263997 LETNIK IV naša skupnost NOVEMBER 78 številka 11 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE - VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE GROSUPLJE ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK, DOSEŽENE DELOVNE USPEHE IN USPEHE PRI DOGRAJEVANJU NAŠE SAMOUPRAVNE DRUŽBE želijo SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNI SVET DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE GROSUPLJE DRUŽBENO-EKONOMSKI RAZVOJ OBČINE GROSUPLJE V LETU 1979 Vsi zbori Skupščine občine so dne 22. 11. 1978 sprejeli OSNUTEK resolucije o družbeno-gospodarskem razvoju občine v letu 1979. Resolucija predvideva rast realnega družbenega proizvoda za 10,5 % (v repu bliki 6,4 %), porast produktivnosti dela za 4,5 % (v republiki 3,5 %), povečanje za poslenosti za 5,8 % (v republiki 3 %), povečanje celotnega dohodka za 28 1 in čiste ga dohodka za 21 %, osebni dohodki pa se bodo zvišali realno za 2 %, nominalno pa za 19 %. Iz nakazanih podatkov sledi, da bo v prihodnjem letu potrebno še uspešneje gospodariti, povečati produktivnost dela, razširiti materialno osnovo dela, uveljaviti svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci in odločneje izvajati sistem delitve osebnih dohodkov v skladu s produktivnostjo dela, ustvarjanjem čistega dohodka in skladno z rezultati tekočega in minulega dela. Vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva ter občane vabimo, da prispevajo svoj delež za popolnejšo oblikovanje resolucije z ustreznimi dopolnitvami in spremembami. Predloge in pripombe iz javne razprave sprejema Izvršni svet Skupščine občine do 15. 12. 1978. PRORAČUN OBČINE - 1978 Dotok prihodkov zadovoljiv - poraba sredstev po planu. Realizacija prihodkov proračuna občine na dan 30. 9. 1978 je zadovoljiva in znaša 82,4 %, poraba sredstev pa 74,9 % od predvidenega proračuna za leto 1978. Poraba sredstev se je med letom gibala v okviru dotoka prihodkov in potreb za redno poslovanje proračunskih porabnikov in ni bilo potrebno najemati posojil iz sredstev rezervnega sklada. Poročilo o izvrševanju proračuna občine so delegati zborov sonlasno sprejeli. IZTERJAVA DAVKOV IN PRISPEVKOV Do 30.9.1978 je bilo predoisano 31.866.400 din obveznosti zavezancem (davkov in prispevkov), plačano oziroma izterjano pa 26,866.000 din ali 84 %. Zavezanci davkov in prispevkov so v zaostanku za 5,004.000 din ali za 16 %. Najslabša poravnava obveznosti je pri kmetih od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (samo 55 %) in prispevka za starostno zavarovanje kmetov (54 %). Pri tej kategoriji davčnih zavezancev ni pričakovati bistveno boljše izterjave, saj so mnogi kmetje deležni davčnih olajšav zaradi investicijskih vlaganj in elementarnih nezgod (toča, poplave). Delegati so na novemberski seji skupščine občine sprejeli poročilo o izvajanju izterjave davkov in prispevkov občanov. Davčna uprava SOb bo nadaljevala s prisilno izterjavo in drugimi ukrepi, tako da bo do konca leta dosežena zadovoljiva realizacija proračunskih in drugih dohodkov. OSNUTKI SISTEMSKIH ZAKONOV S PODROČJA KMETIJSTVA Kot konferenca delegacij za zbore skupščine SR Slovenije so vsi zbori na novembrski seji obravnavali 6 osnutkov zakonov: zakon o združevanju kmetov, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o preživninskem varstvu kmetov, zakon o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zakon o hrani-1no-kreditnih organizacijah in zakon o sistemu obrambe pred točo. Ker je široka javna razprava v celi Sloveniji meseca julija že razčistila bistvena vprašanja, na seji delegati niso dali spreminjevalnih predlogov, razen tega, da bo potrebno zakon o preživninskem varstvu spremljati in obveščati javnost o izvajanju zakona, ter predlog, naj zakon o združevanju kmetov ne bi vseboval določil o obveznem ustanavljanju skupnih služb. Nedvomno bodo novi zakoni sistemsko uredili dosedaj nerešena vprašanja in prispevali k socialistični preobrazbi kmetijstva, tako glede združevanja, sodelovanja in kooperacije kmetov na načelih prostovolnosti, enakopravnosti, vzajemnosti in skupne odgovornosti, varstva kmetijskih zemljišč, preživninskega varstva kmetov ter zagotavljanja stabilnosti življenja in dela kmetov. Ker je prevladovalo mišljenje, da vsi kmetje,kljub izvedeni javni razpravi, še ne poznajo dovolj vsebine in smisla novih kmetijskih zakonov, so delegati pozvali kmetijske delovne organizacije, naj po sprejetju zakonov ne prenehajo s tolmačenjem zakonov, temveč naj pojasnjevanje in razprave s kmeti o socialistični preobrazbi kmetijstva postanejo njihova trajna naloga. ZAVAROVANJE VODNIH VIROV Da bi zavarovali vodne vire pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi škodljivo vplivalo na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode, bo skupščina občine na decembrski seji sprejela odlok o zaščitnih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje. Osnutek odloka so delegati na seji skupščine dne 22. 11. 1978 že obravnavali in ga dali v javno razpravo zaradi izpopolnitve z novimi predlogi oziroma posameznimi določbami ureditve zavarovanja vodnih virov. SKUPŠČINA OBČINE JE NA SEJI DNE 22/11-1978 SPREJELA ŠE: - Družbeni dogovor o financiranju nakupa poslovnih prostorov za samoupravno sodišče združenega dela v Ljubljani - Sklep o prenehanju družbene lastnine v splošni rabi v Grosupljem - Izjavo o prenosu kmetijskih zemljišč na Kmeti jsko-zemljiško skupnost - Za ravnatelja osnovne šole "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični je bil ponovno imenovan dosedanji ravnatelj Slavko Videnič - Za sodnika za prekrške je bil izvoljen Janez Pušljar, dipl. prav. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE BODO V MESECU DECEMBRU DVAKRAT ZASEDALI IN PREDVIDOMA OBRAVNAVALI: - 13. 12. 1978 1. Porodilo o zdravstvenem varstvu obdanov v letu 1977 2. Aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za leto 1978 in 1979 3. Predlog odloka o zakloniždih 4. Informacija o obrambnih pripravah v obdini Grosuplje 5. Porodilo o varnosti v cestnem prometu 6. Potrditev s tatu jv: - osnovne šole I. SPUB "Toneta TomSida Dobrepolje - osnovne šole Stidna - gimnazije "Josipa Jurdida" Stidna - osnovne šole "Louis Adamid" Grosuplje - osnovne šole "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stidni 27. 12. 1078 1. Predlog resolucije o druzbeno-ekonomskem razvoju obSine Grosuplje v letu 1979 2. Rebalans prihodkov in odhodkov proračuna občine za leto 1978 3. Predlog sklepa o začasnem financiranju proračunskih izdatkov v I. tromesečju 1979 4. Poročilo o šolstvu za šolsko leto 1977/78 5. Kadrovska politika: a) predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji b) poročilo o izvajanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini 6. Poročilo o družbenem varstvu udeležencev NOV v občini SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE IN DPO V počastitev praznika občine Grosuplje je bila slavnostna seja skupščine občine in DPO občine Grosuplje v prostorih novozgrajene telovadnice v Višnji gori, o čemer smo že obširneje poročali v oktoberski številki "Naše skupnosti". Teleobjektiv pa je med drugim zabeležil: Slavnostni seji je na povabilo Občinskega zbora ZZB NOV Grosuplje prisostvovalo delegacija italijanskih partizanov - gari-baidincev iz pokrajine Novara, ki jo je vodil Albino Calletti - Bruno, župan v Casttaleto - Ticino. V ospredju so dobitniki priznanj in nagrad Louisa Adamiča, Jurčičevi nagrajenci ter del najuglednejših gostov slavnostne seje Na slavnostni seji se je javnosti prvič predstavilo 15 pionirjev prometnikov iz prometnih krožkov Oš Grosuplje in Šmarje v novih uniformah, ki so prijetno popestrili slavnostno vzdušje. JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA VODNOGOSPODARSKIH OSNOV Na podlagi 6. seje skupščine Zveze vodnih skupnosti Slovenije z dne 23. junija 1977 in 8. člena uredbe o ureditvi določenih vprašanj s področja voda (Uradni list SRS, št. 22/78) izdaja strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije SKLEP o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov Razgrnitev osnutka vodnogospodarskih osnov traja od 15. oktobra do 15. decembra 1978 (Uradni list SRS, št. 20/78). Osnutek vodnogospodarskih osnov bo razgrnjen v občini Grosuplje od 15- novembra do 15. decembra 1978 v prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje. Vse zainteresirane prosimo, da si vodnogospodarske osnove ogledajo in podajo pripombe in mnenja. Vodnogospodarske osnove: - so izdelane v skladu z odobrenim programom ob stopnji raziskanosti slovenskega prostora do leta 1968, - pomenijo popis naravnih danosti, stanja in strokovnih možnosti ter služijo kot podlaga za gospodarjenje z vodami in kot izhodišča za nadaljnje raziskave, študije in planiranje, - so le ena od analiz prostora, ki jo je potrebno vključiti v prostorsko planiranje in prostorski informacijski sistem, - predstavljajo vodnogospodarske zahteve pri ureditvi in izrabi prostora. SKUPNA PORABA V OBČINI V teh dneh poteka v združenem delu razprava o dodatkih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976-1980 za leti 1979 in 1980. Iz teh dodatkov so razvidne konkretne naloge in sredstva, s katerimi bodo interesne skupnosti začrtane naloge uresničile. Glede na obseg nalog so tudi sredstva razmeroma visoka, vendar pa so nujno potrebna za uresničitev srednjeročnih programov na posameznih področjih. V letu 1979 zaradi novih načel solidarnosti vse interesne skupnosti izpadejo iz kriterijev za pridobitev solidarnostnih sredstev, zato je le-te potrebno zbrati preko prispevne stopnje. Glede na povečana sredstva, katera naj bi se zbrala preko prispevne stopnje, je ob porastu mase bruto osebnih dohodkov za 22 %, porasla tudi skupna prispevna stopnja. Naj večji porast prispevne stopnje beležimo pri občinski zdravstveni skupnosti, od 8,86 na 10,86. Ob seštevku vseh stopenj dobimo skupno stopnjo iz BOD, ki znaša 33,32, kar predstavlja porast za 1,88 od sedaj veljavne stopnje. Vzrok za to je v spremenjenih kriterijih za združevanje in delitev solidarnostnih sredstev v republiki in regiji. POSVET Z DIREKTORJI DO Predsednik IS je 23/11 sklical posvet z direktorji delovnih organizacij. Dnevni red je obsegal oceno obrambnih priprav, resolucijo o družbenoekonomski politiki v letu 1979 in obravnavo dopolnil k sporazumom o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti. Ocenjeno je, da so obrambne priprave v zadnjem obdobju znatno napredovale, saj so v delovnih organizacijah nosilci obrambnih priprav izredno aktivni in prizadevni. Odprtih je več vprašanj, ki jih bodo pristojni organi v občini razrešili skupaj s predstavniki delovnih organizacij. Resolucija o družbenoekonomski politiki občine v letu 1979 je v javni razpravi, zato so bili pozvani vsi navzoči, da zagotovijo aktivnost v delovnih organizacijah in pošljejo pripombe do predvidenega roka. Na posvetu je bilo dogovorjeno, da je treba resolucijo dopolniti z investicijami: šola v Ivančni gorici, trgovina, IMF itd. Obravnavan je bil tudi osnutek letnega načrta Gospodarske banke Ljubljana. Dogovorjeno je bilo, da ta osnutek obravnavajo samoupravni organi v delovnih organizacijah in pošljejo pripombe Izvršnemu svetu ter predlagatelju. SIS družbenih dejavnosti so za leto 1979 planirale večja sredstva, kot jih gospodarstvo lahko zbere z obstoječo prispevno stopnjo. Predlog je za 1,8 % višji od dosedanje prispevne stopnje. Razlika se nanaša na izpad solidarnostnih sredstev v zdravstvu in izobraževanju. Sprejet je bil dogovor, da bodo dopolnila obravnavana na samoupravnih organih. Vse interesne skupnosti morajo ponovno pregledati svoje finančne načrte in zagotoviti racionalno porabo sredstev. NOVOSTI Z DELOVNEGA PODROČJA ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE DOVOLJENJE ZA GRADNJO 05 VIDEM DOBREPOLJE Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve je izdal 8/11-1978 Občinski izobraževalni skupnosti delno gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta nove osnovne šole na Vidmu. Objekt bo imel kapaciteto 480 učencev v 16 oddelkih v enoizmenski celodnevni šoli, grajen bo v dveh fazah. V prvi fazi bo zgrajen zahodni del šole: trakt za pouk 8 višjih oddelkov in skupni prostori šole. Objekt je deljen na dve vrsti konstrukcije: temelji in kletna etaža so grajeni klasično, pritličje pa je montažno. Kletna površina znaša 1077,49 m2, pritličje 2119,60 m2, podstrešje pa 423,92 m2. Druga faza izgradnje pa obsega: učilnice, vhod in sanitarije, telovadnico in ostale prostore. Lokacija nove šole se nahaja na severovzhodnem delu naselja Videm. STANOVANJSKA GRADNJA V IVANČNI GORICI Jugovzhodno od obstoječih stanovanjskih stolpičev v Ivančni gorici bo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje zgradilo stanovanjska bloka C1 in C2 s kotlovnico na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 25/10-1978. Objekt C1 in C2 je nepod-kletena štirinadstropna stanovanjska zgradba z izkoriščenim podstrešjem, skupno obsega 30 stanovanjskih enot, v pritličju so poleg 2-dvosobnih stanovanj še prostori za ozimnico, vhoda z vetrolovoma, prostori za smetnjake, prostori za kolesa in hišno orodje. Dolžina objekta je 32,86 m, širina 11,24 m, višina pa 16,60 m. Na severni strani objekta Cl in C2 bo zgrajena kotlarna, ki bo v prvi fazi ogrevala samo obravnavani objekt, v drugi fazi pa še stolpiče Dl, D2 in E ter dva obstoječa objekta. PRIPRAVLJALNA DELA NA GRADBIŠČNI BAZI V GROSUPLJEM Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve je Splošnemu gradbenemu podjetju Grosuplje dovolil dne 6/11-1978 izvajanje pripravljalnih del pri izgradnji gradbiščne baze sektorja III z betonarno in s cisterno, ki bo v industrijski coni naselja Grosuplje, za tovarno Motvoz in platno Grosuplje. Gradbiščna baza sektorja III z betonarno in cisterno bo obsegala: upravni objekt (tloris 11,50 x 21,50 m), vratarnica (tloris 4 x 4 m), garaža in skladišče (10 x 50 m), skladišča (tloris 7 x 25 m) in železokrivnica (tloris 8 x 25 m2). LOKACIJSKO DOVOLJENJE ZA OTROŠKI VRTEC GROSUPLJE Za gradnjo vzgojnovarstvenega zavoda Grosuplje-center je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve izdal Krajevni skupnosti Grosuplje in Skupnosti otro- škega varstva Grosuplje lokacijsko dovoljenje dne 13/10-1978. Objekt bo situiran vzhodno od Taborske ceste, za upravno zgradbo in skladiščem SGP Grosuplje in severno od sedanje Trubarjeve ceste. V objektu bo prostor za 116 otrok v starosti 2 do 7 let in 36 dojenčkov. Izmere objekta bodo 21,5 x 21 m + 14,8 x 24,8 m. Objekt bo v enem delu pritličen, v drugem delu pa bo podkleteno pritličje z nadstropjem. NOV INDUSTRIJSKI OBRAT V GROSUPLJEM V bodoči industrijski coni za progo raste poleg skladišča TABOR nova proizvodna hala, ki jo gradimo za razširitev naše proizvodnje elektrike in elektrome-hanike. Ker ima objekt že določeno zgodovino, bi ob tej priliki radi seznanili vse občane z našo proizvodno dejavnostjo in našimi načrti, ki jih imamo za naš nadaljni razvoj na tem področju. Naša matična TOZD Elektro in kovinske opreme ima sedež v Ljubljani in smo preko DO TOS združeni v SOZD UNIS-a v Sarajevu. Naša osnovna proizvodnja se sestoji iz treh proizvodnih programov in sicer iz elektronike, elektromehanike in mobilnega pohištva. Panoga elektroopreme izdeluje usmerniške naprave vseh vrst, mikroračunal-niške programatorje, malo avtomatiko ter celotne krmilne procese. Iz skromnih začetkov se je panoga v treh letih razvila v dokaj močno delovno enoto, ki se v zadnjem času lahko, pohvali z lepimi referencami. Sodelujemo pri izdelavi prvega domačega računalnika Gorenje DELTA, ki predstavlja enega največjih uspehov naše domače elektronske industrije. Računalniki se že serijsko izdelujejo in so po kvaliteti v najvišjem svetovnem razredu. Izdelali smo tudi kompletne krmilne procese za ljubljansko Pošto, Pivovarno UNION in še mnoge druge objekte v Jugoslaviji. V letu 1979 pa imamo iz programa usmerniških naprav tudi velike izvozne obveze do ZR Nemčije. Drugi zelo zanimiv program je program elektromehanike, ki zajema izdelavo ohišij, omar in komandnih pultov v 19" tehniki po evropskih standardih. Tudi na tem področju smo dosegli zelo lepe rezultate, saj so omenjeni izdelki naša domača konstrukcija in pokrivamo z njimi potrebe celotne jugoslovanske industrije. Ko bomo imeli zagotovljene prostorske in proizvodne pogoje, pa bomo večji del proizvodnje tudi izvozili. V ta program je vključena tudi proizvodnja poštnih predalčnikov, ki jih izdelujemo za opremo večstanovanjskih hiš in stanovanjskih blokov. Tretji program zajema proizvodnjo mobilnega pohištva, ki ga izdelujemo po ameriški licenci SICO in je namenjeno za opremljanje hotelov, restavracij, šol, vojaških in tovarniških menz itd. Vsi omenjeni programi bodo že v letih 1979 - 80 prerasli v samostojne TOZD, saj so vsi zelo zanimivi za domače in tuje tržišče, in si zato že sedaj pripravljamo pogoje za razširitev. Za našo odločitev, da prenesemo večji del proizvodnje in vso naše širjenje v vašo občino, je več razlogov. Družbeno-politična skupnost občine je naše programe razvoja podprla in nam omogočila odkup delno zgrajene skladiščne hale ter dala na razpolago tudi potrebno zemljišče za izgradnjo naslednjih faz širjenja naše proizvodnje v industrijski coni. Z izgradnjo novih industrijskih obratov bomo zagotovili občanom, ki se vozijo na delo v Ljubljano, ali so celo na začasnem delu v tujini, zaposlitev doma in to pod zelo dobrimi delovnimi pogoji ter na zanimivih in perspektivnih programih. Otvoritev prvega objekta, ki bo imel približno 2700 m2 delovne površine, je predvidena za 1. maj 1979. V obratu bomo zaposlili okoli 60 delavcev, ki bodo delali na modernih strojih in napravah za mehansko in površinsko obdelavo aluminija in pločevine ter montažo elektromehanskih sestavov. Večina zaposlenih delavcev bo kvalificiranih, določeno število delavcev pa bomo priučili za montažo elementov. Ker zahteva tehnologija obdelave navedenega programa zelo zahtevne naprave in stroje, se je izgradnja podaljšala za nekaj mesecev, vendar upamo, da bomo s 1. majem lahko začeli z redno proizvodnjo. če nam bodo finančne možnosti dopuščale, bomo že v letu 1979 začeli z zidavo nove proizvodne hale enake velikosti, v kateri se bo predvidoma vršila montaža usmerniških naprav za izvoz. Na tej proizvodnji bi zaposlili približno 90 - 100 priučenih delavcev z dokončano osemletko. Obe hali bosta povezani s hodnikom in bosta tvorili tehnološko celoto. Tretjo halo pa predvidevamo postaviti v letih 1980/91 in sicer v izmeri 3000 m2. Od tega bi 1500 m2 koristili kot proizvodne prostore, ostalo površino pa za razvoj, projektivo in upravne prostore. V tej tretji hali bi bilo zaposlenih približno 120 delavcev, večinoma visokokvalificiranih strojnikov, ki bi delali na modernizaciji že obstoječih programov in načrtovali naš razvoj v II. fazi od leta 1981 - 1985, ki ne bo smel biti manjši od začrtanega v letih 1978 - 1981. To je kratek pregled našega dela in naših načrtov za izgradnjo še močnejše materialne baze naše ožje in širše družbene skupnosti ter vseh delavcev, ki bodo združevali delo v obstoječih in novih temeljnih organizacijah združenega dela. V našo sredino želimo dobiti dobre in zavestne delavce, da bi s skupnimi močmi še hitreje realizirali naše načrte za skupno lepšo in boljšo prihodnost. UNIŠ T0S TOZD EK0 61000 Ljubljana Savlje 89 V ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. november ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE GROSUPLJE Delavci, ki združujemo delo v UNIŠ TOS TOZD EKO Ljubljana, Savlje 89 RAZPISUJE naslednja prosta dela oz. opravila za obrat v Grosupljem: 1. vodenje obrata - 1 delavec pogoj : - VSI strojne smeri in 3 leta delavnih izkušenj v stroki, - VSI strojne smeri in 5 let delavnih izkušenj v stroki. Poskusno delo 3 mesece. 2. Vodenje mehanske obdelovalnice - ] delavec pogoj : - SSI strojne smeri in 5 let delavnih izkušenj v stroki. Poskusno delo 3 mesece. 3. Vodenje površinske obdelave - 1 delavec p o__g o j : - VSI kemijske smeri in 3 leta delavnih izkušenj v stroki, - SSI kemijske smeri in 5 let delavnih izkušenj v stroki. Poskusno delo 3 mesece. 4. Tehnološka opravila - 1 delavec P °_8 ° j • - VSI strojne smeri in 3 leta delavnih izkušenj v stroki, - SSI strojne smeri in 5 let delavnih izkušenj v stroki. Poskusno delo 3 mesece. 5. Kontrolna opravila - 2 delavca pogoj: - SSI strojne smeri in 3 leta delavnih izkušenj v stroki, - poklicna šola za ključavničarja in 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 6. Planska opravila - 1 delavec pogoj: - SSI ekonomske ali tehnične smeri in 3 leta delavnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 7. Skladiščna opravila - 2 delavca pogoj: - poklicna šola kovinarske stroke. 8. Ključavničarska opravila - 11 delavcev pogoj: - poklicna šola za ključavničarje ali - poklicna šola druge kovinarske stroke - 3 leta delavnih izkušenj. 9. Električarska dela - 1 delavec pogoj: - poklicna šola za elektrikarje - 5 let delavnih izkušenj 10. Orodjarska dela - 1 delavec pogoj: - poklicna šola za orodjarje, - 5 let delavnih izkušenj. 11. Lakirarska dela - 1 delavec pogoj: - poklicna šola za avtoličarja, - 5 let delavnih izkušenj. 12. Sitotiskarska opravila - 1 delavec pogoj: - poklicna grafična šola, - 5 let delavnih izkušenj. 13. Razna opravila pri mehanski obdelavi in površinski zaščiti - 18 delavk ali delavcev pogoj: - popolna osmošolska izobrazba. 15. Voznik viličarja - 1 delavec pogoj : popolna šolska izobrazba - izpit za viličarja (voznika) 16. Administratorska dela - 2 delavki pogoj :-SSI ekonomske smeri oz. administrativne smeri - 3 leta delavnih izkušenj. Za vsa zgoraj navedena delovna opravila imajo prednost delavci iz bližnje okolice, okolice Grosuplje, ki se vozijo na delo v Ljubljano ali so začasno zaposleni v inozemstvu. Delavci pod točko 5.,6. in 8. začnejo z delom 15.12.1978 v matičnem obratu v Savljah 89. . _ . Preselitev v obrat v Grosuplje je predvidena s 15.4.1979, kjer začnejo z delom tudi ostali delavci - prijavljenci na razpis. INVESTICIJSKI PROGRAM DO SLOVENIJALES-STOLARNA DOBREPOLJE Delavski svet DO Slovenijales-Stolarna Dobrepolje je na svoji seji dne 27. 9. 1978 sprejel sklep o pričetku izvajanja investicij po I. fazi. Omenjeni sklep je delavski svet sprejel na podlagi sklepa zbora delovnih ljudi, kateri je po predhodni obravnavi v celoti sprejel program izgradnje po predloženih investicijskih programih in lokacijski zazidavi kompleksne ureditve celotnega zazidalnega območja delovne organizacije. Celotni program se deli na dve fazi in sicer: I. faza obsega: Izgradnjo decimirnice, transformatorske in kompresor-ske postaje, skladišče vnetljivih tekočin (goriva, maziva, laki itd.), izgradnjo in ureditev skladišča hlodovine in žaganega lesa. Večja dela predstavljajo zemeljska dela ter ureditev vseh transportnih poti. Predračun celotne investicije po izračunih meseca maja bo veljal 18.005.374.- din. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Izvršni odbor Skupne komisije za štipendiranje učencev in študentov v občini Grosuplje je dne 16. oktobra obravnaval 175 novih vlog za štipendije iz združenih sredstev. Ugodno je bilo rešenih 140 vlog, 35 prosilcev pa ni izpolnjevalo pogojev za dodelitev štipendije, ker je dohodek na družinskega člana presegal 2.580.-din. Tako prejema štipendijo iz združenih sredstev 346 učencev, dijakov in študentov ter 38 vajencev, ki so v učnem razmerju pri SGP Grosuplje. Za izplačilo štipendij je potrebno mesečno 289.378.- din. Naše delovne organizacije pa zberejo iz 0,5 % od BOD približno, 270.000.- din mesečno. Razlika potrebnih sredstev se krije iz naslova solidarnosti v republiki. Vzrok za zapoznelo rešitev vlog je v tem, da krajevne skupnosti, ki preverjajo upravičenost in točnost podatkov za izračun štipendije, niso pravočasno vrnile poslanih izračunov, nekatere pa niso storile še do danes. Te so: KS Grosuplje, KS Krka, KS Mlačevo in KS Šentvid pri Stični. USTANOVITEV IZOBRAŽEVALNIH ENOT OB OBČINSKI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI Vzgoja in izobraževanje dobiva vedno večji poudarek. Izkušnje in delo na tem področju kažejo, da v delegatskem sistemu še nismo dosegli zaželjenega, saj ugotavljamo še precejšnjo odmaknjenost obravnave problematike med uporabniki in izvajalci. še vse premalo so delavci združenega dela seznanjeni s programi osnovnih šol, njihovo problematiko in težavami. Pomemben korak v zbliževanju teh relacij, da bo menjava dela zaživela, vidimo v snovanju izobraževalnih enot ob interesni skupnosti. Prvi korak in konkretna akcija je že pripravljena. Delovna skupina pri Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje je pripravila osnutek predloga izobraževalnih enot pr? naši interesni skupnosti. Osnutek je obravnavala komisija za Izobraževanje in družbene dejavnosti pri OK ZKS Grosuplje in izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje. Mnenje organov, ki so osnutek obravnavali, je ugodno in izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje je predlog posredoval v potrditev in sprejetje skupščini Občinske izobraževalne skupnosti. Gradivo je akcijsko in konkretno, kar zagotavlja, da bo akcija v najkrajšem času stekla. Ob organiziranju izobraževalnih enot smo imeli v mislih specifičnost občine Grosuplje in organizacijo obstoječe šolske mreže. Zato predlagamo, da se v občini ustanovi šest izobraževalnih enot in sicer: 1. Izobraževalna enota ob centralni osnovni šoli Louis Adamič Grosuplje 2. Izobraževalna enota ob centralni osnovni šoli Ferdo Vesel Šentvid pri Stični 3. Izobraževalna enota ob centralni osnovni šoli Stična k. Izobraževalna enota ob centralni osnovni šoli I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje 5. Izobraževalna enota ob popolni podružnični šoli Šmarje 6. Izobraževalna enota ob popolni podružnični šoli Višnja gora Nosilci akcije so poleg občinske izobraževalne skupnosti družbenopolitične organizacije in vzgojno!zobraževalni zavodi v občini. ZA VEČJO VARNOST ŠOLARJEV Podružnična šola Podtabor stoji tik ob javni cesti. Že prvi korak čez šolski prag pomeni za učence veliko nevarnost. Tako stanje je, na srečo brez hujših posledic, vzdržalo dolga desetletja. Postavitev prometnih znakov, ki opozarjajo na bližino šole in splošno nevarnost, je bil le delen prispevek za večjo varnost šolarjev. Asfaltirano vozišče in vse večja gostota prometa pa z dneva v dan povečuje nevarnost prometnih nesreč, zato krajani terjajo učinkovitejše rešitve. Vodstvo centralne šole Louis Adamič v Grosupljem je s polnim razumevanjem in zavzetostjo sprejelo predlog sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o zapori glavnega vhoda v stavbo z javne ceste. V program preureditvenih del podružnične šole Podtabor je vključilo tudi usposobitev zadnjega vhoda v šolsko stavbo. Šola je torej realizirala dogovorjeni ukrep. Čeprav že malo kasno, je na potezi zdaj Komunalna skupnost občine - enota za cestno dejavnost, da tudi ta izvrši dogovorjene ukrepe - obeležbe na vozišču (prehod za pešce, označba šole), saj bo le celovita rešitev zagotavljala večjo varnost podtaborskih šolarčkov. USPELA REVIJA ODRASLIH ZBOROV Letošnja revija odraslih amaterskih pevskih zborov, ki je že vrsto let organizira zveza kulturnih organizacij Grosuplje, je bila v Kulturnem domu Grosuplje. Nastopalo je 14 pevskih zborov z območja občine. Moških pevskih zborov je bilo 8: Grosuplje, Šmarje Sap, Podtabor, Račna, Višnja gora, Šentvid pri Stični, Stična, Zagradec in moški oktet Dobrepolje; 2 ženska pevska zbora: Višnja gora in Šentvid pri Stični; en dekliški pevski zbor gimnazije Stična; 2 mešana pevska zbora: Višnja gora in Ivančna gorica. Na reviji je sodelovalo 246 pevk in pevcev s tremi zborovodkinjami in devetimi zborovodji. Pri vseh pesmih, ki so jih zbori peli, je bilo čutiti veliko ljubezni do pesmi, saj so žrtvovali veliko svojega prostega časa, da bo pesem lepo zvenela. Pri tem so posebno presenetili Višnjam' v mešanem pevskem zboru. Ob tej priložnosti so prejeli Gallusove značke aktivni člani pevskih zborov in uspešni delavci na organizacijskem ali glasbenem področju za njihovo dolgotrajno ter požrtvovalno delo in sicer: 12 zlatih, 28 srebrnih in 59 bronastih. Gallusove značke je podelil predsednik ZKO Grosuplje Franc Pajnič. Mojca Intihar USPEL PRVI SAMOSTOJNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA IVANČNA GORICA V -petek, dne 27. oktobra 1978, je bil v prenovljenem Titovem domu v Ivančni gorici prvi samostojni koncert mešanega pevskega zbora Ivančna gorica. Otvoritev prenovljenega Titovega doma in koncert pevskega, zbora sta bila organizirana v počastitev občinskega praznika. Koncert je tako po vsebini, kot po izboru pesmi dosegel kvaliteto, ob kateri so bili prijetno presenečeni tudi obiskovalci, ki pogosteje od ostalih občanov obiskujejo koncerte vokalne glasbe. Zasluga za uspešen nastop gre dirigentki tov. Ljubici Intihar, prav tako pa tudi vsem nastopajočim. Celoten zbor je z dobrim posluhom za glasbeno ustvarjanje, zlasti pa z največjo možno mero požrtvovalnosti in predanosti amaterskemu delovanju v zboru, interpretiral posamezne pesmi z izredno pretanjenostjo in občutkom za harmonijo. Poslušalci smo bili prijetno pre- senečeni nad kvaliteto zbora ze v prvem delu koncerta^ ko je zbor pel zaokrožen ciklus partizanskih in revolucionarnih pesmi. V tem delu pred odmorom je bilo vzdušje v dvorani umirjeno svečano. Po odmoru pa so bile na sporedu narodne in domoljubne pesmij ki so zagrele poslušalce v dvorani še v večji meri kot v prvem delu in dosegle vrhunec pri zaključnem delus ko so bile na sporedu koroške in belokranjske narodne pesmi. Za izvedbo zadnjega dela koncerta, pri prepevanju koroških in belokranjskih pesmi, so poslušalci s silovitim aplavzom nagradili in mu izrazili zahvalo za prijeten glasbeni večer. Drmal Andrej PRENOVLJENA KULTURNA DVORANA V ŽALNI Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika občine Grosuplje bo Krajevna skupnost Žalna slavila svojo novo pridobitev, t.j. otvoritev obnovljene kulturne dvorane Žalna. Z obnovo in usposobitvijo dvorane za različne prireditve bo tudi kulturno življenje v naši krajevni skupnosti zopet zaživelo, kakor je bilo nekdaj. V dvorani je obnovljena celotna električna napeljava, vodovodna napeljava, sanitarije, predprostori in klubski prostori pred odrom. Obnovljen je tudi celoten oder in scenska razsvetljava, stopnice in končno je dvorana tudi prebeljena. Dela sta sofinancirala Krajevna skupnost Žalna in Kulturna skupnost Grosuplje ter bodo predvideni stroški znašali nad 450.000,00 din. Z obnovitvijo dvorane je zopet dana možnost delovanja kulturnemu društvu "Louis Adamič" Žalna ter so tudi omogočena raznovrstna gostovanja gledaliških skupin in ostalih prireditev, ter bo kulturno življenje zopet zaživelo in nudilo našim krajanom več kulturnega užitka in razvedrila. OTVORITEV GASILSKE GARAŽE IN ORODIŠČA V ŽALNI Gasilci v Žalni bomo za Teden požarne varnosti in občinski praznik občine slavili pomembno delovno zmago, ko bomo odprli novo gasilsko garažo in orodjarno. Stari gasilski dom je bil zelo vlažen in neprimeren za shrambo gasilske opreme in orodja, poleg tega pa tudi neprimeren za garažiranje gasilskega vozila, ker je bil zelo otežkočen dostop. Pred dvema letoma smo pričeli s pripravo za gradnjo gasilske garaže poleg prosvetnega doma v Žalni. S prostovoljnim delom članov, finančnimi sredstvi Gasilskega društva Žalna, Krajevne skupnosti Žalna in Občinske gasilske zveze Grosuplje, nam je uspelo v dveh letih zgraditi novo prostorno gasilsko garažo in gasilsko orodišče za shrambo gasilskega orodja in opreme. Otvoritev novozgrajene gasilske garaže in orodišča je bila 29/10-1978, ob zaključku tedna požarne varnosti in občinskem prazniku občine Grosuplje. OTVORITEV NOVEGA ŠPORTNEGA OBJEKTA V nedeljo 19. novembra 1978 je bila v Grosupljem svečana otvoritev novega Športnega objekta. To je prvi objekt v bodočem športnem parku. V njem imajo svoje prostore taborniki.3 nogometaši^ strelci pa moderno strelišče za zračno orožje. Ob pomenu novega športnega objekta je zbranim spregovoril tov. Blaž Malnar - predsednik Izvršnega odbora telesno-kulturne skupnosti Grosuplje. V imenu uporabnikov novega objekta pa se je vsem, ki so pripomogli k izgradnji objekta zahvalil tov. Mane Vlaisavljevič. Otvoritvi so prisostvovali tudi predstavniki SOb ^rosuplje, družbenopolitičnih organizacij, Strelske zveze Slovenije, Krajevne skupnosti Grosuplje ter številni krajani Grosuplja, taborniki, strelci in nogometaši pa so z ekshibicijskimi nastopi prikazali del svoje dejavnosti. Na novem strelišču so se na otvoritvenem prijateljskem tekmovanju že pomerili mladinci in mladinke iz Grosuplja, Šentvida pri Stični, Smuč, Velikih Lašč in Novega mesta. MLADINCI - STRELCI V POČASTITEV X. KONGRESA ZSMS V Novi gorici so se zbrali delegati ZSMS na X. kongresu ZSM Slovenije. Ta veliki zbor je spremljala mladina iz cele nase domovine. V dneh kongresa so se vrstile prireditve in zborovanja v počastitev in podporo kongresa. Mladinci in mladinke strelskih družin "Heroj Vitez" Črnuče^ "Mrož" Velenje^ Velike Laške in "29. oktober" Grosuplje so se zbrali v Črnučah na strelskem tekmovanju v počastitev X. kongresa ZSMS. Srečanje je uspešno organizirala strelska družina "Heroj Vitez" iz Črnuč. Nastopilo je 31 mladincev in mladink. Rezultati: Ekipno mladinke: 1. "Heroj Vitez" Črnuče; 2. "Mrož" Vele- nje; 3. Velike Lašče; Posamezno mladinke: 1. Zupančič Mojca - Črnuče, 2. Bola Saša - Velenje, 3. Zlobko Meta - Vel. Lašče Ekipno mladinci: 1. "29. oktober" Grosuplje; 2."Heroj Vitez" Črnuče; "Mrož" Velenje Posamezno mladinci: 1. Car Zvone - Črnuče 2. Fajt Hajrudin - Velenje 3. Kolenc Zvone - Grosuplje 5. Petrič Igor - Grosuplje 10. Žitnik Vinko - Grosuplje lesnizia. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SPLOSNO MIZARSTVO BO. GROSUPLJE, Cesta na Krko 38 ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29 NOVEMBER Izdelujemo opremo za hotele, šole, vzgojno-varstvene ustanove in pisarne. Režemo hlodovino za gospodarske organizacije in zasebnike. Kolektiv Komunalnega podjetja Grosuplje ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29, november SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV IZ SLOVENIJE Letos je bilo v Ljubljani deseto, jubilejno srečanje vseh pionirjev dopisnikov iz Slovenije. Trije dnevi so bili namenjeni spoznavanju z vrstniki, ki dopisujejo v razne časopise. Zbrali smo se v osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Kosezah. Seznanili smo se z gostitelji in člani njihovih družin. Moja gostiteljica je bila Mateja Pfajfar. Prvi dan smo si ogledali Tiskarno ČGP Delo. Spoznali smo celoten postopek proizvodnje, od preprostega časopisa, do zahtevne knjige. Drugi dan srečanja je bila otvoritev v festivalni dvorani z razstavo glasil, ki so jih poslale šole iz cele Slovenije. Pogovor je stekel med pionirji dopisniki in uredniki glasil. Zastopniki naše šole smo se zbrali pri uredniku Pionirja, ki nam je ob koncu podelil diplome in spominske knjige vezanega Pionirja. V popoldanskem času smo v festivalni dvorani prisluhnili Gallusov portret. Zvečer so bili naši mentorji gostje predsednika tov. Marjana Rožiča. Zadnji dan srečanja smo prisluhnili slavnostnemu govorniku tov. Francu Šetincu, sekretarju izvršnega komiteja CK ZKS ter kulturnemu programu v kinu Šiška. Našo občino smo zastopali štirje učenci. Spoznali smo mnogo novih prijateljev. Seznanila sem se tudi z 12 letno deklico Laro, ki je prišla iz Teherana in obvladuje kar tri jezike. Želimo si še veliko podobnih srečanj pionirjev. Maja Zajc, 7