GEOLOGIJA 46/1, 65–74, Ljubljana 2003 Zgornjetriasne in spodnjejurske plasti na obmo~ju Podutika pri Ljubljani Upper Triassic and Lower Jurassic beds in the Podutik area near Ljubljana (Slovenia) Matev‘ NOVAK Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva l4, SI-1001 Ljubljana, E-mail: matevz.novak@geo-zs.si Klju~ne besede: norij-retij, lias, stratigrafija, paleogeografija, Zunanji Dinaridi, osrednja Slovenija Key words: Norian-Rhaetian, Liassic, stratigraphy, paleogeography, Outer Dinarides, Central Slovenia Kratka vsebina Na obmo~ju Podutika pri Ljubljani je v noriju in retiju v zelo plitvem lagunskem okolju zaprtega {elfa na Dinarski karbonatni platformi nastajal glavni dolomit, na severnem robu platforme pa na plitvem odprtem {elfu dachsteinski apnenec. Na raziskanem ozemlju se pojavljata obe litolo{ki enoti v svojih zna~ilnih loferskih razvojih. Zaradi pomanjkanja fosilov retijska stopnja ni lo~ena od norijske. Meja med triasno in jursko periodo je zaznamovana v glavnem s postopnim litolo{kim prehodom. Postavljena je tam, kjer lofersko razviti apnenec z velikimi megalodontidami preide v apnenec z zna~ilno temnorde~e obarvanimi kalcitnimi ‘ilicami, vlo‘ki oolitnega in onkolitnega apnenca ter algo Palaeodasycladus mediterraneus Pia. Abstract In the Podutik area near Ljubljana in a very shallow lagoon environment of the restricted shelf on the Dinaric carbonate platform the Main dolomite formation originated in Norian and Rhaetian. In the northern part of the carbonate platform on the opened shelf area the Dachstein limestone has been deposited. In the studied area both above-mentioned lithologic units occur in the typical Lofer development. Due to lack of fossils the Rhaetian stage is not separated from the Norian one. The boundary between the Triassic and the Jurassic period is marked chiefly by the gradual lithologic transition. It is focused into the zone, where the Lofer limestone with large megalodontids passes into the limestone with characteristically dark red calcite veinlets, intercalations of oolitic and onko-litic limestone and algae Palaeodasycladus mediterraneus Pia. Uvod (1961), Ribi~i~ (1973), Grad & Ferjan-~ i~ (1974, 1976) in Novak (2000). Raziskano ozemlje le`i pribli`no 5 km se- V ~lanku so uporabljeni podatki detajlne-verozahodno od Ljubljane v zahodnem po- ga geolo{kega kartiranja ozemlja, stratime-dalj{ku Posavskih gub (sl. 1). Doslej so ga trijskih meritev in stratigafskih raziskav no-raziskovali in opisali Rakovec (1938, 1939, rijsko-retijsko-liasne skladovnice predvsem 1955), Ramov{ (1954, 1961, 1990), Pirc na {ir{em obmo~ju velikega poduti{kega ka- Sl. 1. Polo`aj in geolo{ka karta raziskanega obmo~ja zgornjetriasnih in spodnjejurskih plasti Fig. 1. Location and geologic map of the studied area of the Upper Triassic and Lower Jurassic beds Zgodnjetriasne in spodnjejurske plasti na obmo~ju Podutika pri Ljubljani 67 Legenda k sl. 1 Explanation of fig. 1 Legenda: 1 aluvij; 2 glina in pesek (pleistocen); 3 debeloplastnati apnenci (spodnji lias); 4 dachsteinski apnenec (norij-retij); 5 glavni dolomit (norij-retij); 6 plo{~asti apnenci z ro`enci (jul-tuval); 7 plo{~asti apnenci in tufi (ladinij); 8 klasti~ne kamnine Grödenske formacije (srednji perm); 9 normalna meja; 10 pokrita normalna meja; 11 postopen litolo{ki prehod; 12 prelom; 13 pokrit prelom; 14 narivnica; 15 tektonska zdrobljenost; 16 mikrofavna; 17 mikroflora; 18 makrofavna (splo{no); 19 megalodontidne {koljke; 20 opu{~en kamnolom arhitektonsko-gradbenega kamna; 21 opu{~en kamnolom tehni~nega kamna Explanation: 1 Alluvium; 2 Clay and sand (Pleistocene); 3 Thick-bedded limestones (Lower Liassic); 4 Dachstein limestone (Norian-Rhaetian); 5 Main dolomite (Norian-Rhaetian); 6 Thin-bedded limestones with cherts (Julian-Tuvalian); 7 Thin-bedded limestones and tuffs (Ladinian); 8 Clastic rocks of Val Gardena formation (Middle Permian); 9 Normal boundary; 10 Covered normal boundary; 11 Gradual lithologic transition; 12 Fault; 13 Covered fault; 14 Thrust zone; 15 Tectonically crushed rocks; 16 Microfauna; 17 Microflora; 18 Macrofauna (in general); 19 Megalodonts; 20 Abandoned quarry of architectonic-building stone; 21 Abandoned quarry of technical stone mnoloma. Pobrani so reprezentan~ni vzorci kamnin in izdelani zbruski le-teh. Opravljena je mikrofacijalna analiza. Dolo~itev starosti in stratigrafskega polo`aja zaporedja temelji na fosilih in primerjavah z drugimi obmo~ji. Zgornji trias (norij in retij) Glavni dolomit Raz{irjenost: Na obravnavanem ozemlju je glavni dolomit s severovzhoda narinjen na starej{e triasne kamnine. Narivno ~elo poteka v smeri vzhod – zahod med Podutikom in Prevalom, tam pa se obrne proti severozahodu. Na vzhodu je po Kucji dolini s prelomom odrezan od jurskih skladov, na severu pa med kmetijo Prevalnik in Kucjo dolino od karnijskih plasti. Starost karnijskih (julsko-tuvalskih) plasti je dolo~ena na podlagi fosilnih {koljk Lopha montiscaprilis Klipstein (N o v a k & D o z e t 2002), Myophoria kefer-steini Bittner in Trigonodus carniolicus Bitt-ner, alge Clypeina besici Panti} ter forami-nifer Involutina sp., Glomospira sp. in Trocholina sp. (Ribi~i~ 1973). Na obeh straneh ceste med Podutikom in Prevalom sta v glavnem dolomitu dva velika opu{~ena kamnoloma, manj{i pa je vzhodno od Prevalni-ka (sl. 1). Tektonske sile so dolomit mo~no pretrle, zato so ga zlahka odkopavali v gradbene namene. Litolo{ki opis: Glavni dolomit je masiven ali debeloplastnat. V kamnini je dokaj jasno izra`eno menjavanje svetlej{ih in te-mnej{ih lamin in pasov stromatolita, lami- nita in dolomikrita (tab. 1, sl. 1), redkej{e so nadplimske bre~e. V svetlej{ih laminah prevladuje svetlosiva sparitna ali mikritna do-lomitna komponenta, temnosive lamine in pasove pa grade skorjaste prevleke stroma-tolita (tab. 1, sl. 2). Lamine so ravne, nagubane ali pa tvorijo do 1 cm velike sferi~ne onkoide. V nekaterih horizontih je zaradi izsu{itvenih razpok, zapolnjenih s sparitom, dolomit izrazito lisast (»birds-eyes structu-re«). Opisani dolomit predstavlja ciklotemo B loferskega faciesa (sl. 2). Fosili in starost: V glavnem dolomitu na obmo~ju Podutika ni fosilov. Njegov strati-grafski polo`aj je dolo~en na podlagi sedi-mentolo{kih zna~ilnosti in po analogiji s podobnimi plastmi na drugih delih Zunanjih Dinaridov (Buser 1973, 1974, 1986; Grad & Ferjan~i~ 1976; Ogorelec & Prem r u 1975; Dozet 1990, 1991; Ogorelec & Rothe 1993). Dachsteinski apnenec Raz{irjenost: Dachsteinski apnenec sestavlja greben Hru{evja, ozemlje jugozahodno od Glinice in osamelec ju`no od Dolnic, obdan s kvartarnimi usedlinami (sl. 1). Zahodna in severna meja s karnijskimi apnenci sta prelomni. Zaradi zamikov ob teh prelomih ni nikjer vidna normalna meja med dachsteinskim apnencem in glavnim dolomitom. Ju`na meja z liasnimi apnenci pa je postopna litolo{ka. Litolo{ki opis: Dachsteinski apnenec je svetlosiv, mikriten do spariten. Je debelo-plastnat ali masiven. Pogosto je prepreden z belimi kalcitnimi `ilicami. Povr{inska voda 68 Matev` Novak ul b 9 i o L. fflU GEOLOŠKI STOLPEC GEOLOGIC COLUMN 5 LITOLOfiKA SESTAVA LITHOLOGIC COMPOSITION < tu «S x ne a O 4- L ÄA3535E o 7« tZSL LU + o — lu H D-1 O >z «i -< /&**/&*? L=^ 7^7 Z i35Q Siv mi kriten apnenec z vložki ooUtnega apnenca GHöy tnicrüic llniKtortc with irtt&fbo-ds of oolitic limestone Apnenèeva breca Limestone breccia S™ apitai*« 7 vknifci Dc limestone Siv mi kriten ali spariten debeJoplafitnat apnenec loferakega razvoja Grey mi critic or sparitic thick-bedded limestone of Lofer development Pasovlt d«b«loplaslTiat *Iromalotitsn In laminiten dolomit loferekega razvaja Striped thick-bedded slTomaloiitic and laminitic dolomite of Lofer development Sl. 2. Geolo{ki stolpec zgornjetriasnih in spodnjejurskih plasti na obmo~ju Podutika Fig. 2. Geologic column of Upper Triassic and Lower Jurassic beds in the Podutik area Zgodnjetriasne in spodnjejurske plasti na obmo~ju Podutika pri Ljubljani 69 je vanj vrezala `lebi~e in {kraplje. Povr{je oblikujejo majhne vrta~e, ki dajejo pokrajini kra{ki videz. Apnenec pa je zakraseval `e med kraj{imi okopnitvami v norijsko-retij-ski stopnji. O tem pri~ajo kalcitne zapolnitve paleokra{kih korozijskih votlin s kokar-dno teksturo (tab. 1, sl. 3) in zelo tanke plasti intraformacijskih bre~. Slednje tvorijo do najve~ 5 mm veliki klasti belega mikritnega dolomita in apnenca, vezani s temnej{im sivim mikritnim vezivom. Podobno bre~o iz retijsko-liasnih plasti pri Grma~ah v osrednjih Posavskih gubah sta opisala Ogore-l e c in P r e m r u (1975). Opisani horizont je lepo viden na osamelcu ju`no od Dolnic in na grebenu Hru{evja. Predstavlja ciklotemo A loferskega razvoja, ki je nastala v nad-plimskem pasu. Sicer pa so v dachsteinskem apnencu razvite vse tri cikloteme (A, B, C) zna~ilne lo-ferske facije (F i s c h e r 1964) (sl. 2). Na jugovzhodnem vzno`ju osamelca ju`no od Dolnic in na obmo~ju Krasja se je v sublito-ralnem pasu razvila ciklotema C (tab. 1, sl. 4). Tudi ta je iz svetlosivega debeloplastna-tega apnenca. Ciklotemo prepoznamo po {te-vilnih presekih do 15 cm velikih megalodon-tidnih {koljk, ki na povr{ini lepo izstopajo (tab. 1, sl. 5). Le v enem, pribli`no 80 cm debelem horizontu na vrhu grebena Hru{ev-je je opaziti tudi stromatolitno razvito ciklo-temo B medplimskega pasu. Fosili in starost: Najbolj{i dokaz za zgor-njetriasno starost dachsteinskega apnenca na obmo~ju Podutika so stromatolitni horizonti in horizonti apnenca z megalodontidnimi {koljkami. Slednje so ohranjene le kot preseki in niso dolo~ljive. Litolo{kih kriterij za lo~evanje zgornjetriasnega dachsteinskega apnenca od liasnih plasti pa so horizonti oolit-nega apnenca, ki jih liasna skladovnica vsebuje, dachsteinski apnenec pa ne. V sivem organogenem apnencu z ostanki foraminifer in alg so prepoznani rodovi Endothyra sp., Glomospira sp. in Amobaculites sp.? Mikro-fosilnih ostankov je malo, vendar strukturni tip apnenca in biofacies ka`eta na najvi{ji del triasa `e na prehodu v jurski sistem. Tudi biofacies torej ka`e na postopen prehod med triasnim in jurskim sistemom. Primerjava: Zgornjetriasna loferska se-dimentacija (Fischer 1964) v Sloveniji je opisana v ~lankih Ku{~er et al. (1974), Ogorelec & Premru (1975), Dozet (1990, 1991, 1993), Dozet & Ogore- l e c (1990) in Ogorelec & Rothe (1993). Na obmo~ju Posavskih gub se poleg glavnega dolomita pojavlja tudi dachsteinski apnenec v loferskem razvoju {e v ^rnem grabnu na Dobroveljski planoti, pri Grma~ah pri Morav~ah (Ogorelec & Premru 1975) ter pri Ple{ah (Dozet 1985). Prav tako je ve~ji del apnen~evih skladov na Ra{ici, v {irokem pasu med Dom`alami, Zagorjem in Kumom ter med Sti~no in Trebnjem, ki so bili do nedavnega opisovani kot retoliasni in so tako prikazani tudi na listu Kranj Osnovne geolo{ke karte SFRJ 1 : 100 000 (Grad & Ferjan~i~ 1974), po dognanjih S. Buser-ja (ustna informacija) zgornjetriasne starosti. Tudi ve~ji del Julijskih Alp in Trnovskega gozda sestavlja enako razvit dachsteinski apnenec z vertikalnimi in bo~nimi prehodi v glavni dolomit (Buser 1973, 1986; Ogore-l e c & R o t h e 1993). Spodnja jura (lias) Spodnjeliasni skladi Raz{irjenost: Dachsteinski apnenec prehaja navzgor postopno v liasne apnence, med Hru{evjem in Kamnjem pa je meja prelomna. Tudi kontakt jurskih kamnin z glavnim dolomitom je tektonski (sl. 1). Na raziskanem ozemlju so razviti le spodnjejurski (spodnjeliasni) skladi, ki sestavljajo greben ~ez Kamnje, Sternico in Strmico do Podutika na jugu. V jugovzhodnem pobo~ju Strmi-ce sta dva kamnoloma. Manj{i je {e iz rimskih ~asov in je `e dolgo opu{~en, v ve~jem pa je danes obrat za separacijo (tab. 1, sl. 6). Profil jurskih kamnin je najbolj razgaljen v ve~jem poduti{kem kamnolomu (sl. 3). Litolo{ki opis: V spodnji juri je nastajal gost mikriten apnenec, zelo podoben dach-steinskemu, le da je navadno za odtenek te-mnej{i in pogosto presekan z mnogimi zna-~ilno temnorde~e obarvanimi kalcitnimi `ilicami. Pojavlja se v povpre~no 1 m debelih skladih, med katerimi so tanke lezike marsikje zapolnjene z glinenim materialom, ki so morda znak kratkih prekinitev sedi-mentacije. Po strukturi gre najpogosteje za mikritni in dismikritni apnenec. V njem so ohranjeni mo~ni sledovi bioturbacije. Redke alokeme predstavljajo lupinice ostrakodov, mikritizirane hi{ice foraminifer, kristalizi- 70 Matev` Novak L±J S ZLU go iii GEOLOŠKI STOLPEC GEOLOGIC COLUMN FOSILI FOSSILS litqlqSka SESTAVA LITHGLOGIC COMPOSITION eft en Lll n jj u L ILI a 3*0-< :hiih 1EH-1«-ah 1*- 2L> It 17 ie i« ia 11 1L> 3 . o I Q Id •4 6 S dt e Q &a L&2 Siv oolilw apnenec -Gray oolitic lunettone Siv apäf iEen api»nfrL ¦ Grey ipifiliC llntfrätohe Siv liaaül dcbcluplasEnaE ini kriEif-n apnc-nin: Gruy-spo+twd thiefc-bflddfld mj^ritic IjmwtoP» 5iv ool¦li-.i apnnn de - Gray onliEic li incx-tunc SvrtloaiM debetöplaarnai mi krire-n in :;pjri"cn apnence Light g«y Uileh.-beddrd ntitriliu jfid SparitlC liintslone Siv spariren apni?nc-i: ¦ Grey sfiaritic limc-Mone Apnentev* breie . Lbnealone breccisa Lofenjho razvtt apnenec Limcatanc in Lofcr dnvdDptncnl Siv miknten apnenec - G"JY minrilK: limestone OfflUnitanknlitn< jipnnnec - O^litiCrniholitic llmwlon» Svetltreiv pias1na( Spanien apnenec Lighl gray bflddod sparili^ limetfdnn Siv pla4liuL3p4rilcn. c-olitcn in *rtküNt*rt apnence z Patacati2