 281 121 969 152,8 75 10,9 36 12,8 111 11,5 1974 726 180 288 124 1014 159,9 78 10,7 38 13,2 116 11,4 1975 759 188 284 122 1043 164,5 80 10,5 32 11,2 112 10,7 1976 799 193 334 144 1133 178,7 78 9,8 44 13,2 122 10,8 1977 813 202 353 152 1166 183,9 77 9,5 52 14,7 129 11,0 1978 842 209 362 156 1204 189,9 76 9,0 49 13,5 125 10,4 1979 Mercator Izbira Panonija Ptuj 1261 198,9 Mercator Izbira Panonija Ptuj 146 11,5 1980 1282 202,2 146 11,4 1981 1300 205 133 10,2 AM? __JKT mercator izbira panonija ptuj Alenka Kolarič - MIP Ptuj, TOZD Veleprodaja Številni športni uspehi Vzdušje ni bilo takšno kot na stadionu Poljud v Splitu. Brez reklamnih napisov, drago plačanih igralcev, vstopnine, dilem o prenosu preko televizije in še vsega drugega, kar sodi zraven, kadar se igra za barve Jugoslavije. Bilo je sončno pomladansko popoldne in na igrišču poslovne enote Prehrana se je zbrala pisana gruča ljudi. To so bili mladi navdušeni igralci štirih ekip, ki svojo ljubezen do nogometa gojijo skoraj vsako popoldne. Njihov dosedanji trud in požrtvovalnost sta doslej že bila kronana z vidnimi priznanji, diplomami ter osvojitvijo prvega mesta na lanski Merca-torjiadi v Krškem. Udeležujejo se raznih športnih tekmovanj, že več let pa tudi sodelujejo na turnirju za Trafelov memorial v Vidmu in Turnškov memorial v Apačah. Glede na to, da se pričnejo s 15. aprilom sindikalna tekmovanja na občinski ravni, da jih čaka sodelovanje na letni Mercatorjadi ter da bodo gostitelji delavcev iz Arand-želovca, so 3. aprila organizirali tekmovanje v malem nogometu med ekipami poslovnih enot. Za najboljše mesto so se borile ekipe A in B poslovne enote Prehrana, ekipa iz poslovne enote Slovenja vas ter ekipa tozda Maloprodaja. Največ športne sreče je imela ekipa A iz Prehrane in osvojila prvo mesto ter prejela pokal v trajno last. Za to ekipo so igrali: Rudi Šmigoc, Martin Korenjak, Vlado Kralj, Franc Čeh, Maks Kranjc, Marjan Mihelič ter vodja ekipe, Dušan Hvalec. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Slovenje vasi, tretje je pripadlo ekipi tozda maloprodaje in četrto ekipi B iz Prehrane. Ostalim ekipam je bilo za sodelovanje in dosego uspehov podeljeno priznanje v obliki diplome. Tekmovanje je potekalo v športnem in prijateljskem duhu. Gledalci so z ploskanjem bodrili svoje delovne tovariše, ki jim žoga oziroma igranje nogometa pomeni delček njihovega življenja. Vsa srečanja je vodil Martin Turk, ki pa ni nobenemu igralcu pokazal rumenega ali rdečega kartona. V okviru programa dela odbora za šport in rekreacijo so se keglja- či delovne organizacije MIP Ptuj udeležili tekmovanja v počastitev dneva železničarjev. Na tekmovanju, ki je bilo 9. aprila v prostorih kegljišča TD Drava Ptuj, so se pomerile ekipe Opekar, Vinko Reš, Železničar in ekipa MIP Ptuj. Od posameznih igralcev je največ uspeha požel Anton Krampelj iz delovne organizacije MIP, prav tako pa je prvo mesto pripadlo ekipi delovne organizacije MIP. Za dosežen uspeh sta jim bila podeljena pokal in diploma. Tisoči spomi- nov Minilo je leto odkar se korak je ustavil, odkar onemela so usta, odkar dih je zastal. V hišici beli, na Dedinju 5, med cvetjem, zelenjem in ptičjim žgolenjem dom tvojih je sanj -naših spoznanj. Kdo upa kršiti tvoj in naš mir- pravičnost naj zmaga brez vsakih ovir. Obljubo ti dali smo tisočkrat, TITO, obljubo držali, se borili odkrito. Naj spremlja beseda nas tvoja povsod, bo bratstvo, enotnost ljubezni povsod. Kristina Antolič »Hrana« v Veliki Polani Stanko Graj — M—Univerzal Lendava Pretesna klasična prodajalna Predstavljam vam eno izmed naših še preostalih klasičnih poslovnih enot, prodajalno Hrana v Veliki Polani. Čeprav je sam kraj odmaknjen od glavnih Prometnih zvez, je krajevna skupnost precej velika in Potreba po modernejši trgovini vse večja. Sicer 1JTiamo v dolgoročnih načrtih novo poslovno enoto, yondar je težnja krajanov, da bi sodobno trgovino s široko ponudbo vseh vrst blaga dobili čim prej. ^Pajmo, da jim bomo to željo lahko v čim krajšem °bdobju uresničili. GJerek je poslovodja v po-Vni enoti Hrana v Veliki Polani. A!« ste zadovoljni s pogoji dela Prodajalni? st" elo v tesnem prodajnem pro-k0. u: ^ meri 10 x 4 metre, je tež-ga’ ni Prostora za večjo izbiro bla-je Lzyra?rirnanikuje pa tudi skladišč- n Prostorov.« Potreba po samopostrež- ^oSStreba ie> saj se mladi ljudje a3° klasičnih trgovin, seve- da pa je tudi težje prodati blago v klasični trgovini kot v samopostrežbi.« Ali ste zadovoljni z založenostjo z blagom? »Z založenostjo in raznovrstnostjo blaga nisem zadovoljen, vendar mi premajhni prostori ne dovoljujejo večje izbire.« Je bilo čutiti pomanjkanje kritičnih artiklov (kave, praška)? »Pomanjkanja kritičnih artiklov skorajda ni bilo čutiti, ker so potrebe po kavi in prašku na vasi manjše, sicer pa je bila prodajalna Sodelovanje ob meji Stanko Graj — M-Univerzal Lendava S kupci v obeh jezikih s tem artiklom tudi kar dobro založena.« Kaj pa potrebe krajanov? »Krajani vse bolj povprašujejo po svežem sadju (za kar nimamo potrebnih hladilnih naprav), želijo pa si tudi večjo izbiro galanterijskega, prehrambenega in tekstilnega blaga.« Kako imate urejen dopust? »Za letni dopust smo se dogovorili že v začetku leta, tako da večjega izpada delovne sile ne bo. Glede samega letovanja pa bi si morali vsi delavci prizadevati, da bi dobili čim več lastnih počitniških zmogljivosti.« Delovna organizacija Merca-tor-Univerzal Lendava ima svoje prodajalne v severovzhodni Sloveniji, ob madžarski meji. Živimo in delamo na dvojezičnem območju in v prodajalnah enakopravno uporabljamo oba jezika, \ ' 1 slovenski in madžarski. Dvojezičnost nam ne dela večjih preglavic, saj na našem območju tudi v pogovoru uporabljamo oba jezika. Precejšen promet nam napravijo tudi naši sosedje, kupci iz mad- Mercator-Univerza! žarske, ki obiskujejo naše kraje preko bližnjega mejnega prehoda v Dolgi vasi. Gojimo zelo dobre odnose s trgovinsko organizacijo v Zalaeger-segu na Madžarskem, s katero smo pred leti izmenjali modne revije. Mercator-Univerzal je bil tudi pokrovitelj mladinske delovne akcije na Madžarskem. Naše sodelovanje bomo še nadaljevali, tudi preko maloobmejne izmenjave trgovinskega blaga. V prodajalnah Mercator-Univerzala so napisi nad policami z blagom v obeh jezikih -slovenščini in madžarščini. Foto Šimonka, Lendava Malokdaj zaidemo mednje Mile Bitenc Sadje-zelenjava na Titovi 6 Ljubljana je veliko mesto. Mesto s sto in sto trgovinami. Z velikimi blagovnicami, pa tudi s čisto majčkenimi prodajalnami. Ena takšnih je tista na Titovi 6 -nasproti Name - nad katero sveti zelen napis »Sadje-zelenjava«. Kaj vem, kolikokrat gre človek mimo, po Titovi, mimo ljubljanske pošte, ob kateri se stiska ta majčkena prodajalna, ki je pravzaprav zrinjena v klet. Kar pozabiš nanjo, pa vendar če se ustaviš pred izložbo, ki je - roko na srce -vedno vabljivo urejena, te potegne tudi v trgovino. Tu dobiš prijeten občutek: tako je, kot v lepo urejenem domu - vse pospravljeno, vse na svojem mestu. »Zakaj pa stikate ravno pri nas?« me je tisto soboto dopoldne vprašala poslovodka Marija. »Ker je vaša trgovinica nekaj posebnega,« sem izdavil in že me je dopolnil glas nakupovalke. »Res je nekaj posebnega. Veste, stalno kupujem tu in z leti sem dobila res dober vtis. Imajo lepo izbiro blaga, pa tudi na kakovost gledajo. Gnilega sadja ali zelenjave ti ne podtaknejo v vrečko. Le malokje je tako, se vam ne zdi? In prijazne so prodajalke, pa tudi včasih kaj prihranijo za nas, stare stranke.« Kako lepo se to sliši! V ponedeljek, ko sem bil spet tam, sem se o vsem tem lahko sam prepričal. Dobil sem občutek, da so prodajne police dobro založene. Limon in pomaranč je bilo dovolj, tudi nekaj banan so imeli, čakali pa so na novo pošiljko, ki bo menda lepša. Jabolka so imeli ta dan na izbiro (po vrstah mislim), bohotile so se lepe, debele hruške, vabile so suhe smokve in datlji, lepe rozine pa so na žalost precej zasoljene cene. Tudi zelenjave je veliko: od peteršilja, korenja, do česna, krompirja in seveda spomladanske en-divje, ki ji je tudi cena že krepko zdrsnila navzdol (končno!). Pomaranč, ki jih je pred časom primanjkovalo, so imeli (in sigurno jih še imajo) tudi dovolj in to Jaffa tiste z debelo lupino. Včasih nergamo nad njimi, češ, da imajo debelo lupino. Pa je tudi v tem nekaj dobrega: takšne pomaranče ostanejo delj časa sočne in sladke. To mi je mimogrede dobrohotno povedala prijazna poslovodkinja. Fani Rigel, ki skupaj s prodajalkami Marijo in dvema Angelcama stoji za prodajnim pultom, skuša vsakemu ustreči. Ne le dopoldne, ko je »vsem« delovni čas, temveč tudi popoldne. Ko pa je toliko dela! »Veste v zelenjavni trgovini je drugače kot na primer v špecari-jah. Blago mora biti vedno sveže, lepo. Pri nas sortiramo, prebiramo in izločamo gnilo oziroma nagnito sadje in zelenjavo. To nam na vso srečo v skladišču priznajo. Včasih tega ni bilo.« Zato pa je v prodajalni vedno dosti kupcev. Popoldne še več in njihovo zadovoljstvo potrjuje tudi tale podatek: v marcu so iztržili 110 milijonov (starih, seveda), plan prometa na osebo pa imajo 18 miljonov. (Uspeh preračunajte sami!) Kupci prihajajo iz vseh delov Ljubljane. Pred trgovino je avtobusna postaja in marsikdo iz Šiške, Bežigrada ali Most mimogrede nakupi prav tu. Pa le nimajo samih »velikih« kupcev. Tudi takšni so, ki pridejo le po eno jabolko, po eno pomarančo, en sam korenjček za juho... Sicer pa trgovina Sadje-zelenjava na Titovi 6 ponuja še marsikaj: salame, razne pijače, pa sladkarije, moko, sladkor, sol, konzerve... Prej sem zapisal, da imajo takšen promet, da se z njim lahko pohvalijo. Najbolj se blagajna polni od novembra do marca. Potem je promet malo manjši, saj starih pridelkov ni več, novih pa še ni. Začne se maja s prvimi češnjami in potem je svežega sadja in zelenjave iz dneva v dan vedno več. Morda poznate to prodajalno in potem ste prepričani, da je res tako kot sem zapisal. Če ne stopite vanjo. Pet stopnic s pločnika na Titovi 6 vas pripelje v kletno trgovinico, ki bi ji lahko rekli »mizica pogrni se«. Ze polnih 18 let skrbi za vse, kar je potrebno, Fani Rigler, ki pa za pulti trgovin s sadjem in zelenjavo dela že polnih 33 let. Z veseljem in ljubeznijo. Pa pogrešala bo vse to, ko bo čez nekaj let odšla v pokoj. Prodajalna M-Sadja zelenjave pri pošti: tisti, ki večkrat zaidejo vanjo, dobro vedo zakaj. Obe fotografiji Mile Bitenc Morda malce utesnjena, a kljub temu urejena in založena - prodajalna M-Sadja zelenjave na Titovi 6. Tako kot na minulih gorenjskih sejmih v Kranju je tudi na letošnjem tržiški tozd Preskrba (M-Rožnik) razstavil akustiko, belo tehniko in pohištvo. Razstavni prostor je zelo popestrila prijetna spomladanska dekoracija. Foto Mile Bitenc V krajevni skupnosti Podutik Mile Bitenc Nova prodajalna Grmade Kaj kmalu bi lahko prišlo do tega, da bi krajani krajevne skupnosti Podutik ostali brez trgovine. To bi za ta del Ljubljane bila vsekakor velika izguba, saj bi bilo krajanom treba v nakup v oddaljenejše trgovine. Zakaj? Trgovina, ki jo je sicer tozd Grmada imel vrsto let, je bila v zasebni stavbi. Lastnik je prostore pač odpovedal in tako je trgovino v Podutiku. Novogradnja je v tem trenutku pač nedosegljiva in seveda terja goro sredstev. Tako so v tozdu Grmada našli skupni jezik s predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti. Ti so odstopili svoje nekdanje prostore in tam je Grmada uredila trgovino, ki je začela poslovati v začetku aprila. Tako v Podutiku trgovino imajo. Treba je bilo opraviti nekaj dodatnih del: obnoviti so tla, električno in vodno napeljavo, dogradili vetrolov in pomožna skladišča. Opremo so prenesli iz prejšnje prodajalne. Stroški celotne adaptacije znašajo okrog milijon dinarjev. Nova Grmadina trgovina v Pu-dutiku meri 25 kvadratnih metrov, za skladišče pa imajo na voljo 35 kvadratnih metrov prostora, trgovinica je na bolj mirnem me- nastala dilema, kaj bo s stu kot je bila prej, saj je tik ob zadnji avtobusni postaji proge mestnega avtobusa številka 5. Lokacija je torej celo primernejša kot prejšnja. Številni izletniki, ki hodijo na Toško čelo in na Katarino, bodo tako lahko spotoma kupili malico ali kaj osvežujočega. Morda ob koncu še to. Do nedavnega je bila trgovina odprta le do 15. ure, krajani pa so zahtevali, naj bo odprta tudi popoldne. Tako je zdaj odprta od 7.30 do 18.30 vsak dan razen sobote, ko zaprejo ob 14. uri. Promet se je močno povečal, čeprav je prodajni (pa tudi skladiščni) prostor manjši kot prej. Le vse je bolj prikladno in smoterno urejeno. To pa pomeni za zaposlene tudi lažje in prijetnejše delo: tako za poslovodkinjo Marijo Klemenčič, ki je na Podutiku že polnih 13 let, kot tudi za pomočnico in učenca. Grmadina trgovina v Podutiku je tik ob zadnji avtobusni postaji »petice«. Obe fotografiji Mile Bitenc Notranjost trgovine v Podutiku (od leve proti desni poslovodkinja Marija Klemenčič ter pomočnica in učenec). Iz tozda Preskrba Portorož Mladina spet delovna Mladi iz vseh poslovalnic Mercator-Nanosovega tozda Preskrba Portorož so na sestanku, ki je bil 7. aprila, ponovno ustanovili OO ZSMS, izvolili predsedstvo ter vodjo komisij in sestavili osnutek programa dela OO. Program je precej obširen in obsega tudi dosti družbenopolitičnega dela. Na tej seji so mladi pokazali zanimanje za šport in zbiranje odpadnega papirja, s čimer bi pomagali pri finansiranju osnovne organizacije, sicer pa bodo dobili finančno pomoč še s strani tozda in iz članarine. Skupaj z osnovno organizacijo sindikata se tudi pripravljajo na pohod na Nanos. Marija Vučko Pred dnevi nam je neka gospodinja sporočila, da je v prostorih M-Sadja zelenjave v Gradišču v Ljubljani kupila kilogram solate. Nemalo je bila razočarana, ko je doma hotela solato pripraviti. Bila je namreč skorajda povsem gnila, šla pa je tudi, kot pravimo, v cvet. Kajpada kaj takšnega ni za prodajo in seveda tudi za prehrano ne, česar pa se prodajalka v zelenjavni trgovini očitno ne zaveda, kajne? • V poslovalnici Mercator Turista v Tavčarjevi 6 v Ljubljani občasno pripravljajo tudi razstave likovnih del. V teh dneh sicer še razstavlja Brane Barjanski, njegova dela na steni pa bodo kmalu zamenjala olja mlade slikarke iz Mercatorja. Svoja dela bo predstavila ing. Tatjana Košir, ki dela kot živilski tehnolog v naši Tovarni mesnih izdelkov v Ljubljani. • Jezili smo se, ko pralnega praška ni bilo. Zdaj ga je dovolj. Celo toliko, da trgovci z njim delajo cele barikade. V prenekaterih trgovinah je namreč ob steklenih stenah ali izložbah naložen od tal pa skoraj do stropa. Tako niti skozi okno ne vidiš, kaj v trgovini pravzaprav prodajajo, človek bi tako prvi hip pomislil, da smo dobili nove prodajalne samo za prodajo pralnih praškov (in ponekod tudi papirnatih plenic). • V restavraciji blagovnice v Cerknici bo v soboto, 25. aprila ob 20. uri zabavni večer »Ples pod Radensko marelo«. Kot pove že samo ime, bo sodelovala Radenska; to je za obiskovalce, ki bodo sodelovali v družabnih igrah, pripravila razna presenečenja. Za boljše razpoloženje bo skrbel tudi ansambel, gostinci p^ obljubljajo, da bodo postregli z dobro jedačo in pijačo. S pomladjo pride čas sejmov. Komaj smo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli vrata sejma Alpe-Adrija, že se pripravljamo na spomladanski zagrebški velesejem, Tržičani pa so sodelovali na spomladanskem Kranjskem sejmu in tako, kot je to že običaj, ponudili kupcem predvsem pohištvo, izdelke bele tehnike in akustiko. • Jezikova nedelja na Bohorju bo letos zadnjo nedeljo v aprilu. Takrat se tam zberejo vsi tisti, ki radi pokažejo najdaljše, najkrajše, najlepše in skratka naj... jezike. Ne svoje, pač pa prekajene in kuhane, svinjske in goveje. Naša Štefka Colarič, kuharica iz hotela Sremič v Krškem, ki na takšnih tekmovanjih redno pobira nagrade, se na letošnje že pripravlja. Držimo pesti! • Zaostreni kreditni pogoji seveda kupcem, prav tako pa tudi trgovini niso nič kaj pogodu. Za pohištvo je ob nakupu na kredit treba po novem odšteti kar 50% vrednosti v gotovini za polog. Povprašali smo v tržiškem salonu pohištva, kako je s prodajo, pa so le potožili, da beležijo močen padec prodaje pohištva. • Dolgo smo se pritoževali nad zimo, zdaj pa nas že dolgo greje toplo pomladansko sonce. Kljub toplim žarkom še marsikje ostajajo posamezne snežinke. No, šalo na stran. Zima se je že zdavnaj poslovila in v mnogih naših prodajalnah še visijo snežinke in novoletna voščila. Ce ni aranžerja, jih pa odstranite sami, da se ne bo leto prej zasukalo! Na gradbišču večkrat najav-'Janega in težko pričakovane-|a skladišča tozda Grosist, ob ^lovenčevi ulici v Ljubljani, *,rY? kot »a mravljišču. Kako liu ?e ko Pa izvajalec del, Jkbljanski Gradis, kasni za ®*ega pol leta! Tega smo sicer n * naših gradbincih že vajeni, vseeno... Kljub vsemu ka- že, da bomo ob koncu meseca junija (letos, seveda) končno priče otvoritvi. Sicer pa, kdo ve, morda pa Gradis zato toliko kasni, ker je moral tole avtodvigalo pripeljati kar iz Beograda?! Tekst in ioto Matjaž Marinček Že v prejšnji številki Mercatorja smo v rubriki Mercatorjev mozaik zapisali, da so svetlobni znaki in napisi večkrat poškodovani. Temu so največkrat krivi nepazljivi vozniki tovornjakov, ki s previsoko naloženim tovorom znak poškodujejo. Tako se zgodi, da so znaki včasih izkrivljeni, pretrga se električna napeljava in podobno. Nihče ne zagovarja storilcev - nasprotno, vedno smo za to, da se proti takšnemu ravnanju ustrezno ukrepa. Če pa že pride do poškodbe, potem je seveda treba takšen znak obnoviti. Nad prodajalno Steklo v Nazorjevi ulici v Ljubljani že kar dolgo moti izkrivljeni »M«, ki mu je povrhu vsega še odpadla polovica oranžne obloge. Kaže, da inšpektorji po tej ulici, ki je sicer za pešce v Ljubljani ena najbolj prometnih, bolj malo hodijo. Obstajajo sicer predpisi, ki določajo, da morajo biti svetlobni znaki vzdrževani in, če so že montirani, morajo svojemu namenu tudi služiti. Do kdaj bo ta znak, ki edini označuje, da je prodajalna Steklo v sestavu Prodajalna Keramika (Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Steklo) ima oranžni »M«. Mercatorja, še visel napol polom- Toda že ta je dlje časa skrivljen in tudi polomljen. Do kdaj bo še tak? Foto Mile Bitenc Ijen?! Prijetna reklamna novost je tale kombi diskontno prodajnega centra tozda Grmada na Slovenčevi ulici v Ljubljani. Poslikal ga je aranžer tega tozda, Andrej Kamnar, in to tako učinkovito, da lahko med vožnjo kombija po mestu vsak mimoidoči že od daleč opazi to »potujočo reklamo«. — Tekst in foto Matjaž Marinček Izleti po Sloveniji Mercator Turist fMM^ašedelo- •*•*•*•*•*•*• •.•,*.*.*#*,*.#«*****^ Mercator Turist je za zaključene skupine, kolektive in tiste, ki se odpravljajo na sindikalni izlet, pripravil deset privlačnih enodnevnih potepanj po Sloveniji. Datum izleta si lahko izberete sami, končna cena pa je odvisna od števila udeležencev. Vsi odhodi bodo s Trga osvoboditve v Ljubljani. Izlet »po ribniško« Odhod avtobusa ob 7.00. Vožnja do Turjaka, krajši postanek in nadaljevanje vožnje do Ribnice. Daljši postanek in tpmeljit ogled ribniškega muzeja, ki predstavlja značilno ribniško domačo obrt z orodji in izdelki. Po domačem kosilu se boste napotili do Nove Štifte in si ogledali cerkev, lep primer izvirne baročne arhitekture. Pot boste nadaljevali skozi Sodražico do Cerknice in do »največjega čudeža kranjske dežele« - presihajočega cerkniškega jezera. Daljši postanek za oglede, pozno popoldne pa povratek v Ljubljano. Cena izleta je 670 dinarjev. Lončarstvo Prekmurja Odhod avtobusa ob 6.00 in vožnja skozi Celje do Maribora. Avtobusni ogled mesta in nadaljevanje vožnje do Murske Sobote. Postanek za ogled mestnih znamenitosti in Pokrajinskega muzeja. Po končanem ogledu kosilo v Mart-jancih. V popoldanskem času si boste ogledali domačo lončarsko obrt v vasi Filovci, kar je tudi cilj izleta. Kratek postanek bo še v Moravskih toplicah. Pozno popoldne povratek proti Ljubljani, kamor boste prispeli v večernih urah. Cena izleta je 850 dinarjev. Biseri ob Krki Odhod avtobusa ob 6.00 in vožnja do Novega mesta. Ogled mestnih znamenitosti in Dolenjskega muzeja. Nadaljevanje vožnje skozi Šentjernej do Pleterij in ogled ci-sterijanskega samostana. Vožnja do Kostanjevice in daljši postanek za oglede. V nadaljevanju vožnja do Šmarjeških toplic. Kosilo in postanek za kopanje oziroma sprehode. Pozno popoldne povratek v Ljubljano s prihodom v večernih urah. Cena izleta je 670 dinarjev. Gradovi Primorske Odhod avtobusa od 7.00 in vožnja do gradu Zemono. Ogled in nadaljevanje vožnje do gradu Ri-hemberk. Po postanku za ogled nadaljevanje vožnje do Nove Gorice. Po kosilu si boste ogledali grad Kromberk, kasneje pa še rojstno hišo Alojza Gradnika v Medani. Postanek v Dobrovi boste izkoristili za ogled moderne vinske kleti in pokušnjo izvrstnih vin, ki jih tu pridelujejo. Pozno popoldne povratek v Ljubljano. Cena izleta je 750 dinarjev. Dražgoše - pomnik Jelovice Odhod avtobusa ob 7.00 in vožnja do Goričan, kjer si boste ogledali spominsko sobo IV. pokrajinske konference KPJ za Slovenijo ter muzej neevropskih kultur. V Škofji Loki si boste ogledali muzejsko zbirko v loškem gradu. Po kosilu v Selcah si boste ogledali srednjeveški plavž in muzejsko zbirko v Železnikih. V nadaljevanju vožnje do Dražgoš, kjer se boste zadržali dalj časa in si ogledali spomenik in prizorišče bitke ter slišali razlago poteka dražgoške bitke. Pozno popoldne povratek v Ljubljano. Cena izleta je 670 dinarjev. Kulturno zgodovinski spomeniki: Dolenjske Odhod avtobusa ob 6.00 in vožnja do Muljeve, kjer si boste ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča. Da bi lahko sledili reki Krki prav od začetka, se boste napotili do vasice Krka in do slikovitega izvira reke Krke. Ob poti si boste ogledali grad Žužemberk. Daljši postanek bo za ogled Baze 20 v Kočevskem rogu. Kosilo v Dolenjskih toplicah. V popoldanskem času vožnja do Črnomlja in Metlike, s postanki za oglede. Pozno popoldne povratek skozi Novo mesto v Ljubljano. Tudi cena tega izleta je 670 dinarjev. Kumrovec Odhod avtobusa ob 6.00 in vožnja mimo Novega mesta do Kumrovca. Ogled rojstne hiše Josipa Broza Tita ter Doma mladine. V spominskem parku Trebče si boste ogledali muzej maršala Tita. V nadajevanju vožnje do Rogaške Slatine in kosilo. V popoldanskem času ogled doma dr. Franceta in Borisa Kidriča ter po končanem ogledu povratek skozi Celje v Ljubljano. Cena izleta je 750 dinarjev. Jubilej Lipice Odhod avtobusa ob 7.00 ter vožnja skozi Senožeče in Divačo do Škocjanskih jam, ene največjih znamenitosti slovenskega krasa. Ogled jam in nadaljevanje vožnje do Lipice. Po kosilu si boste ogledali kobilarno, ki proslavlja že 400-letnico vzgoje čistokrvnih lipi- cancev in bogat program dresure jahanja, v katerem nastopajo dresirani žrebci lipicanci, s prikazom vseh veščin stare umetnosti španske šole jahanja in vožnje. Ob povratku v Ljubljano si boste ogledali še Predjamski grad, zanimiv predvsem zaradi svojevrstne arhitekture in tik ob njem razvitega sistema podzemskih jam. Po končanem ogledu vožnja do Ljubljane. Cena izleta je 670 dinarjev. Trenta Odhod avtobusa ob 6.00, vožnja skozi Jesenice do Kranjske gore ter po krajšem postanku nadalje- f vanje po slikoviti gorski cesti na Vršič. Postanek za razgled po Julijskih Alpah in spust v dolino Trente, kjer bo postanek za ogled Kugyjevega spomenika ter za sprehod do izvira Soče. V Logu si boste ogledali Trentarsko muzejsko zbirko. Po končanih ogledih vožnja do Bovca in kosilo. V popoldanskem času vožnja skozi Kobarid in Tolmin do Cerknega, ogled bolnišnice Franja, vožnja skozi Idrijo in ogled Divjega jezera ter muzeja v naravi. Po končanih ogledih povratek v Ljubljano. Tudi cena tega izleta je 750 dinarjev. Za vse podrobnejše informacije se oglasite v poslovalnici Mercator Turist na Tavčarjevi 6 v Ljubljani ali jih pokličite po telefonu na številki (061) 312-254 in 317-285. Sejem in razstava v Parizu Mercator Turist je v sodelovanju z Generalturistom pripravil ogled mednarodne razstave naprav za površinsko obdelavo ter sejma industrijskih peči in termičnih naprav v Parizu. Razstava ima že bogato tradicijo. Letos bo 340 razstavljalcev iz 57 držav na 10.000 kvadratnih metrih površine prikazalo naprave za obdelavo z mehaničnimi, termičnimi, fizikalnimi in elektrolitskimi procesi, stroje za barvanje in sušenje obdelanih površin ter kontrolne, regulacijske in varnostne aparate. Na sejmu bodo razstavljene peči za jeklarne in metalurgijo, termične naprave za gradbeništvo in strojegradnjo ter peči za keramiko, steklo, cement, opeko in keramično ter petroindustrijo. Tridnevni aranžma, za katerega , boste odšteli 7.760 dinarjev, vključuje poleg ogleda sejma in razstave tudi ogled znamenitosti Pariza, na pot pa boste odšli 8. maja. MARaTON TREH SRC Hitro je mesec naokrog in tu je spet naše srečanje z Radensko. Kaj naj zapišem tokrat? To, da prijave za najlepše izložbe, urejene v stilu Radenske, korajžno prihajajo. Nekaj izložb smo si že ogledali in ocenili, vendar pa ocen še ne moremo izdati. Seveda se naša akcija nadaljuje in vaše prijave še čakamo. Pišite nam in povabite nas, da si ogledamo in ocenimo vaše delo! Maraton treh src je med našimi bralci tudi že izzval nekaj zanimanja. Zato naj k razpisu prejšnje številke dodam še nekaj podrobnosti, ki vas morda zanimajo. Objavljamo tudi prijavnico, s katero se lahko prijavite organizatorju. Nekaj besed o izložbah Roko na srce: prvo prijavo smo čakali res dolgo. Pa je naposled prišla in z njo povabilo, da si delo aranžerke ogledamo v Cerknici. Bravo, torej so Cerkničani prebili led in kmalu za tem smo podobno pismo dobili iz Gornje Radgone, pa iz Ljubljane... Prva pot me je vodila v Cerknico. Iva Virnat je zares presenetila, saj je Radenski namenila kar tri manjše razstave. Domiselno je pripravila izložbo blagovne hiše in k ureditvi dodala tudi nekaj svojega: velik napis Radenska (s tremi srci, seveda!) poudari »skladovnico« napitkov Radenske. Temu je dodala še tri gesla - lahkotnost, prožnost, svežina. Ob vsem tem lahkotno stoji mlado dekle (lutka, seveda), ki s tremi srci na prsih »ponuja« Radenske napitke. Ob vhodu v samopostrežbo je razstavi namenila še več prostora. Domiselno je naložila več deset steklenic Radenske, Deita in Swinga, tri ogromna rdeča srca z napisom Radenska pa temu delu razstave dajejo piko na »i«. Tudi v restavraciji je glavno vitrino pri šanku odstopila Radenski in kompoziciji steklenic z ra- denskimi napitki dodala lične kozarce, na katere je nalepila po tri rdeča srca. Ocena je seveda zapisana le v naši beležki. Povem naj, da je tovarnišica Iva presenetila in za enkrat naj velja le iskrena čestitka. V naslednjih dneh bomo šli na pot v druge kraje in ocenili pripravljene izložbe oziroma prodajna mesta in gostinske prostore. Le to naj še zapišem, da pogrešamo prijave iz velike delovne organizacije MIP (Ptujčani, kje ste?), pa z Gorenjske, Dolenjske... Maraton treh src O maratonu treh src smo pisali že v prejšnji številki in izvedeli, kakšen je pravzaprav namen teh maratonov. Povabili smo vas k sodelovanju, pri tem pa žal pozabili zapisati še nekaj podrobnosti. Maraton treh src bo v Radencih, v soboto, 30. maja 1981. Start bo ob 14.30 pri hotelu Radin in tam bo cilj. Na prireditvi imajo pravico sodelovati vsi državljani SFRJ in tujci, in sicer: - proga 42,195 km: vsi, ki so dopolnili 18 let (člani) oziroma 20 let (članice); - proga 21 km: vsi, ki so dopolnili 14 let; - proga 10 km: vsi, ki so dopolnili 10 let. Starostna opredelitev je letnica rojstva. Rezultati se bodo upoštevali v kategorijah, če nastopa in prispe na cilj najmanj pet udeležencev v kategoriji. Želimo, da se prijavite v čim večjem številu. Če ne zmorete teka na daljših progah, potem se odločite za trim tek na progi, dolgi le 10 kilometrov. Prijave sprejema TVD Partizan, Radenci, 69252 Radenci. In- formacije: Radenska, Radenci, tel. 069/73-040, int. 215 in 216. Za udeležence maratona treh src je Sap-Viator pripravil zanesljiv prevoz. Cena prevoza bo za 10 odstotkov nižja od običajne vozovnice, avtobusi pa bodo vozili tako (če bo dovolj prijav, seveda), da bo prihod na start vsaj tri ure pred začetkom maratona. Avtobusi bodo vozili iz vseh večjih krajev - iz Idrije, Kopra, Novega mesta, Kranja, Kamnika, Murske Sobote, Brežic, Vrhnike in Ljubljane. Morda še to: če že ne boste odšli domov s katero izmed medalj, osvojili pokal ali drugo priznanje, potem boste imeli razen spomina na sodelovanje še nekaj: majico Radenske, ki jo boste prejeli. Mile Bitenc Takole je aranžerka Iva uredila izložbo v stilu Radenske v Cerkniški blagovnici. Foto Mile Bitenc Še je čas, da se prijavite za tekmovanje Radenske. Uredite izložbo, prodajno mesto ali gostinski prostor v stilu Radenske. Sporočite nam to v Studio za ekonomsko propagando in seveda pripišite ime in podatek, kje ste izložbo pripravili. Ogledali si bomo vaše delo, ga ocenili in morda celo nagradili. Nagrade so zelo vabljive. Podrobnosti o razpisu si preberite v januarski številki Mercatorja! lek ljubljana Zdravstvo Mile Bitenc Lek sprašuje: poznate celulit? Zapis, ki ga tokrat objavljamo v dogovoru z Lekom, bo morda razveselil prenekatero žensko. Nadloga, ki se pojavlja izključno pri ženskah in, ki je seveda nezaželena, se imenuje celulit. Pa se ta nadloga da preprečiti ali odpraviti? Obstaja zdravilo proti njej? Preberite naslednji sestavek, pa boste našle odgovor na to, pa še na nekatera druga vprašanja. Spremembe na vašem telesu Skladnost lepega telesa prav gotovo lahko porušijo določene spremembe. Največkrat nezaželena sprememba z negativnim kozmetičnim učinkom, ki se pojavlja le pri ženskah, je celulit. To je dejansko neestetsko razporejena podkožna maščoba, ki se največkrat nabere na stegnih, trebuhu, kolkih in kolenih. Zaradi popuščanja mišic kri počasneje kroži. Vezno tkivo postane ohlapno ter izgubi svojo običajno sestavo. V tako spremenjeno tkivo se počasi usedajo in kopičijo maščobe, odpadne snovi in voda iz organizma. Pri nastanku celulita igrajo odločilno vlogo psihična napetost, nepravilna prehrana, nezadostno uživanje vode, nepravilno dihanje, dolgotrajno sedenje, pomanjkanje telesnega gibanja in nečist zrak. Seveda pa moramo k temu dodati še nekaj, kar stanje še močno poslabša: to so stezniki, tesni nederč-ki, visoke pete in tesni čevlji. Celulit se v začetnem obdobju težko opazi. Vezno tkivo izgublja elastičnost, površina kože je suha in stanjšana, ker zaradi počasnega kroženja krvi ne dobi dovolj potrebnih snovi. Naslednja oblika je tako imenovani »čvrsti« celulit. S prostim očesom ga težko opazimo, ker je vdrt globje med kožo in tkivo med prsti: začutili boste kepice in vozliče, koža pa spominja na pomarančno lupino. »Mehki« celulit opazimo s prostim očesom, zato tudi povzroča ženskam največ skrbi. Pri tej vrsti celulita je tkivo izgubilo prožnost ter postalo mehko in ohlapno. Zavzema večje površine telesa, zlasti pa so k njemu nagnjene močnejše ženske. Vse oblike celulita je seveda mogoče preprečiti ali vsaj zmanjšati s pravilno nego. Kako preprečiti in odstaniti celulit? Strokovnjaki so si enotni v ugotovitvi, da je celulit lažje preprečiti kot zdraviti, vendar so s pravilno kozmetično nego dosegli zelo dobre rezultate pri preprečevanju celulita. Rezultat teh raziskav in posebnih testiranj je kolekcija Lekovih izdelkov, katerih prednost je v tem, da so za uporabo enostavni. S pravilno in redno masažo, kopelmi ter z zdravim načinom življenja - z razgibanjem na svežem zraku, telovadbo ter seveda primemo in pravilno prehrano - zelo uspešno preprečujemo, pa tudi odstranjujemo začetne pojave celulita. Lekova krema, kopel in osvežilna kopalna sol Da, to so izdelki Leka, ki pomagajo ostraniti ali pa vsaj omiliti nadlogo, ki vas muči. Lekova krema proti celulitu vsebuje sestavine, ki prehranjujejo kožo in izboljšujejo njeno elastičnost. Uporabljamo jo za masažo telesa; izboljšuje kroženje krvi in omogoča dostop hranjljivih snovi v celice. Koža lahko spet postane elastična, njena površina pa lepa in gladka. Lekovo kopel proti celulitu sestavljajo peneče sestavine, etirič-na olja in izvlečki morskih alg. Tudi kopel uporabljamo predvsem za masažo kože. Tako s pomočjo »mokre« masaže pospešujemo krvni obtok, odstranjujemo površinske celice in s tem omogočamo koži, da bolje diha. Po kopanju ali prhanju pa je koža bolje priprav-Ijenja, da vsrka sestavine kreme proti celulitisu. Lekova osvežilna kopalna sol z izvečkom morskih alg vsebuje veliko mineralnih snovi. Takšna kopel ne izboljšuje le elastičnosti kože ter podkožnih mišic, temveč učinkuje tudi pomirjevalno in pripomore k vaši sproščenosti. Kako uporabimo te izdelke? V začetnem obdobju celulita uporabite kopel večkrat na teden, kremo pa uporabite za masažo vsaj enkrat na teden. Pri »čvrstem« celulitu se s kremo masirajte vsak dan po kopel. Kopel z osvežilno kopalno soljo si pripravite enkrat na teden. Postopek ponavljajte vsaj šest tednov. Ko opazite znake izboljšanja, se s kremo masirajte vsaj enkrat tedensko po kopanju. Rekli smo že, da je mehki celulit najbolj viden in da se ga tudi odstrani najtežje, zato je pri njem potrebna bolj pogosta uporaba kreme - najmanj dvakrat na dan, po jutranjem prhanju in večerni kopeli. Sol uporabite enkrat do dvakrat na teden. Po izboljšanju nadaljujte z uporabo kreme in kopeli neprekinjeno najmanj enkrat tedensko. Seveda pa dosežemo še boljši učinek teh izdelkov s telesno aktivnostjo in pravilno prehrano, zato se čim več gibajte, uživajta mnogo sadja, solate, rib, jejte nemastno meso, sire in jajca, pij*-® jogurt in mleko. Popijte tudi neka) kozarcev vode na dan, kajti tak° boste izboljšali delovanje ledvi*-oziroma izločanje tekočine iz organizma. d LOS CA -LO Z.EN5. IM0 |l-t>E - LEKU LEKA LTUbS. OBRAM- BA K1A»Š A IN TUTA ČR/K.A- URANl IGLAVEC LOMI -r ev NAROD-ARH n A ALPE ADRIA NETO NAPAfi) POD m Ni ► - II AM-FILM-'G RAJ. kA Mia ▼ CHApLlNO VA ŽENA PREDI+OD teleksa ■ PRERITSK/ VOLKOVI . ZAIMEK Hozctf- A.VOST «|Liri- ŽJVALS- HRANA PtDč^AN - tek TOČIŠCE Oe>R.£x- 7ET OBRtan OD KAPITALA KAt>|OS ^RENKA PlTAČA OKRAS &REVO AMPER VELIKA DEROČA VODA Mari -1SOR- CELINA O&0O8TE, VEK DEL OBRA- ZA &ANJO vse V R-EDU 3EČA napla~ ČILO, na&av IME ORGAN- 2L&HUX. nabodov Morska R.IBA LTV^LI URB.ZAV pred- log cEBEL- N7AK LITER. POMA-Rancua kožA SOTOC- T6 EMll. XATO- pekl UTE K. ZVlfiANA EL. NOTA DVOTiCA IZDELEK. LEK* KAL SAMO, XGOU 4. SAMOO. KAZ- ZAIMEK Slovkj . število KOPICA kURS ESIPČ. Bog SONCA MASKO POLO PrsMišlvA TOZD v Letu AR OL RVACLTO PlltSK.1 1XRAX PRLV02- NO SftSbS- TvO PRCCMI h«oe NAJVIŠE KARTA r OSNOV- NA ENOTA Novo MESTO V- . CR.KA XA KOSO VPRAS. ZAI- MEK MOŠKO IME, 5KLAt>v auvmic jpš* išF žužjiL- K.E KRIŽANKO SESTAVILA in risala kaj* Hočevar POČIT— Nl|KA HIŠICA Nagradna križanka Lek Ljubljana Gost križanke je tokrat naša priznana farmacevtska tovarna Lek oziroma njen tozd Kozmetika iz Ljubljane. Križanka ni težka, zato pričakujemo veliko pravilnih rešitev, med reševalci pa bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli nagrade, izdelke te tovarne. Rešitve s pravilno izpolnjenim kuponom pošljite v kuverti na naslov: SOZD Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, z oznako »Križanka Lek«, najpozneje do 13. maja. Saj je tako, kajne: v Mercatorju smo se dogovorili o mnogih stva-reh. Dogovore smo tudi zapisali, zanje dvigali roke. Tudi za tega, ki §a citiram: »Vse organizacije, združene v Sozd Mercator, se bodo obvezno Posluževale strokovnega designa ali nasveta za vsa propagandna naučila pri Studiu za EP«. Tako je na papirju. Kaj pa v Praksi? Delavci v Studiu za EP so oili nemalo začudeni, ko jim je Pred kratkim slučajno prišel v ro-jre nov prospekt hotela Bor na j-rnem vrhu (v sestavu M-HG, *C)ZD Ilirija). Seveda smo ga pre- gledali in na zadnji strani spodaj prebrali tole: oblikoval L. Jero-vec, fotografija in realizacija Ex-portprojekt Ljubljana. Prospektu sicer ni kaj očitati, vendar pa vprašujemo tole: zakaj plačevati oblikovanje in organizacijo nekomu tretjemu, ko pa so to naloge Studia za EP, ki te haloge, za domačo hišo seveda, opravi brezplačno. Pravzaprav pa so te strokovne usluge plačane kar dvakrat: prvič skozi prispevno stopnjo za Studio za EP, drugič pa neposredno omenjenim posrednikom. Zakaj tako? Izid žrebanja rešitev nagradne križanke Apikompleks Do predpisanega roka smo na naslov Studia za ekonomsko propagando prejeli 977 rešitev. Med pravilnimi smo izžrebali tri, poslali pa so jih: • Albina Gaborovec, MIP Ptuj, TOZD Maloprodaja, prodajalna Steklo-porcelan, Slovenski trg 8,62250 Ptuj; • Franko Panger, M-Nanos, TOZD Preskrba, Uprava Lucija, 66320 Portorož; • Vida Hribar, M-Rožnik, TOZD Preskrba, Pot na zali rovt 11, 64290 Tržič. Nagrade, ki jih je prispevala Ili-rija-Vedrog, lahko izžrebanci sami ali preko svojih zastopnikov dvignejo v dopoldanskem času v Mercatorjevem Studiu za ekonomsko propagando na Bregu 22 v Ljubljani. Vse tiste, ki spremljajo nagradne uganke v našem glasilu ali jih celo rešujejo, obveščamo, da izžrebancu Miroslavu Pešiču, ki naj bi po izidu žrebanja rešitev nagradne uganke iz marčevske izdaje glasila prejel 2. nagrado, ta ne bo podeljena, ker ne združuje dela v sozdu Mercator. n n • • • • • • • • • • • • • • •• •••••••»•• • ••• • •• ••• •••••••••• • •••• •• •• •• • • ••• ••••• Roko na srce: vsi imamo radi PENA ZA ČIŠČENJE TEKSTIL-čisto in urejeno stanovanje. Vsak NIH OBLOG ČISTO je namenje-dan je dela s čiščenjem več kot na za vsako ročno ali strojno či-dovolj. Pa vendar s pomladjo pri- ščenje vseh vrst talnih, pa tudi haja tudi tisto večje čiščenje, ki pohištvenih tekstilnih oblog, ki ga imamo že kar nekako v krvi. imajo obstojne barve. Torej lah-Naše mame in babice so bile po- ko s to peno očistimo tudi oblazi-gosto v zadregi, saj prav zares ni njeno pohištvo, bilo pri roki vedno primernega Če imamo v stanovanju pla-čistila. Zdaj je drugače, saj nam stična tla, zaslužijo posebno ne-pomaga Ilirija-Vedrog. Ne veste go. Vinaz ploščice, topli pod, li-kako? Z družino ČISTO, seveda. nolej, guma in druge podobne Brez napora lahko operemo po- obloge zahtevajo prav tako čišče-sodo, očistimo plastična tla, od- nje. ZA PLASTIČNA TLA je na-stranimo loščilo ali pa se lotimo menjeno ČISTILO LOŠČILO ČI-tekstilnih oblog, pohištva sanita- STO, ki ima navodilo za uporabo, rij in okenskih stekel. Seveda, tako kot vsa druga čistila, natis-pomaga nam Čisto. Zato bo zdaj njeno na ovitku plastenke, verjetno pravi čas, da vas vsaj na Po večkratni uporabi loščila se kratko seznanimo s temi čistili. na talnih oblogah nabere plast Pogosto zelo onesnažen zrak voščenega premaza. Seveda tako naredi svoje: umazanija seda ne gre v nedogled in to nadlogo je vsepovsod in nabere se nam tudi pač treba odstraniti. Pri tem na okenskih steklih. Minili so ča- opravilu nam pomaga ODSTRA-si, ko smo za čiščenje stekla rabi- NJEVALEC LOŠČILA ZA PLA-li vedro vode in detergent, pa STIČNA TLA ČISTO. To čistilo krpe, gobe in papir. Zdaj imamo odstrani debelejšo plast voščene-ČISTILO ZA OKENSKA STE- ga premaza z vseh vrst plastičnih KLA ČISTO, ki je namenjeno za tal, razen s starega linoleja, čiščenje vseh vrst steklenih po- Gospodinja ima prav gotovo vršin. Zadostuje le stisk plastenke, iz katere razpršimo čistilo na steklo, ga razmažemo po površini in s čisto suho krpo, ki ne pušča muck, zdrgnemo do sijaja. Tudi vetrobransko steklo pri avtu in druge steklene površine vam pomaga očistiti Čisto. Kdo si ne želi lepe, sijoče kopalne kadi? Umivalnik v kopalnici, pa bide, ploščice na steni in na tleh so tudi ogledalo čiste in skrbne gospodinje. Prav temu opravilu je namenjeno ČISTILNO SREDSTVO ZA SANITARIJE ČISTO. Med drugim odstranjuje tudi kamen in r jaste madeže, ne pušča raz in daje visok sijaj. Ko pospravljamo stanovanje, dela ne zmanjka. Če so pri hiši majhni otroci, potem se posebno na pohištvu kaj hitro poznajo sledovi njihovih prstkov. LOŠČILO ZA POHIŠTVO ČISTO nam brez poliranja omogoča, da dobi pohištvo visok sijaj. Cisti in neguje pohištvene površine iz lesa, pa tudi iz ultrapasa, laka in emajla. Tekstilne talne obloge in preproge nam lahko precej olepšajo in popestrijo prostor, umazane pa so lahko vse kaj drugega kot okras. Čistilnice so seveda drage, zato si lahko pomagamo sami. veliko opravka s pomivanjem posode. Te se, če je družina malo večja, kaj hitro nabere cel kup. Lažje in uspešnejše bo pomiva- -nje, če uporabimo TEKOČI DETERGENT ZA POSODO ČISTO. Pomaga nam ho posoda res bleščeče čista. Pomijemo jo v vo- ' di, ki smo ji dodali tekoči detergent, potem pa le speremo s toplo vodo. Pustimo, da se voda odteče in tako brisanje odpade. UNIVERZALNO ČISTILNO SREDSTVO ČISTO pa uporabljamo za čiščenje keramičnih * ploščic, lakiranih površin in ultrapasa, z njim čistimo talne obloge, pralne tapete in drugo. Za normalno čiščenje to čistilno sredstvo razredčimo. Če pa so madeži že zastareli in trdovratni, si pomagamo tako, da jih očitimo z nerazredčenim čistilom. SPOZNALI SMO TOREJ DRUŽINO ČISTIL, KI JIH ILIRIJA-VEDROG POŠILJA NA PRODAJNE POLICE V PLASTENKAH, POIMENOVALA PA JIH JE Z DOMISELNIM IMENOM ČISTO. BOSTE POSLEJ ŠE V ZADREGI, KO SE BOSTE PRIPRAVLJALI K ČIŠČENJU? KJE NEKI, SAJ IMATE ČISTO! Mile Bitenc •KIURUA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke ,— KUPON KRIŽANKA---------------j j Ime in priimek ---------------- j I_______________________________ I I I | ------------------------ I I I | Naslov iz delovnega mesta - | I I i ------------------------ I I ______________________ I I “ I I DO ali TOZD --------------- • I i j Izpolnjeni kupon priložite reši- I j tvi križanke, na ovojnico pa | obvezno pripišite - Nagradna j križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Tuje kuhinje v Mercatorjevih hotelih Na podlagi plodnega sodelovanja med prijateljskima mestoma, Ljubljano in Karl-Marx-Stadtom v Nemški demokratični republiki, je v času tedna mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria, v dneh od 23. do 29. marca skupina Saških gostinskih delavcev pripravljala v ljubljanskem hotelu Ilirija posebnosti njihove kuhi-je. Teden saške gastronomije, ki Na letni oddih v Dajlo Koordinacijski odbor počitniškega doma v Dajli sporoča, tokrat predvsem upokojencem in delavcem tistih tozdov, ki niso lastniki doma, da bodo lahko letovali v predsezoni in posezoni. Dom bo odprt od 10. junija naprej, v posezoni pa do konca septembra, če bo dovolj prijav. Izvensezonske cene penziona so 200 din v 4-posteljni sobi, 230 din v 3-posteljni in 240 din v 2-po-steljni sobi. Interesenti naj se prijavijo pismeno pri Veri Bab-šek, Delovna skupnost SOZD Mercator, Ljubljana, Gorupova 5. Meseca julija in avgusta bodo lahko letovali le delavci tistih tozdov, ki so lastniki doma. To so tozdi Grosist, Golovec, Grmada, Razglas Zbor delavcev M-Velepreskr-be, TOZD Tovarna mesnih izdelkov, n. sub. o. Ljubljana, Mesarska 1, je na svojem zboru dne 27. 2.1981 odločil, da proda poslovni prostor v skupni izmeri 18 m2. Vrednost navedenega poslovnega prostora je ocenil sodno zapriseženi izvedenec in cenilec Oton Battelino iz Ljubljane ter znaša skupno 168.262,45 dinarjev. Poslovni prostor je v stanovanjski hiši, zgrajeni na parceli sta ga pripravila Turistična poslovna skupnost Ljubljane in Mercator-Hoteli gostinstvo, tozd Ilirija, je bil zelo obiskan, obenem pa je še poglobil prijateljske stike obeh mest. S tem obiskom je bila tudi vrnjena predstavitev slovenske gastronomije, glasbe in turizma oktobra lani v Karl-Marx-Stadtu. Levi posnetek je nastal na otvoritvi, ko sta si naz- Dolomiti, Veleblagovnica Beograd, Investa ter delovnih skupnosti Rožnika in sozda. Sezonske cene so nekoliko višje in znašajo v 4-posteljni sobi 210 din, v 3-posteljni 240 in v 2-postey|ni 250' din. Roki izmen so 1., 11. in 21. v mesecu in veljajo tako za sezono in izvensezono. Putovanja I u Mercatoru imamo program stabilizacije, štednje i brige za svaki dinar, pa nam nije svejetno ni da li če naši poslovni ljudi putova-ti sve skupljim avionom ili skro-mnije, železnicom. E, pa nadajmo se da nam i tu neče prolaziti vozovi! št. 474/1 in 474/2 k. o. Zg. Šiška v Ljubljani, Vodnikova c. 101. TOZD TMI obvešča vse temeljne organizacije, združene v SOZD Mercator, o prodaji navedenega poslovnega prostora. V kolikor v 15 dneh od objave tega obvestila temeljne organizacije, združene v SOZD Mercator, ne bodo poslale TOZD TMI pismene izjave, da se zanimajo za odkup, bo TOZD TMI prodala poslovni prostor v Ljubljani drugim kupcem. Pomočnik direktorja Marko Gorjanc dravila Gerhard Petervic, vodja delegacije mesta Karl-Marx-Stadt in Marjan Rožič, predsednik Skupščine mesta Ljubljane. Ni pa to bila edina gastronomska prireditev v tem času. Delovna organizacija Mercator-Hoteli gostinstvo se je povezala s sorodno organizacijo, Hungarhotels Claudius iz Szombathelyja (Železne županije) na Madžarskem in jih povabila, da bi pri nas pri- Prvenstvo na Vojskem Odlična uvrstitev Ob koncu smučarske sezone sta komisija za športno rekreacijo pri idrijskem občinskem sindikalnem svetu in smučarski klub Rudar Idrija na smučarskih terenih Vojskega organizirala občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu in tekih. Na tekmovanju je sodelovalo 150 tekmovalk in tekmovalcev iz 20 osnovnih organizacij sindikata. ki so tekmovali v treh ženskih in štirih moških starostnih skupinah. Med tekmovalci so bili seveda tudi smučarji delovne organizacije Mercator-Rudar Idrija, ki so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Omenimo naj 2: mesto Ivanke Leskovec v ženski konkurenci in 2. mesto Zlatka Gorjupa v moški konkurenci. V skupni uvrstitvi je Mercator-Rudar med dvajsetimi osnovnimi organizacijami sindikata osvojil 3. mesto, kar je lep uspeh in spodbuda za naše smučarje. Vse delavce tozdov, temeljnih organizacij kooperantov, delovnih skupnosti in delovnih organizacij, združenih v SOZD Mercator, vabimo, da prijavijo ekipe in posamične udeležence v naslednjih športnih panogah: krosu, streljanju in plavanju (ženske in moški posamezno in ekipno), tenisu (moški in ženske posamezno - tekmovanje bo organizirano v Ljubljani), kegljanju, namiznem tenisu in košarki ali odbojki (ženske in moške ekipe; odločitev za košarko ali odbojko bo odvisna od števila prijavljenih), malem nogometu in vleki vrvi (moške ekipe) ter šahu (lahko mešane ekipe). Športna pravila za posamezne panoge bodo posebej obrazložena in dopolnjena v razpisu, ki ga bodo prejele vse sindikalne organizacije oziroma vsi športni referenti. Opozarjamo vse, ki bodo prijavljali ekipe ali posameznike, da se pravili teden madžarske kuhinje. Sodelovanje je obrodilo odlične sadove in nastala sta kar dva tedna madžarske kuhinje: prvi v dneh od 16. do 22. marca v hotelu Sremič v Krškem (M-HG, tozd Sremič), drugi pa od 24. do 29. marca v restavraciji Močilnik na Vrhniki (M-HG, tozd Hotel Mantova). Narodne specialitete so odlično pripravljali priznani kulinarični strokovnjaki z Madžarske, za pristno vzdušje pa je Številni planinci, borci, mladina, pripadniki JLA, TO, ZRVS in ostali občani Slovenije ter rojaki iz zamejstva so na Porezen krenili že zgodaj zjutraj iz Cerknega, Selške doline, Podbrda in Otavnika. Čeprav je bila v dolini prava pomlad, je udeležence pohoda na grebenu pod Poreznom pričakal zmrznjen sneg in jugozahodni veter. Na vrhu Porezna, pri spomeniku, so udeležence pozdravljale vihrajoče zastave. Tu je bila dopoldne tudi svečanost, posvečena do- dosledno držijo pravilnika športnih iger Mercatorja (posebej še določil, ki se nanašajo na pravico udeležbe v tekmovanju) ter se tako izognejo neprijetnostim na samem tekmovanju. Posebni razpisni pogoji so še: • ker v letošnjem tekmovanju ne bo predtekmovanj, bodo v vsa tekmovanja uvrščeni samo tisti, ki bodo pravočasno prijavljeni. Zaradi obširnejšega programa bo korš to določilo dosledno upošteval; • panoge se bodo časovno pokrivale, zato naj prijavitelji ob prijavi to upoštevajo; • zadnji rok za prijave je 20. maj. Pošljite jih na naslov Sonja Bastar, Delovna skupnost SOZD Mercator, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3-5. Informacije in dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu (061) 23-424 (Sonja Bastar). skrbel madžarski (romski) folklorni ansambel. Lično urejeni kotiček na desni sliki (posnetek je iz restavracije Močilnik) je predstavljal prvine madžarske kuhinje, folklore in turizma. Več o teh gastronomskih prireditvah in o nadaljnjih prizadevanjih delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo za tovrstne akcije si boste lahko prebrali v majski številki našega glasila. - Tekst in foto Matjaž Marinček godkom pred 36 leti. Med drugimi so se je udeležili tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov in drugi družbenopolitični delavci, predstavniki iz Rizzia pri Vidmu (Italija) ter nekdanji italijanski partizani garibaldinci. Delegacija borcev Kosovelove brigade in gorenjskega vojaškega področja je k someniku na Porez-nu položila venec in cvetje, vod miličnikov iz Tacna pa je izstrelil Zofija Bogataj in Julka Gruden, obe natakarici v tozdu Javornik (M-Rudar Idrija) sta ob šesti udeležbi na spominskem pohodu na Porezn prejeli zlato značko. Foto Ela Kovač časno salvo. Pohodnikom so pred planinsko, kočo, ki je bila pokrita z debelo snežno odejo in do katere so vodili le ozki prehodi, postregli s toplim čajem. Udeleženci, ki so se pohoda prvič udeležili, so dobili izkaznico, za dvakratno udeležbo bronaste, za štirikratno udeležbo srebrne, za šestkratno udeležbo pa so prvič podelili zlate spominske značke, ki jih je prejelo okrog 800 pohodnikov. Med dobitniki spominskih značk je bilo tudi precejšnje število delavcev Mercator-Rudar-ja iz Idrije. * V soboto, 9. maja Po poteh tovarištva in spominov Tradicija je že, da se delavci, združeni v SOZD Mercator, skupaj udeležimo tradicionalnega manifestativnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Letošnji jubilejni 25. pohod, bo še posebej slovesen, saj organizatorji povezujejo pohod s proslavo 40-letnice vstaje. Manifestativni del pohoda bo v soboto, 9. maja 1981. Vabimo vse delavce tozdov, tokov in delovnih organizacij sozda Mercator, da se v čim večjem številu udeležijo manifestacije. Tudi letos se bomo zbrali pred upravno zgradbo Mercatorja v Ljubljani, na Emonski cesti 3, v soboto, 9. maja, ob 7.30 (letos torej uro kasneje kot običajno. Zaradi kasnejšega starta pričakujemo letos tudi večjo udeležbo tistih iz oddaljenih krajev, ki se doslej pohoda niso udeleževali zaradi zgodnjega pričetka. Skupaj se bomo nato z zastavami Mercatorja napotili na Trg osvoboditve in se odpeljali z avtobusi na start. Letošnji organizator pohoda Mercatorjevcev je koordinacijski odbor za rekreacijo in šport v sodelovanju s sindikalno organizacijo. Poimenske sezname udeležencev z letnicami rojstva pošljite najkasneje do 6. maja na naslov Bastar Sonja, SOZD Mercator, Delovna skupnost, Ašker-ševa 3, 61000 Ljubljana. Razpis 4. letnih športnih iger delavcev in združenih kmetov Mercatorja Korš in tozd Jelka (M-Rožnik) sta organizatorja 4. letnih športnih iger Mercatorja, ki bodo 6. junija v Ribnici. VI. spominski pohod na Porezen Ela Kovač — M-Rudar Dolga kolona več kot 4000 udeležencev šestega spominskega pohoda na Prezen je imela v nedeljo, 22. marca, v lepem sončnem spomladanskem vremenu, samo en cilj: povzpeti se na 1.632 metrov visoki vrh Porezna in se pokloniti spominu žrtvam tragedije na Poreznu, v kateri je 24. marca 1945. leta dalo svoje življenje 145 partizanov, 38 pa jih je bilo odpeljanih v taborišče. ____i Mercator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Mile Bitenc, Majda Blažič, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Jože Renar in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinar Jože Rozman (telefon: 21-811) - Lektor Matjaž Marinček (telefon 21-488) — Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 21-488) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk ČGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.500 izvodov.