List 26.
Kedaj naj se senožeti kosijo?
O tem, kedaj je pravi čas, travnike kositi, je se zmirom nekoliko prepira med kmetovalci.
Eni trdijo, naj se kosijo takrat, ko trava na seno-žetih v najlepšem cvetji stoji, — drugi takrat, ko je veči del trave že ocvelo, — tretji pa, koje vsa trava popolnoma ocvela.
Kdo ima prav?
Tudi rastline nasenožetih, kakor žita, napravijo na vrhu svojem seme (klasje), v katero se iz bilk preseli največ redivne tvorine. Vsaj vsak to vć, da žito ima v klasji (zrnji) svoj kapital, bilka potem je samo manj vredna slama.
Ta prevdarek naj bi kmetovalcem veljal za razsodbo pričkanja: kedaj je najbolje travnike kositi.
Da bo senc dobro in redivno, ne pa slama, naj se senožeti kosijo takrat, ko je trava v najlepšem, polnem cvetji. Takrat je cela bilka še polna dobrega soka in tedaj tečna klaja. Pozneje je že od dne do dne bolj trda, in mnogo trave in deteljce postane suhlad,   ki   ni  veliko  bolja od suhe žitne slame.
Res je sicer, da pozna koŠDja okrepča travnik zato, ker se mnogo semena iz ocvelih rastlin poseje na travnik; al gospodar naj na vago dene prevdarek: ali mu ni za živino zgube veliko, če nakosf manj in pa slabe, to je, maDJ redivne klaje?
Ce le na kup gledaš, ne pa na to, koliko ima kup v sebi, grozno se motiš!
Kar morebiti travnik zgubi s tem, da se poseje semena manj po njem, ker rastline niso še popolnoma ocvele, to se mu pa po vse nadomesti s tem, če senožeti svoje ne daje „škrjancem gnojiti", ampak da jo sam gnoji včasih in, kjer je mogoče, z vodo napaja. Jasen dokaz tej resnici je to, da marsikater gospodar ima blizo svoje hiše vrt ali kak drug kos zemlje, kjer travo po 4 ali celo 5krat na leto kosi, da živini frišno klajo poklada. In prav na tacih zemljiščih izraste vsako leto največ in najbolj tečne trave.
Letos, žalibog, pa deževno vreme gospodarjem nagaja, da proti pravemu spoznanju svojemu, da ni dobro kositi pozno, bodo vendar morali pozno kositi, — drugi pa, ki so že kosili, ne morejo mrve domu spraviti ali pa jo spravijo le mokro domu. Za take nadloge se svetuje sledeče.
Kdor ni mogel mrve na travniku do dobrega posušiti, sušiti jo mora v kozolcu, če ga ima, ali pa pod streho na tleh, kjer se podloge narede iz dilj ali les , na katere se nameČe najprej na dno malo slame, potem pa mrva. — Pomaga tudi ne dosti suho mrvo v s eni c i tako skladati, da poredoma pride ena lega mrve, ena pa suhe slame, kajti suha slama veliko senene vlage na-se potegne. — Se tretja pomoč — se ve najdražja — je ta, da %e mokrotno senc da malo osušiti, potem v senici močno stlačiti in pa s kuhinjsko soljo o soli ti, da se nekoliko skisa; tako dobro stlačena in okisana mrva se ne spridi, ampak še bolja je z dodano soljo.