v**»«*-*** I* iint'Otlj» v:j» lit»i'Oi 1! v «Slovenski Štajerc» izhaja vsak drugi četrtek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Naročnina za celo leto 2 K. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati naprej. — Cena oznanil je za eno stran 32 K, za */, strani 16 K, ‘/i strani 8 K, ’/s strani 4 K, ‘/i strani 2 K, strani 1 K. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) .uredništvo in upravništvo n odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Kranju (Kranjsko). — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje poslati do pondeljka pred izdajo dotične številke. Št. 6. ! i »vV* V Kranju, dne 16. oktobra 1904. l I. letnik, «Vv'V- Strogo zaupno! Strogo zaupno! Poziv. Od nemškega trgovstva v Ptuju ustanovljeni list „Štajerc“ je v svojem dveletnem obstanku dosegel toliko, kolikor niso mogli pričakovati niti njegovi ustanovitelji. „Štajerc“ je pokazal, da je bila njegova ustanovitev potrebna za medsebojno življenje obeh narodov na Spodnjem Štajerskem. Njegovo prizadevanje, napraviti konečno mir med obema narodoma in izpodkopati hujskačem vpliv, odobravajo gotovo vsi Nemci. Mnogo stoletij je kupovalo kmečko ljudstvo štajersko, koroško in kranjsko svoje potrebščine pri trgovcih (Nemcih), ki so se za svoj stan primerno pripravili. V novejšem času pa se hoče temu mirnemu življenju napraviti konec s kon-sumnimi društvi. Neizkušeni politični agitatorji so ustanovili polno podjetij, s katerimi hočejo uničiti trgovski stan. Dokazano je, da je ravno „Štajerc“ preprečil, da niso konsumi poplavili Kranjske, Štajerske in Koroške. „Štajerc“ je edini slovensko pisani list, katerega podaja nemški narod slovenskemu ljudstvu, da se obvaruje to ljudstvo gmotne škode in da se pomaga našim trgovcem. ' Ker je glavni smoter tega lista ta, da varuje koristi kmečkega stanu, smo morali tudi ceno listu znižsfti na najnižji znesek, to je na 1 krono 20 vin. na leto. Razume se samoobsebi, da se z ozirom na velikost in 26 kratno izhajanje lista v letu s tako majhno naročnino nikakor ne morejo pokriti vsi stroški, četudi se dela z največjo varčnostjo in najcenejšimi močmi. „Štajerc“ potrebuje toraj izdatne pomoči, ako hoče dalje blagodejno delovati in če noče prenehati vsled nedostajanja kapitala. Vsled tega si dovolimo, zelo častiti gospod, da stopimo pred Vas z udano prošnjo, da „Štajercu“ izkazano naklonjenost tudi dejanski pokažete s tem, da greste s to polo pobirati okoli Vaših prijateljev ali pa, da nam preskrbite oglasov, še bolje pa denarne podpore. Naš namen je gotovo lep namen, naš smoter gotovo čist, nedostaja nam samo velikodušnih prijateljev in pospeševateljev. Prepričani smo, velecenjeni gospod, da smo tudi v Vas dobili takega prijatelja, ki nam ne bode zameril našega odkritega zaupanja, marveč bode naklonjen dobri stvari, za katero se bojujemo. Tukaj se ne gre za osebne koristi, marveč za občne koristi, radi česar tudi upamo na občno pomoč, katero nam bode z ozirom na naš plemeniti namen vsak posameznik, gotovo tudi Vi, velespoštovani gospod, nakloniti blagovolil. Za Vašo prijateljsko naklonjenost se zahvaljuje vnaprej oskrbništvo „Štajerca“. •X* To je dosloven prevod nemškega poziva, katerega je izdala pred tremi leti Ornikova banda. Oglejmo si natančneje oklic teh hinavskih sleparjev. V prvem odstavku navedenega poziva se priznava, da so ustanovili „Štajerca“ nemški trgovci v Ptuju. Temu nasproti mi trdimo, da je to laž, kajti „Štajerca“ niso ustanovili nemški trgovci, katerih v Ptuju skoraj nič ni, ustanovili, so ga ptujski nemčurji (izdajalci)! Ustanovili ga Slovenci! Zahtevajte v vseh gostilnah „Slovenskega Štajerca“! BET Takih gostiln, kjer „Slovenskega Štajerca“ ni na razpolago, se ogibajte! pa niso zato, da bi se pomirila naroda na Spodnjem Štajerskem, marveč zato, da se hujskajo Slovenci na Slovence, kar dokazuje vsaka številka. Ustanovili so slovensko pisani list, v katerem se na najnesramnejši način blati Slovence in druge Slovane. Ako se pomisli, da so to slovenske matere sinovi, potem mora pač vsakdo priznati, da so to najnesramnejši falotje, kar jih nosi naša zemlja. V drugem odstavku omenjenega poziva se zatrjuje, da je kmečko ljudstvo svoje potrebščine vedno kupovalo pri trgovcih, seveda nemških. V tem odstavku je iskati glavnih vzrokov, da se je ustanovil Ornikov „Štajerc“. Pajek je začel presti po nemčurskih vampih, kar je spravilo nemčursko gospodo v veliko zadrego. Slovensko ljudstvo je uvidelo, da si redi gada na svojih prsih, radi česar je pričelo redkeje obiskovati nemčurske trgovine. Trgovine so postajale vedno bolj prazne, nemčurjev pa je bilo strah. In ta strah je rodil „Štajerca“, ne pa skrb za slovensko ljudstvo, kakor ptujski hinavci trdijo. Ali more odpadnik želeti slovenskemu ljudstvu dobro? Mislimo, da ni človeka, ki bi mogel verjeti kaj takega. Bedasto je dalje, ako kdo misli, da je „Nemčurski Štajerc“ vodil boj proti konsumnim društvom zato, da bi obvaroval naše kmete kakih izgub. Ne! On je pobijal konsume na vse pretege le zato, da bi slovensko ljudstvo nosilo svoje groše še nadalje samo v nemčurske trgovine. V tretjem odstavku se trdi, da je „Štajerc“ edini slovensko pisani list. katerega podaja nemški narod slovenskemu ljudstvu. Falotje! Zakaj pa v „Štajercu“ ne priznate tega?! Na dan z barvo! Povejte, kaj hočete in kaj ste! venski kmet in delavec! Ne nosi denarja nem-čurjem, ki se ti prilizujejo, v srcu te pa zaničujejo in sovražijo! Da bo naš kmet tudi vedel, katerih teh „kmečkih prijateljev“ se ima v prvi vrsti ogibati, bomo že mi poskrbeli. V šestem odstavku Ornikovega poziva je zapisana nesramnost, da ima Ornikov „Štajerc“ lep namen in čist smoter. Da, res lep namen in čist smoter mora imeti list, katerega izdajajo in vzdržujejo taki ptiči! Nadalje je pribita še nesramnost, da deluje „Štajerc“ za občno korist. Ptujski nemčurski sleparji seveda ne povedo, da je ta „občna korist“ zapopadena edino le v bisagi nemčurskih trgovcev, nemčurskih gostilničarjev in nemčurskih „dohtarjev“, ki naj bi po Ornikovem „Štajercu“ zapeljala zaslepljenega kmeta v svoje žrelo. Konečni namen ptujskih nemčurskih slepar-I jev je pa ta, da se pripravi slovensko ljudstvo I za slovesen sprejem nemškega cesarja, hi je ob-! enem protestant. Kot nagrado za tako veleizdajsko i delovanje je Ornikov „Štajerc“ uže pred tremi ; leti dobil v dar od pruskega društva Südmarke I dva tisoč kron. Gotovo je, da je dobil pozneje j še več! V petem odstavku se prav po cigansko prosi, ! naj se gre s polo pobirati prispevkov, kakor po-i birajo cestni muzikanje milodare. Torej bi bilo i pač neumno, ko bi naš kmet samo še en vinar 1 plačal naročnine za nemčurskega „Štajerca“. Kdor kljub temu, kar smo danes in pa v prejšnjih številkah „Slovenskega Štajerca“ napisali, ostane še naročnik Ornikovega „Štajerca* ali pa celo Ornikov privrženec, ta ni drugega vreden, kakor samo pomilovanja, pa naj si bo sam cesarski namestnik grof Clary. V četrtem odstavku se trdi, da je glavni namen „Štajerca“ ta, da se obvaruje kmečko ljudstvo škode, in da se je samo zato postavila listu tako nizka cena; to je tudi najnesramnejša laž! Nemčur, ki želi slovenskemu ljudstvu dobro, to je nekaj takega, kar more verjeti samo kak norec. Uže v drugem odstavku smo povedali, da so ptujski nemčurji ustanovili „Štajerca“ samo zato, da se priveže slovenskega kmeta na nemške in nemčurske trgovce. Slovenski kmet naj bi še nadalje redil tiste ljudi, ki časte Bismarka in nemškega cesarja. Toda to se ne bode zgodilo. Slovenski kmet je že toliko pameten in zaveden, da si bo preje desetkrat premislil, predno bo nesel le en vinar v nemčursko trgovino. Slo- Slovenci, izza durij ven k mizi! Da ravnajo Nemci z nami po načelu: «Plačaj, pa pojdi!», smo si sami krivi. Kadar je čas govoriti, molčimo, ko je prepozno pa tarnamo in govorimo o krivici. Kdor molči vedoma o pravem času, ta podpira krivico. Vse občine na Štajerskem plačujejo v .deželni šolski zaklad jednake odstotke, pravično bi torej bilo, da bi se nahajale vse ljudske šole v jednakem plačilnem razredu. Toda ni tako! Večino šol po Zgornjem in Srednjem Štajerskem, to je v nemškem delu dežele, so pred leti pomaknili v I. in II. plačilni razred, a skoro vse šole po slovenskem Štajerskem pa v III., t. j. v najnižji plačilni razred. Ker nemške občine ne plačujejo niti jednega odstotka več nego slovenske, kaže zdrava pamet, da so slovenske šole zato v nižjem plačilnem razredu, da se ostali od slovenskih občin po postavi plačani odstotki lahko uporabijo za nemške šole. Ali ni to gorostasna krivica in sramotno zapostavljanje našega naroda? Ta krivična razdelitev, to naše zapostavljanje se da odpraviti s tem, da vložijo vse slovenske občine na deželni zbor štajerski takoj prošnje za odpravo III. plačilnega razreda. Tako bodemo dosegli, da se bodo oni od nas vplačani odstotki. katere so se doslej potegnile za nemške namene, pritegnili na našo korist slovenskim šolam. Prošnje še naj pošiljajo deželnemu poslancu dr. Ploju, oziroma Robiču ali Žičkaiju. Ni dovolj, da znamo obdelavah dobro zemljo in gospodariti pri hiši. temveč treba je tudi znati oni nemški gospodi krog mize pogledati v račune, kako oni gospodarijo z našim denarjem. Mi nismo več zadovoljni z zastarelim načelom: «Plačaj, pa pojdi!», temveč mi hočemo zanaprej tudi vedeti in videti, da se bode pravično deblo to, kar mi plačamo. Če smo «preženi Nemcem na desno, kadar plačujemo, hočemo imeti tudi takšno mizo, kakor jo imajo oni, ter ne maramo več za durmi ponizno in molče stati. Za odpravo lil. plačilnega razreda so doslej prosili: Občina, krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Artičah, v Globokem, na Planini, Vidmu, Sromljah, občini v Ločah in Gaberjih, krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Dobovi, krajni šolski svet na Zdolah in Rajhenburgu, šolsko vodstvo v Podgorju, občina, krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Zabukovju, Novi Štifti, St. Pavlu pri Preboldu, Lokarjih, na Gorici, Šmartnem in še več drugih. Toda teh prošenj je še vse premalo, število teh še ne zadostuje, pokazati Nemcem, da se zavedamo svojih pravic. Slovenske občine, krajni šolski sveti in šolska vodstva, hitite, da ne zamudite! Deželni zbor ne bode dolgo zboroval. Izza durij ven, k Nemcem, k mizi z zavednim in zmagonosnimklicem: «Jednake dolžnosti, jednake pravice!» Rusko-japonska vojna. Med Kuropatkinovo in japonsko armado še ni prišlo do nikake večje bitke; le tupatam so se vršili manjši boji med prednjimi stražami. Iz. Mukdena se poroča, da je zdravstveno stanje ruskih čet ugodno. Mnogo bolnih in ranjenih vojakov, ki so zaostali za armado, je došlo v Mukden. Bataljoni so močnejši, kot pri Ljao-janu. Cela armada stoji pod poveljstvom Kuropatkinovim. Vasi vzhodno in južno od Mukdena so od Kitajcev zapuščene, ker vse pričakuje bitke. Japonci se močno utrjujejo ter se v Ljaojänu in Hajčenu pripravljajo za zimo. V zadnjih dneh je došlo od juga precej novih čet ter je pričakovali še fonnoške divizije in drugih čet, kakor hitro pade Port Artur. Ne ve se povedati, kaj bo ruska armada storila pri tem vojnem položaju. Na Japonskem je bilo vpoklicanih zopet 50.000 re-zervnikov, ki so namenjeni za Mandžurijo. Japonci porabljajo pri svojih operacijah zahodno od Mukdena Hunguze za oglednike. Ruska konjenica je v teh krajih jako močna in njeni konji se nahajajo v dobrem položaju. Japoncem prijazni listi so že pričeli zdihovati, kaj bo z Japonci. Pišejo namreč: Za Japonce je zadnji čas, da pride do odločitve, ker imajo le komaj še numerično premoč. Že pri Ljaojanu je stalo 140.000 (?) Rusom 120.000 (?) Japoncev nasproti. Odločilna obkolitev Ku-rokijeva se ni mogla izvršiti, ker je bilo premalo čet. Kuropatkinova taktika je že začela polagoma voditi sad. Doslej je bilo geslo: Pridobivati si časa, četudi izgubimo prostora! Pravilno odmeriti čas in prostor je pa. bistvo strategije. Sedaj je pač gotovo, da bodo Rusi nasprotnika kmalu po številu presegali ter da bodo njihove najboljše čete stale v bojni vrsti. Japonci so pa že precej porabili svojih elitnih čet ter izpolnujejo izgube že z formacijami druge vrste. Še je za Japonce čas, da si ohranijo koristi dosedanjih zmag, toda Ojama mora odločno pobiti Kuropalkina. Taktični uspehi, kakor pri Ljaojanu, nimajo trajne vrednosti, le strategične zmage z važnimi posledicami odločujejo. Sedaj se še ne morejo Rusi ustavljati morebitnim operacijam proti svojim krilom. Ako se bo pa Ojama še dolgo obotavljal, zadati odločilni udarec, bo dala zima Kuropatkinu priložnost, izpopolniti svoje sile ter nastopiti proti nasprotniku. — I/. tega bi se dalo sklepati, da bodo Japonci še pred začetkom zime bili glavno bitko letošnjega leta. „Ruskoje Slovo“ poroča iz Mukdena: Ruske ogledne čete so doznale, da ja začela japonska pehota zopet prodirati. V neki kitajski vasi so našli ruski vojaki zalogo streljiva, ki je bila tu pripravljena že pred začetkom vojske. Prostovoljni kozaki so na reki Ljao zapalili devet japonskih ladij, naloženih s streljivom. Ogromne eksplozije so uničile ladije. Ko so se kozaki vračali, so zadeli na Japonce. Dva so vjeli in vlekli v Mukden. General Grippenberg, novoimenovani poveljnik druge ruske armade, je bil doslej poveljnik vilanskega voj. okraja. Star je nekaj nad 60 let ter je po rojstvu Finec. Odlikoval se je že v rusko - turški vojski. V ruski vojski je visoko čislan, tako da so z njegovim imenovanjem zadovoljni vsi. Drugo ruska armada bo štela 150.000 mož ter bo sestavljena iz vaznih aktivnih čet. Dne 5. septembra je bila bitka pri vasi Sjaljo Hedzi. Rusi so pognali v beg sedem japonskih eskadronov. Japonci so bežali v takem neredu, da niso mogli vzeti ranjencev s seboj. Rusi so vjeli mnogo japonskih dragoncev in dva častnika. Rusi se več ne umaknejo. General Veličko je rekel v nekem razgovoru poročevalcu «Novoje Vremja», da se mu zdi neverjetno, da bi se ruska armada umaknila do Tjenlina. Koncentracija armade se vrši naglo. Ojačenje prihaja redno, točno po načrtu. V kratkem času stopi ruska arnmda na vsej črti v ofenzivo. Koliko vojakov imajo Japonci? «Novoje Vremja» našteva skupno moč japonskega vojaštva tako: Popolnoma izvežbanih mož od 20. do 39. leta je 1,355.000 od katerih tvori 540.000 mož ak-tivno armado. Polizvežbanih mož iste starosti je 1,600.000. Neizvežbanili, a za boj še sposobnih je 400.000. Skupaj torej znaša vojna sila Japonske £5,955.000 mož. Od teh je na bojišču morda že 1,500.000 mož. Pušk imajo Japonci približno en milijon. Zato skrbno pazijo, da se kaka puška ne izgubi. Če pade vojak, dajo njegovo puško takoj drugemu. Koliko časa bo trajala vojska? Japonski grof Okuma je povdarjal v nekem govoru, da se je treba Japoncem pripravili na dolgo vojsko. Koliko časa bo trajala, se ne da določiti. Gotovo pa dve leti ter bo veljala dve miljardi jenov. Japonska si bo drugo leto izposodila 500 milijonov jenov. Okuma pa je opominjal narod, naj skrbno varuje svoje pomožne vire, ter je še enkrat povdarjal, da Japonska gotovo zmaga. Rusi bodo pričeli prodirati! Iz Peterburga se poroča: Vladni list ima iz Mukdena poročilo, da je Kuropatkin izdal 2. t. m. naslednje dnevno povelje: Pred več nego sedmimi meseci nas je napadel sovražnik pred Port Arturjem, predno je bila vojska naznanjena. Ob tedaj so ruske čete izvršile mnogo junaških dejanj, na katere je lahko domovina ponosna, a sovražnikova ošabnosKle še ni poražena, ampak sanjavi še dalje o popolni zmagi. Čete naše mandžurijske armade, dasi krepkega duha. niso bile dovolj številne, da bi porazile japonsko armado, treba je bilo časa, da se zagotovi naši armadi popolni uspeh. Radi tega sem zapovedal umikanje, dasi smo Japonce opetovano odbili. Kuropatkin hvali uzorno umikanje čet od Ljaojana do Mukdena in pravi, da je car določil zadostno število vojakov, da bo Japonska konečno premagana. Premagati je silne težave, da se vse to spravi preko oddaljenosti 10.000 vrst na bojišče. Stotisoče ljudij, na tisoče konj. na milijone tovorov se spravlja tekom sedmih mesecev iz evropske Rusije in Sibirije v Mandžurijo, in če bi bili doslej odposlani polki še nezadostni, bodo prišli novi. Želja carjeva, da sovražnika premagamo, se bo dosledno izvršila. Doslej je sovražnik mislil, da je izbral najpripravnejši čas, opirajoč se na svbje velike vojne moči, da nas napada, sedaj pa le prišel od vse armade težko pričakovani trenotek, da pojdemo sovražniku nasproti. Prišel je za nas čas, da prisilimo Japonce izvrševati našo voljo, kajti vojne moči ruske mandžurske armade so dovolj velike, da morejo pričeti s prodiranjem. Da se premaga močnega in hrabrega sovražnika, treba je krepke odločnosti vseh vojakov od prvega do najvišjega. Naj bodo žrtve še tolike, pomislite, kolike važnosti je zmaga za Rusijo in kako potrebno je, da svoje brate v Port Arturju oprostimo, brate ki sedem meseci branijo zaupano jim trdnjavo. Vojaki! Naša armada je na bojiščih izvršila velika dela junaštva, pomislite, da je čast Rusije v vaših rokah. Visoki vodja ruske države moli z vso Rusijo za vas ter vas blagoslavlja! V novih junaštvih s to molitvijo podkrepljeni, moramo se zavedati važnosti svoje naloge in nastopati braz strahu s trdno odločnostjo, storiti svojo dolžnost, ne oziraje se na svoje življenje. Božja volja bodi z nami vsemi! Izpred Port Arturja. Zopet je odbit japonski napad na Port Artur! Z velikanskim naporom je Nogi en teden brezuspešno naskakoval Port Artur in zdaj celo v Tokiu priznavajo že odkrito, da se bo Port Artur držal lahko še dva ali tri mesece. Učinki ruskih min so grozni. Rusi polagajo ponoči povsod mine. Vsi dohodi v Port Artur so v pravem smislu besede podminirani z dinamitom. Japorci so bili pregnani iz utrdb, katere so že zavzeli. Rusi so napravili na Ljaotešanu novo utrdbo, iz katere se pet topov obrača proti severu. Japonske bojne ladije so se vrnile k Elijotskim otokom. „Morning Post“ poroča iz Šangaja: Naskok na Port Artur se nadaljuje. Posebno silen napad je bil v noči dne 23. m. m. „Daily Express“ poroča iz Tokia: Časniki, ki so poprej že naznanjali padec Port Arturja na najodloč-riejši način, zdaj molče. Nogi je dobil v zadnjih tednih 10.000 do 12.000 mož pehote in devet oblegalnih topov za pomoč. Vsa okolica Port Arturja je kakor posajena z ruskimi minami, ki delajo veliko škodo. Obe stranki sta že vsled dolgega boja utrujeni. Iz Čifua se poroča: Zadnji splošni napad Japoncev je bil zopet odbit z velikimi izgubami zanje. Japonski častniki sami priznavajo, da Steselj odlično brani trdnjavo • in da sedanja japonska moč ne zadostuje, da bi vzela Port Artur, ker je oslabljena po velikanskih izgubah. Iz Tokia se poroča, da je tudi Mikado že opustil nado, da bi še letos Japonci vzeli Port Artur. Vsaj ukazal je, da se okoli trdnjave priredi zimski tabor. Japonci so baje sklenili, da ne bodo več gubili svojih ljudi v brezuspešnih naskokih, ampak, da bodo utrdbe le bombardirali od severa, vzhoda in zapada, od juga pa na morju zaprli pristanišče z neprodirno blokado. Dne 2. oktobra je došlo v Čifu 80 Kitajcev, ki so ušli vkljub strogi blokadi. — Eden pripoveduje, da je japonski naskok 2G. septembra povzročil Japoncem poraz z izgubo najmanj 50.000 mož. Kakor on popisuje, se je glavni napad pričel na zahodu in severozapadu, in sicer s streljanjem iz topov na pozicijah od zaliva Pigeon do Takušana. Pozneje so prodirali Jaoonci od Svišigina. Po hudih bojih so zavzeli Japonci en strelski jarek za drugim. Japonci so drli proti ruskim bajonetom. Boj se je bil prsi ob prsi in jarki so se polnili z mrliči. — Dolglo se je ustavljal obkop pred utrdbo, toda po večkratnem naskoku se je morala posadka umakniti v Ičan. Vedno naprej so prodirali Japonci. Trikrat so prišli celo do obzidja utrdbe. Toda bili so skoraj uničeni vsled goste toče krogelj iz pušk in brzostrelnih topov. Morali so se umakniti. Japonci so se ustavljali še pri obkopu nasilnim ruskim napadom. Obenem je prišla na pomoč od severa ena divizija od zaliva Pigeon, toda ni mogla dospeti do ruskih jarkov vsled strašnega streljanja pomorskih topov iz utrdbe Ljaotješan. Japonci bi radi prisilili to utrdbo k molku. Reuterjev urad poroča iz Čifua: Med zadnjim naskokom na Port Artur so Japonci opetovano napadli za Ruse jako važni ogljeni grič. Dne 22. septembra so ga zavzeli, ko so kot mravlje lezli po strmini. Ker je bil poizkus, postojanko zopet dobiti, skrajno nevaren, general Šteselj ni hotel naravnost izdati povelja, ampak je sklical prostovoljce. Vsak, kdor je bil vprašan, je bil piipravljen, nakar je bilo odločeno precejšnje število prostovoljcev. Moštvo in častniki so vzeli seboj ročne granate in po obupnem boju se jim je posrečilo pregnati Japonce iz vseh postojank. Rusi cenijo japonske izgube v 4 dneh napada na 10.000 mož. Poroča se, da je general Kuropatkin začel prodirati proti sovražniku. Pomaknil je čete do reke Hun. «Central News» poroča, da je Kuropatkin železniške postaje pri reki Saho in pri Jantaju zopet vzel Japoncem. Vreme je suho, a mrzlo. Sodi se, da pride v kratkem do bitke. Iz Port Arturja prihajajo sedaj v Čilu natančnejša poročila o zadnjih bojih. Pri zadnjem naskoku na Visoko goro je bil učinek strojnih pušk grozen. Rusi so pustili Japonce, da so prišli čisto blizu ter so potem s strojn mi puškami podrli cele vrste. Rusi so drli za Japonci ter naskočili japonske jarke, toda tu so se pa sami morali umakniti pred strojnimi puškami. Drugi dan je bilo vse gorsko pobočje pokrito z mrtvimi trupli. Rusi so podpirali boj iz utrdb komaj 500 metrov daleč. Japonci so ostali v jarkih. Japonci sedaj sami uradno priznavajo, da so bili potisnjeni nazaj ter da z bajonetom ni mogoče opraviti ničesar. Treba je trdnjavo pbslreljavali in izstradati. Japonce mori bolezen beri-beri. Med Rusi v Port Arturju se je baje začel tifus. Stesljevo pismo. Iz Cifua je slišati, da neko Stesljevo pismo od 23. m. m. izjavlja, da trošijo Japonci po nepotrebnem svoje streljivo in življenje, ker so Rusi trdni kot skala, in so pokazali najskrajnejšo odločnost v hrambi svojih pozicij. Brez tuje pomoči mu je mogoče vzdržati se še nadaljnih šest mesecev. Japonci nameravajo baje osvojiti Port Artur do 3. novembra, ko bo mikadov rojstni dan. Japonski častnik, ki je prišel izpred Port Arturja v Nagadsgi, pravi, da Japonci pas vedno tesneje oklepajo ter da je postala blokada jako ostra. Živil je vedno manj. Vodovod sicer niso Japonci osvojili, toda obvladujejo jih s svojim ognjem, da Rusi dobivajo vodo z veliko nevarnostjo. Obširne priprave kažejo na velik naskok. Vjeti Rusi pravijo, da je v trdnjavi mnogo mrtvecev nepokopanih. Bolnišnice so polne, da morajo ranjence spravljati že na ladje. General Steselj, ki je bil zopet pozvan, naj se uda pod pogojem, da sme garnizija, ne pa tudi brodovje, svobodno oditi, je odgovoril, da bo dal prihodnjič ustreliti takega poslanca. Važni dogodki na Koreji. V Pariz se brzojavlja iz Gensana od 7. t. m.: Vsi kraji ob severoiztočni obali Koreje so zasedeni od malih kozaških oddelkov. V Sunčinu je osem topov, južno od tega mesta je samo konjeništvo. Rusi se ne poslužujejo feč ceste ob vztočni obali, ampak prodirajo na veliki cesti dalje proti zapadu. Dvanajst džunk je prispelo z raznimi zalogami za «Rdeči križ» v Sunčin, kjer biva ruski general. Rusi svetujejo misijonarjem, naj čim prej zapuste kraj. General Hasegava, doslej poveljnik cesarske garde, je odšel na Korejo, da prevzame poveljstvo nad ondotnimi japonskimi četami. Najbrže bo korejska armada razpuščena ali postavljena pod japonsko poveljstvo. Vladivostok. Mesto se čuii popolnoma varno; šolski pouk se je pričel. Dopisi. Od dravskega polja. (Kako skrbi ptujski nemški okrajni zastop za ceste.) Pred volitvami v ptujski okrajni zastop je ptujska «giftna krota» regljala in predbacivala, da slovenski okrajni zastop ni nič storil za napredek, in da so ceste v okraju tako slabe, da ni mogoče več voziti. To regljanje je žalibog upli-valo na nekatere mlačneže, ki so volili z nemeurji, nevedoč, da s tem dajo samemu sebi udarec v obraz. Ptujski nemčurji so zmagali in s tem dobili večino v okrajnem zastopu. Star pregovor pravi: «Vsak svetnik ima obrnjene prste proti sebi» in ravno tako je s ptujskim okrajnim zastopom, v katerem so sami ptujski nemčur-ski kramarji, sinovi slovenskih starišev, kateri pa so zavrgli svoj materni jezik in se postavili v pruski tabor. Kakor znano, ptujska «giftna krota» pri vsaki prihki hvali te može, da so dobri gospodarji, pa to ne velja prebivalcem ptujskega okraja, temveč ti skrbijo, da se napolnijo v prvi vrsti njih žepi, potem, kar jim ni mogoče spraviti v svoj žep, hočeš ali nočeš, morajo požreti nena-siteni pruski zavodi, Södmarka, Studentenheim in Schulverein. Sedaj se je začelo zopet voziti na cesto šoder in, ako ima kdo le količkaj bistro oko. mu mora takoj v oči pasti, da so kupi letos precej redki, da, celo mnogo redkejši. To je dalo pisatelju teh vrstic povod, da je vprašal vse cestarje in druge, kako to, da so letos kupi tako redki in da so bili vsako leto gostejši. Odgovor je bil prav jednostaven: «lani sem imel 120 kupov, letos pa samo 60;» drugi zopet: «lani sem imel 125, letos 70;» tretji: «lani sem imel 200, letos 120» in tako naprej. Toraj letos pride na cesto skoro za polovico manj šodra kakor poprej, ko je bil zastop v slovenskih rokah in ti nemčurski mogočneži si menda domišljajo, da smo mi tako neumni, da ne bomo prišli na sled tej lumpariji, in da si bomo domišljevali, da bodo ceste takoj boljše, ker imajo upravo nemčurji v rokah, ako tudi kaj storijo ali ne. Vi, ptujske kramarske pijavke, mislite, da smo že pozabili, kako ste se napenjali pri volitvah in kako geslo je bilo: poprava in povzdiga cest. Dragi bralci in prebivalci okraja ptujskega, tako očetovsko skrbi pek in oče «Štajerčev», Ornig, za Vas. Letos pride polovico manj šodra na cesto, za polovico bodo ceste slabše, ter sčasoma res ne bo mogoče voziti. Ni treba pa menda misliti, da bodo izdatki za ceste manjši kakor ta čas, ko je bil okrajni mestni zastop v slovenskih rokah, temveč nasprotno; izdatki bodo veliko večji, ako-ravno se bo polovica manj porabila. Marsikateri pa G bode povpraševal, kam pa bodo dali drugi denar! Predragi bralci! Ptujske pijavke, ki sesajo naš krvavo zaslužen denar, bodo velikodušno darovali velike svote pruskemu Studentenheimu, Šulferajnu in SGdmarki; tam se bodo mastili z našim denarjem. Vi slovenski odborniki, pazite, koliko denarja se nam bode ukradlo in dalo Südmarki, Studentenheimu i. t. d., saj drugače ne more človek reči, ker denar je namenjen za naše potrebe, ne pa, da se nam ga vzame in da nenasitnim volkom. Vam pa, ki ste volili z nemčurskim kramarjem in s tem se postavili kakor izdajalci, oglejte si dobro, kako bodo sedaj šele ceste slabe in zavoljo Vas bodo morali po slabi cesti hoditi in voziti tisoči in tisoči, ki Vas bodo zraven še preklinjali. Pa edina sreča je, da to ne trpi na veke, da pri prihodnji volitvi pokažete nemčurjem vrata in volite z vašim, ki skrbijo za blagor naroda. Haloški. Iz Zavrč. Cenjeni „Slovenski Štajerc“! Tudi v naših občinah se je žalibog dolgo klatil ta ptujski „vsiljivec“. Da ne rečem neopravičeno „vsiljivec“, se razvidi iz tega, da je poslal nam slovenskim občanom nernčur Ornig dne 18. septembra, ta dan datirano 19. šte- | vilko „Nemčurskega Štajerca“ in sicer nič manj ko 100 iz- j ti.sev brezplačno. Gotovo ima tiskar Blanke v Ptuju ! mnogo papirja, ali pa ga je morda umrli Bismark zapustil Orniku. Ravno ta nesramni nemčur je šel na žalosten način iz sveta. Dne 20. septembra sta dva narodna moža pomagala temu pruskemu sanjarju v zrak. Eden teh dveh je imel neko debelo drevo v gozdu, ki se ni dalo drugače razklati, kakor da sta ga morala razstreliti. Moža nabijata smodnika v drevo, na vrh pa nabašeta „Ornikovega Štajerca“. Da ne bi ušel kazni, zamašita še trdno s prstjo. Ko med glasnim smehom prižgeta, nastane močen pok in ta „Bismarkoveč“ zleti ! v zrak. O joj. o joj. kaj je to, da se moža tiščita zanos? i Morebiti jima hoče uteči kri? Ne, ne, ostuden smrad jima udari v nos, ta grdoba smrdi po celem gozdu, ko trohneča mrhovina. Kdo bi bil lepše poplačal „Šta-jerčevo“ nesramno klokotanje, kot ta dva. Cenjeni možje in kmetje, varujte se tega smradu! Sedaj ravno, ko je jesen in nam preti najbrž huda zima, se ljudstvo bolje okovori in vrata trdno zapira. Ako bi imeli to gnilobo v vašem stanovanju, bi lahko bila okužena cela družina in najbrž bi začela izumirati. Blagovolite torej, vi Slovenci, razširjati „Slovenskega Štajerca“, ki si prizadeva nas obvarovati protestantizma in nemškega jarma. S ptujskim lažnjivcem in z njegovimi pristaši pa v lužo! Galipoznaš. Iz Razbora pri Slovenjem gradcu. Ker hoče j biti «Slovenski Štajerc» radikalno-naroden list, mora bičati tudi vse narodne mlačneže, pa naj si bodo po- svetnega ali duhovskega stanu. Poročati Vam imam g. urednik, o našem provizorju, ki se jako rad pajdaši s slovenjegraškimi nemčurji, posebno pa s slaboglasnim protestantom Blodnikom. Občevanja s takimi ljudmi Slovenci nikakor ne moremo odobravati. Ta gospod provizor kupuje celo moko pri Fuhsovem Janezu iz celjskega smrad-Ijivega mlina. Ali je to značajno, da gospodje duhovniki podpirajo narodne odpadnike in še celo take, ki psujejo čast. duhovščino s psovkami: pfaf, far i. t. d.? Res obžalovanja vredno! Iz marenberžkega okraja. Deželnozborske volitve so se obnesle kljub mali agitaciji v nekaterih občinah dobro. V Vuzenici je dobil narodni kandidat 73 glasov, dočim so tržani nabrali le 33 glasov za milijonarja Stiegerja. V Vuhredu so kmetje oddali za Thalerja 43 glasov, železniški delavci za Hilarija 29 glasov; nemškutarji s svojimi hlapci vred 9 glasov za Stiegerja. Pri sv. Antonu na Pohorju je dobil Thaler 33 glasov in Stieger nobenega, kar je silno razdražilo marenberške purgarčke. Zahvaliti se moramo v teh občinah za dobri izid pri volitvah zavednosti slovenskih županov. Škandalozno so izpadle volitve v slovenski (?) Ribnici na Pohorju, kjer ja dobil slovenski kandidat Thaler v celem 22 glasov. Rodoljubi, kje je ostala vaša zavednost, kmetje, ali ste spali med volitvijo, ali se vam je zmešalo v glavi? Istotako slabo se je volilo v Janeževem vrhu, kjer so „Štajerčevi“ modrijani oddajali svoje glasove za Stiegerja. Gospod Crepič, ali ste pozabili doma isti dan svoje geslo „Kmet naj voli kmeta“? Saj je bolj „nobel“ voliti „nemškega gospoda“, ste si mislili „Štajerčeve“ bulice, kaj ne? Zavedni slovenski kmetje so pa drugače in pametneje mislili, zato jim kličemo krepek „Živio“. Toda, ko bodo čez 4 leta zopet deželnozborske volitve, bo treba tudi v našem okraju vse moči napeti, in zmaga bo naša. Iz Lehnika pri Ptuju. Milo mi je pri srcu, ko mislim na časten izid volitev v IV. skupino v sosednih občinah Sedlašek in Nova cerkev: v naši lehniški občini, katera je bila svoj čas ena najzavednejših, pa se je oddalo pri isti volitvi 31 glasov za našega slovenskega kandidata dr. Ploja, nasprotno pa 54 glasov za nemčurskega Vračkota. Prešli so časi. a tudi naše zavedno ,ti in ponosa ni več. Žalostno je, da se je dalo toliko število občanov voditi od uslužbencev graške hranilnice in da je verjelo sladkim besedam nemčurskega ptujskega zapeljivca «Štajerca». Žalostno, ah bolje grajevredno, pa je tudi, da je občan in naš poštar Žirovnik vrgel hranilničnim uslužbencem na ljubo orožje v koruzo ter nam soobčanom ni hotel dati ob tej priliki dobrega sveta, dasi bi vsled svojih zmožnosti to lahko storil, kar je bil tudi storiti dolžan. Pomislite, posestniki, naše občine, imamo li res kake izredne koristi od graške hranilnice, da se naj vsled tega tukajšnjim njenim uslužbencem uklanjamo? Menim, da ne. Ali nam ne gre trda za delavce, odkar ima hranilnica svoja posestva med nami? In če jih dobimo, moramo plačevati mnogo dražje nego prej. Morda pa so delavci na mnogo boljšem ? Tudi ne. Vsaj je znano, da čim lažje se kaj pridobi, tem lažje se tudi zapravi. Bodimo tedaj v bodoče bolj samostojni ob priliki kakih volitev ter volimo istega, katerega nam ponujajo naši zaupni možje, ne pa tistega, katerega žele uslužbenci graške hranilnice in njeni meščan-ki prijatelji, kajti ti skrbe za Nemce, nikoli pa za nas Slovence. Skrbimo samo zase, za svojo stvar in čast, in naša občina bo kmalu očedena madeža, kateri jo zdaj one-čašča. Da bomo lažje zadeli pravo, čitajmo radi dobre časnike, kakor: «Slovenski Št vjere». ki neustrašeno raz-kriokuje zlobnost in sleparstva naših nasprotnikov ter krepko udriha po njihovem nečednem časopisu «Štajerc» ali «giftni kroti». Sežimo tedaj po njem, naročamo si ga sprva vsaj za pol leta. kar stane 1 K. To pa ni tako dosti; pijmo liter manj, pa je. Prvo, kar moramo storiti, ako hočemo biti samostojni gospodarji in ne hlapci nern-čurskih sleparjev, je to, da si naročimo in beremo «Slovenskega Štajerca». Občan. Iz Kozjega. Ljubi «Slovenski Štajerc»! Z veseljem te pozdravljam in ti želim mnogo zvestih naročnikov in bralcev. Vsakokrat te pričakujem z veseljem, ker veš mnogo smešnega in zanimivega povedati o ptujski giftni kroti in njenih komandantih. Pa tudi krotinega «haupt-mana» včasih prav s slastjo pograbiš za tista umazana ušesa, katera mu nategneš za več metrov na visoko, da gleda debelo kakor bik nova vrata, kadar dospeš v Ptuj. Dragi «Slovenski Štajerc»! Tudi jaz sem se namenil, ako ti je ljubo in drago, da ti bodem večkrat poročal o raznih novicah, posebno o kozjanskih in sploh bližnjih krotarjih. Danes samo nekaj malega o giftni kr oti ali o smradijivem Aritekristu. Tudi ta riga po kozjanskem okraju in okolici kakor kak star osel, in sicer po zaslugi tukajšnjega oskrbnika, ki mu pristoja ime «hauptman giftne krote z ledernato medaljo». Na njegov račun je prihajala in še menda prihaja v Kozje «giftna krota» k tistim kimavcem, ki so pod njegovo piklhaubo ali pod njegovo komando, to so dninarji in delavci. Posebno se je pokazalo na dan deželnozborske volitve za četrto kurijo, da je v Kozjem 13 krotarjev, ki plešejo tako, kakor jim „muzicirajo hauptman“, ki so oddali glasove za .,Štajercevega“ Wratschkota. Pfuj, sramota! „Hauptman“ te garde kaj rad skruni in ruši zakonski mir, kakor se je to dogodilo nedavno nekemu kočarju na Veterniku, ki ima mlado ženko, v katero se je „hauptman giftne krote“ zaljubil in zato plačal 200 kron, reci dvesto kron. Glej, „Nernškutarski Štajerc“, kakšne pristaše imaš in tajiš njih slabe in smrdljive lastnosti. Pometaj vsakokrat preje pred svojim pragom In šele potem idi pred drugega s tvojimi nesramnimi lažmi in obrekovanjem. Me razumeš, ptujska giftna krota?! Vsem našim odpadnikom in pristašem giftne krote bi rad napravil prav lin diplom iz repe za spomin zadnjih volitev. Pesebno veterhiškemu „Purgermajstru" Janezu, ki je sam zapisaval na volilne listke: Jožef Vračko in na ta način je prišel Franc Vračko ob 11 glasov. Bravo, kompare župan Kunaj! Povedati še moram to! Kosem bil predzadnjo soboto malo pred poldnem v Kozjem na pošti, prilomasti notri črni mož, otroško imenovan bela kreda, ali kako še vi, g. urednik, pravite tistemu, ki ometa dimnike? Menda dimnikar, kaj ne? Debelo je zahreščal, kakor medved: „Cajtung-Štajerc ist nicht da?“ Kapa kosmata, sem si mislil, glejte ga no, črnega moža, ki mu ravno za kosilo diši ptujski korundrč, ki ga je tudi dobil. Še danes mu želim dober tek! Hlastno ga je pograbil tako, pa so se vsi črni prsti poznali na korundičevem obrazu. To vam ni zastonj črni mož, ki bi smrdel samo po sajah in dimu, ampak še po ptujski giftni kroti. Pa o teh in še drugih krotarjih-junakih v kratkem kaj več. Ob koncu pa pošilja vsem zvestim Slovencem in Slovenkam, kakor tudi tebi, dragi „Slovenski Štajerc“, sto slovenskih pozdravov. Kozjanski Slovenec. Iz Radoelavec pri Mali Nedelji. Rajši bi pisal iz «Bračkoslavec», kajti pri zadnji volitvi v četrto kurijo je ta vas pokazala popolnoma svoje bračkoslavsko mišljenje, namreč 58 glasov za Wratschka in le 15 za dr. Ploja. V negativnem oziru imajo zasluge za ta izid malo-nedeljski mlačni župnik ter malohedeljski brezbrižni učitelji. Človek bi pričakoval, da v kraju, kjer je župnikoval učenjak Krempelj in kjer se rodil narodnjak dr. Razlag, renegantska ideja nima podlage, vendar se je dne 20. septembra 1904 izkazalo nasprotno. Izkazalo se je, da more par renegatov skvariti več, kakor zamore popraviti več narodnjakov, — popolnoma po s!arem pregovoru, da more škodovali norec več narodu, kakor basniti pa-j meten človek istemu. V pozitivnem delu za Wratschka imajo največje «zasluge» Franc Marinič, gostilničar v Radoslavcib, ki toči ptujsko smrdljivo žganje. Na sveji gostilni ima naslikan napis «k Sokolu» s sokolovo sliko, znotraj pa ima med drugimi napisi tudi vabilo: «Kmetje, predajajte žito, pšenico, pri meni kupujte vino, žganico!» Že ta napis izziva sodbo, da se Marinič hoče naravnost norčevati z odjemalci njegove smrdljive žganice in slabem jesihu podobnega vina. Kdor ga pozna, ve, da je širokoustni, v samega sebe zaljubljen mož, ki nikdar naravnost ne pove, kar si misli. To človeče tedaj je vspešno agitovalo za «kmeta» Wratschka, renegata iz Orehovec, s katerega sliko hoče baje nadomestiti omenjeno sokolovo sliko. Njegova agitacija je bila v tem izdatnejša, ker je svojim dolžni-I kom šnopsarjern grozil s tožbami. Njegova naklonjenost Wratschku je bila lem nerazumljivejša, ker se je dozdaj vedno na svoja široka usta hvalil s svojim narodnjaštvom. Drugi agitator je bil Alojzij Razlag, po domače Grahovec, nečak imenovanega velikana-narodnjaka dr. Razlaga, v vsakem oziru vreden kompanjon Mariničev, le še bolj grižav na ustih, sicer pa ravnotako domišljav in v samega sebe zaljubljen. Temu je menda gospod dr. Kukovec iz Celja pri volilnem shodu malonedeljskem tako omečil možgane, da od takrat še niso prišli v stari red, če so ga sploh kdaj zavzemali, ker je Razlag še od nekdaj znan nemškutar. O tretjem Wratscbkovem agitatorju županu Rakuša iz Sitarovec se ne ve povedati nič drugega, kakor da je bi! izvoljen za župana po znanem šildburškem načinu. Ta. se je širokoustil v svoji «nezgrüntani» modrosti, da ne pusti delati več samo dobtorjev postave, naj zanaprej tudi kmet sodeluje pri zakonodajstvu. Mi Malonedeljčani si ga borno kot kandidata zapisali za ono dobo, ko bodo tudi Nemci začeli pošiljati kmete samo v državni in deželni zbor, ne pa večinoma dohtarje. Mislimo, da bo toliko možganov že še imel, kakor gornještajerski krofasti kreteni. Ta župan je na prav prost način odpravil narodnega poštenjaka gospoda Božiča iz Radoslavec, da ni prišel kot vladni komisar v volilno komisijo. Vročil mu ja namreč šele dva dni po volitvi‘dotični dekret c. kr. okr ajnega glavarstva Ljutomer, katero je zaprosil, naj mu pošlje sodnijskega sluga Simoniča kot vladnega komisarja. Rakuša niti nemški ne zna, slovi pa že od nekdaj za «Štajerc» - moža. S prej navedenimi nahajal se je v volilni komisiji ludi gostilničar Korošak iz Precetinec, ki dobiva z Mariničem vred smrdljivo žganje iz Ptuja. Aha! Žganica pa Ptuj, pa ptujsko renegatstvo in gostilničarska požrešnost, kako tesno je to zvezano! Ubogi zapeljani radoslavski šnopsarji, Marinič in Korošak Vam gotovo nista podarila tistih procentov, za katere sta ptujsko žganico pri teh volitvah plačala ceneje kakor navadno. Ali ne spoznate, da se ta gostilničarja delata po znani Vam navadi iz Vas le norca! Zdaj imate paše sramoto. Sicer trdijo dr. Plojevi volilci, da bi moralo za dr. Ploja biti najmanje 25 glasov, zdaj jih je pa samo 15! Za število glasov bi trebalo vprašati sodnijskega sluga Simoniča iz Ljutomera, ki se je bil nekoč prav trdo seznanil s palico nekega Mečuha v postelji zakonske žene. Čudno se nam samo zdi, da c. kr. ljutomerska sodnija pusti vporabljati sodnijske sluge, ki imajo itak že preobilno posla. Radoslavčani, če Vam ne bo kmalu zasvetila luč boljšega spoznanja Vaših lažnivih in sebičnih zapeljivcev, Vam bodo Marinič in njegovi vredni sodrugi prekrstili občino Radoslavec v «Wratschkoslafzen»!! Iz Orehovec pri Radgoni. Bračko se trudi na vse načine, da bi se izkopal iz blata, v katero so ga potisnili njegovi prusjaški prijatelji. Ko se je pogledal j v ogledalo v 4. štev. Vašega lista, je skoro ob pamet | prišel, tako se je prestrašil svoje prave slike. V zadnjem listu ptujskih hinavcev nekaj klobasari, ! da bi se opral, pa se mu nikakor ne posreči. Zamorec | ne bo nikoli bel. Povemo mu, da naj gornjeradgonske | «Ruse» pri mira pusti. Rajši naj moli za svoje pruske ’ prijatelje, da jih ne dobe po bučah. Iz Kalobja. Pri zadnji deželnozborski volitvi je | volilo y naši občini 95 volilcev. Naš slovenski kmetski j kandidat g. Roš je dobil 55 glasov, socijalni demokrat | Mlakar pa 40 glasov. Za Mlakarja je agitiral neki človek I z imenom «Bregant», rekoč: «Volite Mlakarja, ker ta je j kmet, Roš je pa učitelj.» Res čudno, da se dajo ljudje j tako premotiti. Gospod urednik! Naznanjam vam tudi z | žalostnim srcem, da je v naši župniji močno razširjen ! tisti nesramni, lažnivi, nemčurski «Štajerc», ali «giftna ; krota*. Nekaterim kmetom je že ta list popolnoma pamet j zmešal, da ne vedo več razločevati, kaj je dobro in kaj J slabo, Vsak pameten človek mi bo potrdil, da je ptujski ! «Štajerc» najslabši časopis. On ima nalogo vse Slovence ! ponemčuriti. Res sirota je človek,ki gaje «Štajerc» dobil v svoje nemčurske kremplje. Smili se mi tisti kmet na Gradišču, ki pravi, da je «Štajerc» njegov evangelij. Janez,. Janez, kedaj te bo pamet srečala?! Tudi tisti kmet, ki je bil nekdaj kalobški župan, hvali ono cunjo in pravi: „Iz «Štajerca» se še kaj zvcž O glavnem «Štajerčevem» prijatelju in razširjevalcu kalobškem občinskem tajniku ali šribarju bom pa prihodnjič nekaj povedal. Naznanil bom pa tudi imena «Štajerčevih» naročnikov, če se ne poboljšajo. Saj vedo, kaj jim je storiti. Kmetje, naročite si poštene slovenske časopise, nemčurske pa zapodite od hiše, da vam ne bodo v sramoto. Spodnještajerske novice. Štajersko deželno gospodarstvo. Proračun štajerske dežele za leto 1905 izkazuje skupre potrebe 25,253.460 K, pokritja pa 14.405.487 K. tako da je nedostatka 10,847.973 K, ki se pokrije z dosedanjimi nakladami. V Ptuju so nemški vseučiliščniki ustanovili svojo „dijaško zvezo“. Pek Ornik je seveda moral biti poleg. Ptuj. Za časa volitev so ptujski nemčurji razdeljevali brezplačno „Štajerca“. Razdelilo se ga je okrog 30.000 — toda njim nemčurjem samim v škodo, kajti ravno pri tej radodarnosti in na listu samem so naši kmetje uvideli, kakšna lumparija je v zvezi s „Štajercem“ in njegovimi podrepniki. Oproščen je bil pred porotniki v Celju posestnik Martin Hriberšek, ki je bil zatožen, da je hotel zastrupiti Marijo Kvas, ki ima užitninsko pravico na njegovem posestvu. Celjske novice. Trislotisoč kron je zopet posodila celjska „šparkasa“ mestni občini; torej ne bo dolgo, da bodo imeli Celjani cele tri milijone dolga, manjka namreč samo še par tisoč do te velikanske svote. Denar se porabi za zgradbo nove dekliške meščanske šole. Toplice Laško je kupila na javni dražbi gospa Roza pl. Ther z Dunaja za 210.000 kron. Kontrolni shodi za rezerviste stalne vojne za mesto Maribor se vrše dne 17. in 18. oktobra, podkon-trolni shod dne 7. novembra t. 1. v dravski vojašnici. Začetek je vsakokrat ob 9. uri dopoldne. Ubili so v Leitersbergu vojaški novinci čevljarja Janeza Felserja, očeta osmih otrok. Razbili so mu glavo n odbili roke. Glavni krivec tesar Pivec se je sam naznanil sodišču. Badi poneverjenja denarja so aretirali rodbino Curhalek iz Mosteca pri Brežicah. Od aretiranih so bili že Jožef, Jožefa in Marija Curhalek radi poneverjenja denarja obsojeni. Odlikovan Slovenec. Adolf Kolman, finančni nadstražnik na Visokem v Bosni, doma na Planini, je dobil od deželne vlade laskavo izpričevalo za krepko in zvesto postopanje povodom pbžara neke hiše, iz katere je rešil več oseb. „Obrtno društvo“ v Celju nudi narodnemu kleparju, kolarju in sodarju ugodna mesta. Veš se izve pri društvu samem. Cvetoča jablana, ki ima mnogo cveta v začetku oktobra, je na posestvu gospe Dvornikove v Kozjem, dočim so še druge jablane lepo okrašene z zalimi jabolki. Tudi ta cvetoča jablana je dala letos že svoj sad. Redka, je ta prikazen v jesenski dobi. Potres, precej močan, se je čutil v kozjanskem okraju dne 22. septembra okrog 10. ure zvečer. Potresni šum je pridrvil od južno-zapadne strani. 8 Koroškega. Koroški deželni zbor. Za napravo dovoznih cest k novi železnici skozi Karavanke se je postavila v proračun za leto 1905 svota 23.045 K. Deželni odbornik baron Aichelburg je poročal o ustanovitvi kmetijskih zimskih tečajev ter predlagal, da se taki šoli takoj ustanovita v Spitala in Velikovcu. Predlog se je izročil gospodarskemu odseku. Poslanec Dreyhorst je poročal o obzidavi nekaterih hudournikov v kanalski dolini, posebno potoka Ukve, ki je provzročila lani toliko nesreč. Regulacija tega potoka je proračunjena na 30.800 kron. Razpravljalo se je še o regulaciji drugih hudournikov na •Gorenjem Koroškem. — Deželni odbornik baron Aichel-burg je poročal o ustanovitvi nove občine Bistrica ob Žili. — Poslanec Huber je poročal o zboljšanju planšarstva na Koroškem; predlagal je 6000 kron deželnega prispevka in ustanovitev posebnega tečaja za planšarstvo na kmetijski šoli. ,,Villacher Zeitung“ je uprizorila veliko gonjo proti slovenskim dijakom na beljaški gimnaziji zato, ker dijaki občujejo med seboj v slovenskem jeziku. Res velika je nemška kultura !' Slavni češki umetnik n a gosli g. Fr. Ondfiček nastopi dne 7. oktobra t. 1. v Celovcu. Raz oreh je padel 27. sept. 33 let stari Šei-berjev Jože iz Karla v Glanhofenu tako nesrečno, da je * na mestu umrl. Pod ključem imajo v Beljaku onega človeka, ki je hotel letos 1. septembra ob pol 12. uri ponoči zažgati Stehen pri Bekštanju. Imenuje se Johann Goller, doma h Silijana na Tirolskem. Razne stvari, „Slovenski Štajerc“ prosi vse slovenske rodoljube na Spodnjem Štajerskem, da mu naznanijo vsa imena najbolj zagrizenih nemčurskih trgovcev in krčmarjev i. t. d., da jih bomo „priporočali“. Več ognja. Naše cenj. dopisnike prosimo, da pišejo ostreje; vode mi ne maramo. Nejedernati dopisi romajo v peč. Kaj vse je v Ornikovem kraljestvu možno. Ptujski občinski svet mora imeti o časti jako čndne pojme. Njegovemu poglavarju se dokažejo različne sleparije in „častivredni“ odborniki sklenejo potem, da se mora naprositi gospoda župana, naj ne toži zaradi razžaljenja časti, ker je to „pod njegovo častjo“. Kako more občinski svet skleniti kaj takega, ko se niti najmanj ni prepričal o županovi nedolžnosti, je res jako čudno. Ali je ptujsko meščanstvo že tako korumpirano, da bode mirno gledalo, kako se slepari po županovem navodilu? Ali ne bode meščanstvo zahtevalo, da se župan opere prej, predno bo žel v kako pošteno družbo? Ako se to ne z9odi, potem si moramo misliti, da ima tudi Ptujsko meščanstvo ravno tako širok pojem 0 časti, kakor slavni ptujski občinski svet. Radovedni smo obenem, bode se li kak po- slanec v deželnem zborn zganil ter gospoda tovariša Ornika javno vprašal, če mn dopusti čast še nadalje obiskovati deželno zbornico! Kako se bo pa ptujski občinski svet opravičil napram našemn listn, „Slovenskemu Narodn“ in ptujskemu meščanstvu, smo pa še bolj radovedni. Najbrž bo pa zdaj g. Ornik istega (občinski svet) naprosil, naj ne toži! Živela kornpcija! Iz deželnega zbora štajerskega. V štajerskem deželnem zboru se je sprožilo že vse polno različnih predlogov. Deželni odbor je predložil nov lovski zakon. Poslanec dr. Jurtela je predlagal, naj se zagrade bregovi Drave v ptujskem okraju. — Poslanec baron Rokitansky je interpeliral deželni odbor, zakaj se še ni naznanil uspeh deželne komisije, ki je preiskovala finančno gospodarstvo v mestnem zastopu graškem. — Posl. Žičk ar je predlagal regulacijo Sotle. Posl. dr. Ivan Dečko in tovariši so vložili na c. kr. namestnika kot predsednika deželnega šolskega sveta interpelacijo zaradi zatvoritve šole v slovenjebistriškem okraju v me-j seču avgustu t. 1. Šole so bile zato zaprte, da so mogli otroci trgati Štiegerjev hmelj. — Deželni odbor je odklonil predlog poslanca Žičkarja glede ustanovitve meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Sev-I niči. Potem pa vpijejo Nemci, da smo Slovenci neolikan narod, šol pa nam ne privoščijo ti falotje. Poslanec V o š n j a k je predlagal, da se ustanovi hiralnica v Šoštanju. Premišljujmo besede! Iz mladeniških krogov se nam piše: Naš sovražnik je v Ptuju tiskal besede, kijih ne smemo pustiti vnemar. Zagnal je namreč hrup in vrišč na vsakega Slovenca, ki se je upal ob času zadnjih volitev v septembru ganiti. Bilo bi mu seveda samo to po volji, če bi Slovenci ves čas mirno spali, da bi Or-nikovičem pečeni golobje sami leteli v široko odprta usta. Nas so imenovali jako ljubeznivo. Rekli *so nam namreč «mlečezobniki», ki nič ne vemo, ki se vtikamo v stvari, katerih ne razumemo itd. Vsakemu takemu (kakor smo mi) bi morali pokazati vrata .... —Nismo sicer slišali, da bi bil kdo ubogal Ornika. Bilo bi tudi smešno misliti na to. Ali dobro se nam vidi, kako se nemškutarskazalega boji, da bi jim kdo ne pristrigel ciganskih la s; Naj bo. Mlečne zobe imamo mi Slovenci, — a vendar smo zmagali. Kdor ima mlečne zobe, ima upanje, da dobi še druge prave zobe. Gorje Vam, Ornikoviči, kadar dobimo mi prave zobe! Grizlo se bo vse drugače. Hvalo Bogu, d;i nam rastejo zobje. Vi nam jih seveda ne privoščite, postenj ako viči, ki plešete, kadar začne ropotati brezzobni vaš klopotec, nemčurski «Štnjerc». Vaše stare zobe že morate zalivati z zlatimi prusovskimi plombami, pa vendar slabo držijo in slabo žvečijo! Živeli mladi, močni slovenski zobje! Orehovskemu Wratschkotu zmešal je dopis v predzadnji številki «Slovenskega Štajerca» dočista možgane. Povedal mu je bridko resnico v obraz, pa še vse premalo. Orehovski prerok se je nato zaletel v naročje svojega ljubljenega pač v resnici njega vrednega šnop-sarskega «Štajerca», kjer mlati kakor poginjajoči pes z vsemi štirimi po teh pr ... h Slovencih, ki mu ne dajo več mirno spati, mu delajo toliko brige in ga hočejo spraviti ob ta «ljubljeni» kruhek okrajnega načelnika. Pa, kakor razmere sirjijo, ne bode nič pomagalo, kajti nemčurske občine prihajajo v slovenske roke, in tako tudi pride za tebe dan vpokojenja. Da se vidimo! Volitve v občinski odbor so imeli dne 26. avgusta 1.1. pri sv. Jurju ob Ščavnici. Iztrebili so vse bračkijanske Tiemškutarske odbornike ter jih nadomestili z vrlimi narodnjaki. Tako je prav! Izvoljen je bil dne 29. septembra občinskim predstojnikom pri Kapeli blizu Radgone mlad in vrli rodoljub g. Fr. Kolmanič. Dosedanji občinski predstojnik je bil omahljivec in se je zadnji čas rad pajdašil z orehovskim Bračkom. Vsled tega je moral iti z «penzijo». Zunanje novice. Zopet prusko nasilstvo proti Poljakom. Poljski listi poročajo, da nameravajo Prusi prepovedati v ljudskih šolah na Poznanjskem pouk v latinski abecedi, katero poučujejo v vseh šolah na celem svetu. To svojo nad vse modro, istinito pravo prusko korporalsko naredbo utemeljujejo s tem, da se poljski otroci potem nauče sami čiiali in pisati poljsko, ko poznajo črke latinske abecede. Nemško cesarstvo se sedaj že tudi lahko ponaša z velikimi dolgovi. Nima jih nič manj kot tri tisoč milijonov mark. Iz dežele lepih čednosti. Pred porotnim sodiščem v Hamburgu še je ravnokar začela senzačna obravnava proti 45 letni zasebnici Eliz. Wiese. Ta grozna ženska je umorila šest otrok in svojega moža. Obtoženka je prišla pred kakimi 15. leti v Hamburg, kjer si je najela v predmestju pritličje in celo prvo nadstropje neke hiše ter se nastanila pod imenom vzgojiteljice malih otrok. V razne liste je inserirala, da sprejema otroke proti 'enkratnemu odplačilu v preskrbo. Prijavile so se ženske iz raznih slojev, in neka berolinška „dama“ ji je plačala za svojega otroka 4000 mark. Obenem je inserirala v listih, da se iščejo „dobrosrčni“ gospodje, ki bi podpirali mlado, lepo dekle. Oglasilo se je nekaj „dobrosrčnih“ gospodov — obtoženka je potovala v ta namen v London in v Ameriko — in te gospode je seznanila obtoženka s svojo lastno hčerko, Ker je bilo mož.u obtoženke končno takega početja svoje žene preveč ter je zahteval, da preneha s svojimi hudodelstvi, sicer jo naznani policiji, je zločinka zastrupila svojega moža, da se iznebi nadležne kontrole. V vzgojo ji izročene otroke je deloma rabila za podtaknitev, deloma jih je prodala za drugačne nepoštene namene, šest pa jih je sama zastrupila z morfijem, med njimi tudi otroka svoje hčerke, ki ga je dobila v občevanju z „dobrosrčnimi“ gospodi. Prisiljena ljubezen. Po celem Rimu poznajo cinkarja Tcsseja, ker je strahovito grd; majhen je in grbav ter ima ves zverižen obraz. Vkljub temu se smatra za lepega mladeniča ter nadleguje s svojo ljubeznijo baš najlepša dekleta. Pri tem pa rabi tudi silo, ako se mu izvoljenka ne ukloni. Piva njegova ljubav je bila lastna sestra. Ko ju je videi z drugim možem pri poroki, je planil pred altar ter jo zabodel. Presedel je več let v ječi, a srce se mu še ni ohladilo. Zalezoval, je istočasno devet ljubic ter rabil zopet bodalo in revolver kot ljubavno sredstvo. V najnovejšem času se je zaljubil v nenavadno lepo 17 letno šiviljo G. Guglielmi ter se povsod ponašal, da je njegova zaročenka; ko mu je deklica to odločno prepovedala, jo je počakal na ulici tej' ji pri-zadjal z bodalom tako tetke rane, da ji ostane obraz vedno popačen. Z denarjem v grob. V Borbu na Ogrskem je umrla teta neke kmetice, pö imenu Meiner. Pred smrtjo je izrazila željo, da jo pokopljejo v nekem starem kožuhu. To željo so ji izpolnili. Ker niso našli pri starki nikake zapuščine, krivili so nečakinjo, da se je ista na nedopusten način polastila tetinega imetka. Toda ona je to odločno zanikala. Konečno so se ljudje spomnili na stari kožuh, v katerem je hotela biti starka pokopana. Odprli so krsto ter našli v kožuhu zašitih oO.OOO kron. Odličen časnikarski čin. Korespondenta listov «Times» in «New-York Herald», ki sta se z Okujavo armado udeležila bitke pri Ljaojanu 26. m. m. prav do zavzetja mesta, sta lahko ponosna na svoj časnikarski čin. Da se odtegneta japonski cenzuri, sta te dni ob veliki nevihti jahala z nekim kitajskim vodnikom 120 km daleč v stari Njučvan, nato se 16 ur vozila v odprtem kitajskem čolnu po reki navzdol ker zaradi vetra, ni bilo mogoče voziti se naprej, sta šla še 22 km peš do Inkova, kjer sta stopila v železnico. 60 ur po zapustitvi bojišča je korespondent lista «Times» oddal v Šanhajkvanu brzojavko dolgo 2700 besedi z natančnim opisom bitke, drugi dan pa iz Pekinga še 1200 besedi dolgo brzojavko. Japonska cenzura bi teh brzojavk gotovo ne pustila odpi'aviti. Prijatelj izza mladih let. Premožni Parižan Bidoire se je nekega večera z ženo vračal od gledališke predstave domov. V neki stranski ulici zastavi jima pot dolgin v razcapani obleki in z razmršenimi lasmi ter pokliče Bidoira po imenu. Ker se pa ta ni zmenil za to, vpraša ga tujec, ne pozna li več svojega prijatelja Aleksandra. Šele sedaj je Bidoire natančneje pogledal capina in spoznal v njem svojega prijatelja izza mladih let. Peljal ga je v bližnjo gostilno, da čuje njegove doživljaje. Komaj pa stopijo v lokal, že jih obkoli četa sumljivih gostov, ki so bili videti dobri znanci dolginovi. A tudi temu je kmalu izginil z obraza izraz ponižnosti in grozeč je zahteval od prijatelja denarja in dragocenosti, kar jih je imela žena na sebi. Bidoire je zaklical na pomoč, a v tem hipu je že tudi padel nezavestan na tla, zadet od več trdih pesti, dočim je ženo nekdo sunil z nožem v hrbet. Drugi dan je pa našla policija obadva v stranski ulici mrtva in oropana. Zagoneten umor. Na Dunaju so našli v stanovanju trgovca H. Kleina nekega neznanega moža umorjenega. Umor se izvršil pred kakimi osmimi dnevi. Od tedaj pogrešajo tudi Kleina, ki je živel v slabih denarnih razmerah ter se je nedavno poročil z neko slaboglasno deklico. Dinamit na tramvajski progi. V Melreseju (Amerika) je padel z nekega voza zavoj 50 kg dinamita. Voz električne železnice je zadel ob zavoj, ki se je razpočil ter zdrobil ves voz. Devet gostov je bilo ubitih, 19 pa hudo ranjenih. Japonski običaji v vojski. Japonci najraje tabore na prostem, toda večinoma v skritih gorskih pokrajinah in ne ob glavni cesti. Ob glavni cesti ostanejo le tedaj, ako zasedejo kak prelaz. S seboj imajo japonski vojaki vso hišno opravo, spleteno iz slame. Armadi sledi množica žensk, ki ji kuhajo jedila in skrbe za ranjence. Japonci ne zažigajo nobenega ognja, ampak sede raje •celo noč v temi. Prenočišča stražijo močne konjeniške in pehotne čete. Tudi imajo japonske čete pogosto odmor. Japonci plačujejo zelo slabo ter izdajajo že zdaj pogosto nakazila na rusko vojno odškodnino. Hiše in polja puste Japonci nepoškodovana. Onečaščenje žen je sicer prepovedano, vendar jim pa morajo Kitajci proti plačilu prepustiti gotovo število žensk. Oblastev se Japonci po-laste ali jih pa podkupijo. Vse one. ki se nočejo pokoravati njihovim poveljem, Japonci takoj pomore. Fotograf in ženitninski oglas. V «New-York-Heraidu» je stal te dni nastopni oglas: «Mlad plemič, Francoz, nedavno došel, bi se v svrho ženitve rad seznanil z mlado bogato Američanko. Sestanek danes zjutraj ob desetih pri Grantovem grobu. Znak: šopek vijolic v gumbnici». — Že precej pred desetimi se je polagoma nabralo kakih 50 dam, nekaj še brdkih in lepih, druge pa že bolj «zrele», vse pa razburjene in nervozne. Stražar spomenika in policist si lega nenadnega ženskega romanja h grobu generalnega predsednika tudi nista vedela tolmačiti. «Francoskega plemiča» pa še vedno ni bilo, in sicer z lahko razumljivega razloga. Kakor je sedaj pokazala reklama, je neki zviti fotograf naročil tisti oglas, da je tem potdm dobil sliko za kinematograf. In prav te dni bodo New-Yorčani kot «glavno privlačnost» občudovali v neki glasbeni dvorani «ponesrečeni sestanek petdesetih Američank z mladim francoskim plemičem». Ženska ujela dva tatova. Gospa Annie 0’Neil-lova v Jersey City, N. J., je rano zjutraj v spodnji obleki, toda oborožena z revolverjem napadla dva tatova, katera sta nameravala izprazniti blagajno v kavarni njenega soproga. O’ Neillova, katera stanuje nad kavarno, je slišala spodaj ropot, se hitro oborožila z revolverjem in odšla v kavarno. Kakor bitjo sta lopova ugledala posestnikovo soprogo, sta spustila denar na tla in utekla. Toda ona ju je zasledovala in med tem streljala, dokler nista prišla dva policaja na lice mesta, ki sta ujela tatova v trenotku, ko sta se hotela odpeljati s poulično železnico. Francoska galanterija. Velikemu francoskemu pesniku Viktorju Hugonu . je nekoč, ko se je peljal v omnibusu, padla vsled neprevidnosti neka dama na kolena. Ko se je jela vsa prestrašena opravičevati, segel ji je galantni pesnik hitro v besedo, rekoč: «Jaz se Vam pa zahvalim». Še galantnejše je odgovoril nekoč pisatelj Barbey d Aurevilly. V nekem salonu se je namreč mlada lepa dama vsedla na njegov čisto nov cilinder ter ga pomečkala. Ko je opazil pisatelj, v kako zadrego je prišla dama vsled tega, ji je rekel, da bi ji prihranil sitno opravičenje; «Milostiva, moj klobuk je obžalovanja vreden, W se ne zaveda sreče, ki ga je ravnokar zadela.» Praktična iznajdba za dojenčke. Profesor Pfandler v Inomostu jc iznašel pripravo, za katero mu bodo gotovo dojenčki — seveda ne nižjih slojev — hvaležni. Dete leži na fini, vpogljivi kovinski mreži, ki se loči s suho plenico od kovinske plošče, kakor hitro pride skozi mrežo in plenico na ploščo mokrota, se sklene električni tok — cela priprava je zvezana z električno baterijo — in v sobi začne zvoniti. «Dete zvoni!» kliče mati ter ga hiti previjat. Otroci, ki bodo počivali na takem aparatu, se najbrže ne bodo znati jokati. Nova moda pri obedu. V angleških visokih krogih je sedaj nova moda. Pri obedih, kjer je gostija, ne sedi vsak gost ves čas na istem mestu. Vsak sedi tam, kamor je sedel od začetka, le toliko časa, dokler ni končana juha. Potem zazvoni, gospodinja na zvonec in vsak gost se pomakne za en prostor dalje k drugi dami. To se godi tako pri vsaki jedi. To je za ženske jako koristna moda, da jim ni treba vedno poslušati prismo-darij svojih kavalirjev. Petletni deček rešil življenje. V Londonu sta bila petletni James Neidl in njegov dveletni bratec sama v hiši, katera je pričela goreti. James je bežal po stopnjicah, a med potjo se je spomnil, da bratec še spi v postelji. Urno sc je povrnil po stopnjicah nazaj, ki so bile polne dima, da je komaj dihal, ter vzel spečega bratca in ga srečno prinesel na prosto. Dojilja italijanskega prestolonaslednika. Zdravnik italijanske kraljice dr. Quirico je izbral med Pijemontezinjami dojiljo za novorojenega italijanskega prestolonaslednika princa Humberta. Dojilja je žena nekega gozdarja v Racconigu, 24 let stara ter mati lepega in čvrstega sinčka. Mlada dojilja je že prispela s svojim sinom v kraljevi grad v Racconigu ter se zavezala, da bo za 2 leti prekinila vsako zvezo s svojo rodbino. Določena ji je plača GOO kron mesečno, a po dveh letih se ji določi dosmrtna renta 100 kron mesečno. Seveda : se bo za časa njene «dvorne» službe ž njo postopalo j najobzirneje. Podrejena ji bo cela četa služabnikov in j služabnic. Podrejena je dojilja le kraljičini dvorjanici, lepi angležkinji Dicknes, do katere ima kraljica neomejeno zaupanje. Ritmojster — ropar. Nadavno je vpokojeni huzarski ritmojster Alfonz Mayer pl. Eichrode izginil z Dunaja, kjer sta napravila z ženo veliko dolgov. Mayer se je še pred enim letom poročil z bogato nevesto, a živela sta tako potratno, da sta zapravila vso doto. Sedaj pa se je zvedelo, da je «plemeniti» ritmojster vlomil v Bu-dapešti v stanovanje svoje gospodinje ter ji odnesel mnogo obleke in dragocenosti ter zbežal na Dunaj, kjer so ga prijeli. Šaljivi Francoz. Neki francoski kmet je prišel s svojo ženo k fotografu. «Gospod, rad bi dal fotografirati svojo ženo.» — «Dobro. Sedite, draga gospa, ter napravite čim prijaznejši obraz . , . Ena ... dve . . . tri. Gotovi smo. Sliko lahko takoj s seboj vzamete.» — «O, ni treba», je odgovoril kmet, «lahko si sliko sami obdržite. Fotografirati sem dal svojo ženo le zato, ker sem hotel videti enkrat, kakšna je moja stara, kadar napravi prijazno lice.» WS >#v* ys- «w> Hudič, občinski tajnik. Humoreska. Spisal Peter Verdnik. (Konec.) Ni trajalo dolgo, ko se vrne tajnik ter prosi vljudno, da bi se mu pokazala spalnica. Niti Katra, niti David si nista upala pokazati tujcu sobe. Ukazala sta Jeri, kateri sta skrbno zamolčala, da je tujec hudič, da naj mu pokaže spalnico. Opazovala sta tedaj tajnika pri luči in Katra'ni našla prav nič sumljivega pri njem. David pa, kateri je vedno tako stal, da je bila Katra med njim in med hudičem, je našel vse lastnosti pravega hudiča. Mej Davidom in Katro se je zopet vnel prepir; bolj ko je Katra trdila, da ni zapazila ničesar sumljivega na tem človeku, bolj se je tresel njen mož David, zatrjujoč, da je dobro videl, kako se mu kremplji skozi rokavice svetijo. «Pa menda vendar ne boš ti nesla čaja hu . . ., oh, joj, joj, kar zgovoriti si ne upam več tega imena!» «Mar ga hočeš nesti ti?» pravi Katra. «Kaaaj, jaz?! Živ krst me ne pripravi do tega, rajši grem bos po snegu v deveto deželo.» Ko je bil čaj gotov, vlije ga Katra v skledico, David pa pograbi lonec, ga trešči skozi vrata, rekoč: «Ne trpim lonca pri hiši, v katerem se je kuhal hudičev čaj.» Ko Katra čaju pridene še precejšnjo merico ruma. pokliče Jero, da ga nese tujcu. Ni trajalo dolgo, ko pribrenči Jera po stopnicah kakor divja ter se zgrudi na klop pri peči. Zijala je, oči so ji. izstopile, mahala je z rokama, pregovoriti pa ni mogla besedice. Sedaj pa je tudi korajžno Katro prešel strah. «Ali te je zagrabil?» vpraša Jero David boječe. Jera samo odkima z glavo, globoko zdihne ter šepne besedo «ne». «Kaj pa se je zgodilo?» vpraša Katra. Jera prične sedaj v pretrganih besedah pripovedovati: «Ko sem prinesla čaj, je ležal v postelji ter spal. Postavila sem skledico na nočno omarico, kjer je gorela tudi luč; ko sem zbudila tujca, je bliskoma vrgel odejo raz sebe in videla sem natančno, da nima človeških, marveč konjske noge s konjskimi kopiti. Kako sem prišla iz sobe in po stopnicah, ne vem. Naročil mi je pa še, naj zjutraj zgodaj zakurim peč.» «Kaj početi?» vpraša Katra. «Veš kaj, David, pojdi po gospoda župnika, mogoče nam on pomaga.» «Za celi svet ne grem sedaj ponoči uro daleč. Kaj pa bi bilo z vama med tem časom, ker bi vaju nihče ne branil?» Katra zaničljivo pogleda Davida ter pravi, da se z deklo skrijeta v hlev h kravam. ji «Tudi jaz se bom skril v hlev h kravam.» odgo-j vori David. «Jaz vaju ne zapustim.» Sklenili so torej, da prenoče v hlevu. David se je stiskal h Katri, kakor piščeta h koklji; o spanju seveda ni bilo govora. Noč je bila dolga, kakor nikoli poprej. Bližalo se je jutro, ko opomni Jera, da je ukazala ona pošast, ki ima kon'ske noge, zakuriti v peči. Dolgo časa so premišljali, kako bi storili; nobeden ni hotel iti kurit, nobeden ni hotel ostati sam v hlevu, dokler konečno ne sklenejo, da gredo vsi trije v hišo. V hiši je bilo tiho in mirno kakor v grobu. V peči je bilo še od večera nekoliko žrjavice in Jera je sama drva naložila in tiho odšla. Tajnik se je prav dobro odpočil. Njemu se niti; sanjalo ni, kakšen strah je povzročil s svojo šdo. Ko pride po stopnicah v vežo, se zelo čudi, da ni nikjer žive duše, da bi plačal čaj in prenočnino. Ko stopi med vežna vrata, zagleda v hlevu pri oknu Katro, katero pokliče, da ji plača. Katra je že mislila iti po denar, ali David jo vleče tako krepko za kikljo, da je začelo pokati vse šivanje. Ker le nikogar ni bilo iz hleva, krene tajnik sam proti hlevu. Ko David to vidi, porine staro z vso silo skozi vrata, češ, «pojdi hitro k njemu, sicer se priklati še v hlev.» Katra se osrči ter stopa počasi proti tajniku. Ko> se mu približa, ga dobro pogleda pod noge ter pomoli roko proti njemu. Tajnik ji stisne srebrnjak v roko, pozdravi ter urno odide. Komaj pa je odšel, zavpije Katra in spusti srebrnjak na tla. Srebrnjak je bil vroč, kakor goreče olje, ker ga je tajnik poprej položil na vročo peč; tajnika pa seveda skozi debele zimske rokavice ni nič peklo. Čez nekaj dni dobi David vabilo, da ima priti v občinsko pisarno. Lahko si je misliti, da se David ni rad odzval temu vabilu, ali kaj, župana mora ubogati. Ker je morala Katra nakupiti več stvari, šla je tudi ona, kar je bilo Davidu povsem všeč. V občinski pisarni — kamor ga je spremila tudi Katra — je David obstal blizo vrat ter sukal svoj klobuk v rokah. Tolažilo ga je le to, da je bil tudi župan navzoč, oči pa vendar ni obrnil od tajnikovih nog. «Zvedel sem,» — nagovori tajnik Davida — «da Vi trdite, da sem jaz pravi, živi hudič. Ali to ni tako, jaz sem človek, kakor Vi, ime mi je Tone, le pišem se Hudič, torej ne trosite take bedarije med ljudstvom.» David vrti svoj klobuk še hitreje, odgovoriti pa si ne upa besedice, ampak enomer gleda tajnikove noge. «Pa zadnjič, ko ste bili pri nas,» . . . prične Katra. «Sem si dovolil majhno šalo,» odvrne tajnik. «Pa konjska noga?» pravi boječe Katra. «Je bila prava konjska noga. Dobil sem jo pri konjedercu.» «Pa vroč tolar?» pravi Katra. «Pogrel sem ga na peči, katero ste mi tako dobro zakurili.» Sedaj dobi pa tudi David pogum ter vpraša; «Gospod, je pa to tudi vse res?» «Ali še dvomite?» «Hm, hm,» pravi David, ter gleda zopet tajnikove noge, kateri ga takoj razume. Naglo sezuje čevlje ter pokaže Davidu svoje prave človeške noge. «Gospod,» vzklikne David, «napišite zapisnik; jaz sem pripravljen svojo oslarijo z lastnoročnim podpisom potrditi!» Kunštne barabe. Tam v deveti deželi imajo barabe svoje kraljestvo. Umljivo je, da mora biti kralj v takem kraljestvu sam največja baraba. Temu kralju se je bilo dokazalo več goljufij in sleparij. Bil je jako razburjen. Sklical je tajen svet samih odličnih barab, ker poštenih ljudi itak ni bilo v njegovem svetu. Kralj je namignil svojim najzanesljivejšim barabam, kako in kaj se ima sklepati pri posvetovanju. Gospodje svetniki-barabe so bili kmalu edini. Zagnali so strašanski krik: ,.Živio, naš kralj! Živio! Smrt tistim, ki razkrinkavajo njegove sleparije!" — Štajerski Slovenci vedo, kje je to kraljestvo. * Kako se človek zagovori. Pridigar, ki j*# hotel župljanom prav živo predočiti potrebo pokore, navedel je med drugimi vzroki tudi to, da marsikdo zvečer leže zdrav, zjutraj pa mrtev vstane. * v A: Kako si razlagate prislovico: «Dajati je boljše kot jemati?» B: Mislite si očeta, ki ima šest hčera in vseh šest omoži; gotovo je oče kot dajalec srečnejši kot šesteri zetje kot odjemalci! * Amerikanskemubo 1 nikudo voli njego vzdravnik, da sme piti samo en kozarec žganja na dan. Bolnik se posvetuje s šestimi drugimi zdravniki in vsak mu dovoli en kozarec žganja. Bolnik je odslej spil vsak dan šest kozarcev žganja. * Mina; Moj mož je tako vnet za vse lepo. Lena: Da, da! Tebe pa zanemarja. * «No, Pepica, kako je bilo v šoli?» vpraša mati svojo hčerko. «Slabo,» odgovori hčerka, ki je bila prvikrat v šoli. «Dvakrat smo molili, pa nobenkrat jedli.» * Gost: «Natakarica, kako se imenuje vaše vino?» Natakarica: «Cernu vprašate, gospod?» Gost: No, krščenojeinzatomoratudiimetisvojeime. * «Mama. glej, tukaj imaš bel las !» «Vidiš, hčerka,» odgovori mati, «to je zato, ker me vedno tako jeziš.» «Oh, kako si morala šele ti jeziti staro mater, ker ima vse lase bele!» ♦ Gospod; «Čudno, včeraj so mi bili ti čevlji premajhni, a danes so mi preveliki.» Dekla: «Seveda, ker ste si sinoči umili noge,» * «Zakaj pa ne ješ mesa?» vpraša krojač svojega učenca. «Je še prevroče,» odgovori učene. «Malo popihaj, pa se takoj shladi.» «Popihnem ga lahko, a se bojim, da ga ne odpihnem». * Polovična dedščina. Domači berač pride prosit k župniku. Župnik: Ali bi vam bilo potrebno prosjačiti, ki ste vendar podedovali po očetu dva tisoč goldinarjev. Vaš oče so bili tako priden in skrben gospodar, vi pa ste berač, vagabund. Berač: Kaj pomaga, gospod župnik, ker sem podedoval samo denar, pridnosti in skrbnosti pa mi niso zapustili. * Pismo ljubljanskega kanonirja. Topničar Joža Črešnik piše domov materi vdovi: Ljuba, preljubljena mati! Potrebujemo zopet 40 milijonov goldinarjev za nove kanone. Pomislite, mati, koliko je to penez. Vi mi pošljite samo 10 gld., vse drugo ho pa dala naša država. Vaš hvaležni sin Joža. * Na p tuj s ki po st aj i. Celjska gospodična je obiskala svojega brata, ki je znan nemčur v Ptuju. Ker bi rada vedela, koliko časa ima, da se vrne zvečer v Celje nazaj, je vprašala vratarja ptujske postaje: «Prosim, gospod, kdaj se odpelje zadnji vlak v Celje.» «Gospodična, tega nikakor ne dočakava.» (Upamo, da ni čakala na zadnji vlak . . .) * Kje si se naučil plavati? Major novincu: «Znaš li plavati?» Novinec: «Da, gospod major!» Major: «Kje si se naučil?» Novinec: «V vodi, gospod major!» * Dober odgovor. Dva potepuha gresta mimo njive, kjer seje kmet. Porogljivo mu rečeta: «Oče, le delajte, le; midva bodeva pa uživala sad Vašega truda!» «To je prav lahko mogoče,» odgovori kmet, «ravno sejem konoplje, iz katerih se spletejo vrvi za vislice». * Suha krava, Ubožen kmet je gnal kravo na semenj in jo je ondi prodal. «Kravo si vendar prepoceni prodal,» reče mu sosed Jože. «E, kaj bi to,» odgovori kmet, «le pomisli, da je bila krava zelo suha; kako naj jo potem prodam dražje P* «Prav lahko,» reče Jože, «ako je bila suha, bi jo bil pa nekoliko zmočil!» * Kako se hudič jezi. Premec je imel navado, da je rekel ob vsaki priliki: „Primojdunaj!“ Ko ga nekdo opomni, da je to greh, odreže se takole: „Dobro delo, pravim jaz, dobro delo. a ne greh! Le poslušajte! Ce bi rekel: Pri moji duši, česar me pa Bog varuj in sveti Florijan, to bi bil greh. A jaz ne pravim tako; jaz vpijem: Primojdu—, hudoba me že sliši in hitro zapiše: ,Stari Premec se priduša.1 Jaz pa pravim; ,Dunaj!1 Tristo medvedov, zdaj mora pa hudoba brisati! Tako zvijem hudobo, da se jezi, in hudiča jeziti je prav tako dobro delo, kakor če bi častili svetnike, primojdunaj!" * Velik pijanec. Pijanec, po cesti 'grede, sam sebi! „Glejte, glejte, kako lepo je, če je človek pijan! Najvišja gospoda se mi lepo umiče, sicer se ji moram pa vselej jaz!“ * Iz navade. Prileten kmet leži na smrtni postelji. Pri umirajočem bolniku je samo njegov sin, kateremu prihaja nekako tesno, ker ni nikogar drugega. Gre pred hišo in se ozira, a nikjer ni videti žive duše. Ves nevoljen torej vsklikne: „Oče umirajo, pa noben hudič ne pride!“ * Oba vesela. „Kako živiš s svojo novo poročeno ženico?“ vpraša piijatelj prijatelj. „Prav dobro!“ odgovori prijatelj. „Ona meče vame lonce, sklede, ponve in kar ji pride v roke. Ce me zadene, veseli se ona, če ne, veselim se jaz, .in tako sva oba vesela!“ Vabilo. Gezanjevska dekleta uprizorijo v nedeljo dne 16. t. m. drugikrat v prid bralnega društva krasno gledališko igro „Dve materi“ v 4 dejanjih, in sicer v gostilniški dvorani g. Iv. Kukovca v Ljutomeru. — Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži prve vrste 60 vin., druge vrste 40 vin. Stojišča 20 vin. •— ♦Ta igra se je prvikrat predstavljala v nedeljo dne 9. t. m. pri g. Slaviču v Kamenščaku ter je sijajno uspela. Vabi se k obilni udeležbi. 26—1 Družba sv. Mohorja. Dne 3. oktobra bomo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige prej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1. Tržaška, 2. Krška. 3. Goriška, 4. Razni kraji, 5. Amerika in Afrika, 6. Ljubljanska, 7. Lavantinska. Cenjene gospode povjerenike, katerim knjige pošiljamo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo oil 1 OÖllÜci i dobita stalno delo na Spodnjem Koroškem. Naslov pove upravništvo lista pod št. 27. Kupijo se vse številke „Štajerca“ v Ptuju če jih kdo ima, ali pa jih preskrbi. Naslov pove upravništvo «Slovenskega Štajerca». A. Jurcev naslednik I Alojzij Senčar špecerijska trgovina v Ptuju priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, ima tudi veliko zalogo Portland-cementa (Judendorfer Portiand-Cement) po naj nižji ceni. Kupuje vedno vsake vrste poijske pridelke, namreč pšenico, hajdino žito (rž), koruzo, vsake vrste fižol, suhe gobe, jajca, maslo, sveže sirovo maslo (puter), orehe, kostanj i. t. d. vse to po najvišjih cenah. jnojzij Vršič trgovec v Ljutomeru naznanja, da je prevzel prodajo posameznih številk „Slovenskega Štajerca“. 30 Ivotei-I «st©'vlilie- vlečene'dne 1. oktobra: Trst: 38, 77. 8G, 71, 11. vlečene dne 8. oktobra: Gradec: 54, 50, 17, 41, 40. Najizvirnejše in najtioljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja prva sisečka tovarna tamburic J. STJEPUŠIN Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski leta 18%. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine. V isti tovarni izhaja tudi strokovni list „Tamburica“ po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred. Za vsaki inštrument se jamči. Veiik cenik s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj. • _ v ■ £ m Zdravje je največje bogastvo. Kapljice sv. Marka. Te glasovite in ne nadkri-Ijive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar in izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Te preženejo velike in male gliste ter bolečine, po teh provzročene. Tudi delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter «koliko» in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od te izvirajoče bolesti. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in «madronu» in zato ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo v „Mestni lekarni v Zagrebu“. Naročuje se edino in točno le pod naslovom: „Mestna lekarna“, Zagreb, Markov trg št. 80 poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot en ducat (12 steklenic) se ne,pošilja. Gena je naslednja in sicer franko na vsako pošto: a Prodajalna ® klobukov ki že celih 40 let na istem mestu v najbolj obiskani cesti kraja obstoji, se z vsem dobro sortiranim blagom zaradi bolezni v obitelji takoj za 1000 gld. proda. Več pove M. Mavef, klobučarica v Ptuju (Štajersko). 4 ducati (48 steki.) 14 K 60 v. 5 „ (60 „ ) 17 „ - „ 1 ducat (12 steki.) 4 K — h. 2 „ (24 „ ) 8 „ — „ 3' ,, (36 ,, ) 11 „ ,, Priznalnih pisem imam na tisoče, da jih ni mogoče vseh tukaj ponatisniti, zato navedem imena le nekaterih gospodov, ki so z posebnim uspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kišur, kr. nadlogar; Štefan Barčic, župnik; Ilija Manic, opančar; Sofija Vuhelič, šivilja; Jožef Seljanič, kmet, i. t. d. Mesina lekarna v Zagrebu, Mestni trg št. 80, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljena leta 1860. Ustanovljena leta 1860. vešč slovenskega in nemškega jezika z dobrimi spričali želi spremeniti službo. Naslov ,Zvest4 št. 100, poste restante Št. Jur na južni železnici (Štajersko). . „ v a x o - mlatilnice Le pri „Merkurju“ trgovina z železnino P. Majdič V Celju, se kupijo najboljši poljedelski stroji, vi-telji, slamoreznice i. t. d. Bogata zaloga traverz in železniških šin, železa za vezi, cementa, vodovodnih naprav ter cevi in vsakovrstnega, v železninsko stroko spadajočega blaga. P. Majdič v Celju. ❖ ❖ ❖ ❖ V f f ❖ ❖ ❖ V Stanje rezervnega zaklada ^ nad 650.000 kron, ^ jW«stna hranilnica IjnbljansHa t Stanje tiranilnili vlog nad 19 milijonov kron. na tfttiticm trgu zraven rotovža % sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 40i0 ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek ^ od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to,. ^ da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar ' maloletnih otrok in varovancev. V V * Denarne vloje se spreieinaio luöi po peSti in potom c, kr. poštne Irailnice. Posoja se na zemljišča po 4 s/4 0/0 na leto. — Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 50/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6c/o izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menjice in vrednostne papirje. V * V V V r £jttblja«5l(s jedilna banHa v Ljubljani. podružnica V CcioVcu. podružnica tf 5pljcfu. Akcijski kapital 1,000.000 K. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijorifet, komunalnih obligacij,, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. — Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. ViuHutuje in deVintsutuje Vojake ženitniusK« KaVcije. Eskomt in inkasso menic. Borzna naročila. Promet s čeki in nakaznicami. Naj večja in naj cenejša domača narodna eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Priznano dobro blago! Žepne ure so pravega švicarskega izdelka. mm X. Svttner urar v Kranju (Kranjsko). Zalagatelj družbe c. kr. državnih uradnikov za Avstrijo, priporoča svojo bo gato zalogo finih in natančno idočih švicarskih ur, zlatnine in srebr nine. — Mali dobiček, veliko spečavanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Opomba. Da jefmoje blago zares fino in ure zanesljivo idoče, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. Kdor hoče kupiti dobro idočo uro, naj se zaupno obrne na mojo tvrdko. Ustanovljeno 1. ® 1 Priznano najboljše 1 • o oljnate barve H zmlete s stroji najnovejše sestave, H s £ prekašajo vsako konkurenco po a £ finosti, ki omogočijo z jako majhno SS Cvss W S c množino pobarvati veliko površino, SS razpošilja s s flS •FS po nizkih cenah a os 41 f i# 1 i z 0 0 c* u 3 fc v £jubtjani prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga 0 • 1 slikarskih in pleskarskih predmetov. 1 ^ustroVani ccnilji dobe se brezplačno.