.TTfim
i
1*1065
Januar 1965
— mesec naših prošenj
H Da bi bile premagane ovire in predsodki, ki ovirajo krščansko edinost...
V mesec januar vsako leto vpade molitvena osmina za zedinjenje kristjanov. Molijo jo katoličani in nekatoličani. Kliče nam v spomin žalostno dediščino 900-letne ločitve in razdora v istem Kristusovem skrivnostnem telesu. Med vzhodom in zapadom je bil do nedavnega nepremostljiv zid, ki se zdi, da se je zadnja leta znižal toliko, da se zapad in vzhod, katoličani in pravoslavni, katoličani in protestanti na zapadu samem, začenjajo pogovarjati, spoznavati drug drugega.
Glavna ovira je nepravo pojmovanje pa-peštva, ki predstavlja vodstveno mesto v Kristusovi Cerkvi. Eni ga obdolžujejo hrepenenja po vladanju, drugi pa mu očitajo totalitarizem. In katoličani sami včasih ne razumejo pomembnosti gibanja za zedinjenje in ga ne študirajo, ne poznajo, mu celo nasprotujejo.
Drugi vatikanski cerkveni zbor je napravil v tretjem obdobju korak, ki bo ostal temeljni v delu za zbližanje kristjanov in — kdaj, ve le Bog — bo vodil k zedin jenju vseh verujočih v Kristusa v eni sami Kristusovi pravi Cerkvi. Zgledu papežev Janeza XXIII. in Pavla VI., ki iz srca delata za zedinjenje, naj bi kristjani sledili z delom in molitvijo.
Zedinjenje je delo milosti; brez molitve pa milosti ni možno dobiti. Zato prosimo Boga, da bi vse ovire, vsi predsodki padli in bi bili kristjani res vsi eno, kakor sta »Kristus in nebeški Oče eno«.
SB Da bi se delo za zedinjenje kristjanov učinkovito pokazalo tudi v misijonih ...
Nekateri nekatoličani so si že dolgo časa prizadevali, ustvariti edinost krščanstva na misijonskem področju. Posebne svetovne konference v tem smislu obstajajo že pol stoletja in sodelujejo z »ekumenskim svetom krščanskih cerkva«.
Katoliški Cerkvi ideja edinosti vere in zedinjenja kristjanov (ideja ekumenizma) v misijonih ni tuja. Razdvojenost kristjanov pri nekatoliških in nepokristjanjenih narodih, med katerimi delujejo katoliški misijoni, ustvarja težek položaj in rodi večkrat v teh narodih, ki iščejo lepše in nove vere, naravnost pohujšanje. Istega Kristusa oznanjajo misijonarji, pa so različnih ver; med njimi ni vedno pravega razumevanja, pravega sodelovanja, pravega hrepenenja oznanjati resnični nauk. Katoliški misijonarji se seveda zavedajo, da je Kristus rimski katoliški Cerkvi zaupal svoj nauk, da ga nepokvarjenega čuva, oznanja in živi. Od svojega nauka torej ne morejo odstopiti. Toda kolikokrat bi si lahko protestantski in drugi misijonarji složno med seboj pomagali! Skrajni čas, da vsi kristjani skupno delajo v misijonih, kajti število poganov zelo narašča.
Naslovi slovenskih duhovnikov in uradov
ANGLIJA:	Ignacij Kunstelj,
Offley Road 62, London S.W. 9., England (Telet. RELiance 6655; izg. Rilajcns).
AVSTRIJA:	Janez Hafner,
Theodor-Kömerstr. 111, Graz. — Anton Miklavčič, Kapellengassc 15, Spittal/Drau, Austria.
BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Ličge, Belgique, Tel. 01/233910). - Kazimir Gabore, 19 aventic Louis Empain, Marcinclle (Hainaut), Belgique, (Tel. 07/367754).
FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargcau, Paris 20, France, (Telefon MENilmontant 80-68) — Ciril Lavrič in p. Vladimir Klemenčič, 7 rue Gutenljcrg,
Paris 15, France, (Telefon 250-89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Dcbussy, Ličvin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, Merlcbach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina, 6, rue de France, Nice (A. M.), France.
ITALIJA: Slovenski dušnopa-stirski urad, via dei ColH 8, Roma, Italia.
NEMČIJA:	Ciril Turk, 42
Obcrhausen-Sterkrade, Mathildc-strasse 18, West-Deutschland (Telefon 62676). - Ivan Ifko, 43 Essen—Altenessen, Schonnefeld-
str. 36, W. Deutschland. (Tel. 291305). — Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim-Neckarau, Rhein-goldstr. 3., W. Deutschland (Telefon 851663). — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Heusteigstrasse 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). - Dr. Janez Zdešar, Schubertstr. 2/1., 8 München 15, W. Deutschland (Tel. 536453). -Franc Seška r, ZieblandstraUe 32/II Rgb., 8 München 13, W. Deutschland (Tel. 550296).
NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, ßclgie.
ŠVEDSKA: Jože Flis, Gamla Nissastigcn 65, Oskarström (Halmstad), Sweden (Telefon 035/60086).
Modri * Vzhoda Počastijo oovorojenega
Zveličarja
Slika j© v Pinakoteki v Münchnu, de|o flamskega slikarja Ro9erja van der Weyden (1399-1464)
' Iw	blematike našega časa.
Sveto pismo ne pove, ne koliko je bilo bogoiskateljev z Vzhoda, ne kaj so bili po poklicu; pravi samo, da jih je bilo več, in imenuje jih modre.
Tudi v letu 19f)5 je prava modrost edino v tem, če znamo vkljub vsemu opoju modernega napredka in tehnike v veselju in skrbeh, v upih in trpljenju našega časa najti svojo pot do Zveličarja.
Najde ga samo, kdor ga išče; samo, kdor zna motriti nebo, najde zvezdo vodnico; ko jo pa najde, gre za njo, čeprav je mnogi niso našli (ker je niso iskali) in čeprav s posmehom ali celo s sovraštvom skušajo še druge odvrniti od Zveličarja.
Pot modrih nam letos kliče v spomin obisk Pavla VI. v Palestini in njegovo naravnost zmagoslavno romanje v Indijo: pri enem in drugem je šlo za to, kako najprej še globlje spoznati Zveličarjevo blagovest in kako jo v modernem času razglasiti in približati vsem ljudem.
Vsi ljudje dobre volje so namreč sprejemljivi za bistvene poteze evangeljske blagovesti: pravica, ljubezen, mir, uboštvo (nenavezanost na zemeljske dobrine), pri enih so te poteze že izraz sprejete resnice, drugim pa so v iskanju zvezde vodnice, kažipot k resnici.
Kako v modernem času razglasiti in približati vsem ljudem blagovest božjo? Najprej moramo svoje krščanstvo potrjevati s svojim resničnim krščanskim življenjem, da bo Cerkev v sijaju svoje svetosti, brez gub in madežev, kažipot iščočemu človeštvu 20. stoletja; potem bomo naravno sodelovali tudi pri delu in težnji vesoljne Cerkve, da bodo vsi, ki verujejo v Kristusa, v medsebojni ljubezni in molitvi našli edinost.
Modri z Vzhoda so skupaj potovali in skupaj počastili Zveličarja. Kakor gospodarski in socialni napredek ni mogoč, če bi vsak gledal samo nase, teptal pa pravice in potrebe drugih; mogoč je pa v medsebojnem pomaganju, spoštovanju in odpovedi, — tako tudi v duhovnem svetu ne gre samo za osebno odrešenje vsakega izmed nas, gre predvsem za skupno odrešenje nas vseh, da kot izvoljeno ljudstvo Nove zaveze z roko v roki gradimo novi, duhovni Jeruzalem.
Zvezda nam sveti v novem letu
Katera zvezda — se vprašujete?
Zvezda božične skrivnosti. Tista zvezda, ki je zasijala na prvo božično noč .. .
l’a kako je bilo takrat z vso zadevo? Naj vam na kratko povem!
Tedanji rimski cesar, pod katerega je spadala tudi Palestina, je zapovedal ljudsko štetje. Zato so se v Palestini hodili popisovat vsak v svojo domovinsko občino. Tako sta šla tudi Jožef in Marija, kateri je bilo oznanjeno, da bo spočela in rodila Sina božjega, v svojo domovinsko občino, v mesto Betlehem. Tam se je Mariji dopolnil čas poroda. Ker ni našla stanovanja v mestu, sta se z Jožefom zatekla v hlev na betlehemskem polju. In tam je porodila sina, ga povila v plenice in položila v jasli.
Angel je to oznanil pastirjem: »Oznanjam vam veliko veselje. Rodil se vam je danes Zveličar, ki je Kristus, Gospod.«
Osmi dan po rojstvu so dali detetu ime Jezus. Štirideseti dan po rojstvu sta Marija in Jožef nesla Jezusa v tempelj, da bi ga darovala Gospodu, kakor je bil običaj pri prvorojencih. Tedaj je starček Simeon vzel Jezusa v naročje in ga imenoval »luč v razsvetljenje poganov«, Mariji pa je napovedal: »Glej ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogih. In tvojo dušo bo presunil meč.«
Dete Jezusa so prišli molit tudi modri z Vzhoda. Ko so odšli, je angel Jožefu rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt!« Herod je namreč hotel Jezusa umoriti. Herodovi vojaki so pomorili vse majhne dečke v Betlehemu in okolici, misleč, da je Jezus med njimi.
V Egiptu je sveta Družina ostala do Herodove smrti, potem se je vrnila v Nazaret. V Nazaretu je Jezus rastel in se krepil, vedno bolj poln modrosti in milosti. Ko je dopolnil dvanajst let, je šel z Jožefom in Marijo v Jeruzalem v tempelj. Učitelje svetega pisma je tako modro spraševal, da so strmeli nad njegovo razumnostjo. Tam sta ga Marija in Jožef po tridnevnem iskanju zopet našla. Vrnil se je z njima v Nazaret in jima je bil pokoren.
■ Na sveto noč se je rodil Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
Da je pravi človek, lažje doumemo. Da pa je tudi pravi Bog, je težje razumeti. Toda je
tako. Jezus je kot božji Sin od vekomaj pravi Bog, z Bogom Očetom isti Bog.
Nebeški Oče je po angelu oznanil Mariji. Jožefu in pastirjem, da bo ta otrok Bog, Gospod. Isto je razodel Sveti Duh — tretja božja oseba — Elizabeti, Simeonu, modrim in drugim.
Jezus je to sam dokazal s svojo modrostjo v templju, pozneje pa s svojim naukom in čudeži.
Da bi nas mogel s trpljenjem in smrtjo odrešiti, si je božji Sin privzel človeško telo in dušo. Postal je tako pravi človek. Kot človek se je rodil in je rastel. bil je žalosten in vesel, trpel je lakoto in žejo, mraz in vročino in je umrl. Bil nam je v vsem enak, samo greha ni imel.
O
♦	Pri bogoslužju se spominjamo tega na praznike:
božič — 25. decembra — spomin Jezusovega rojstva,
Novo leto — 1. januarja — osmina Jezusovega rojstva,
sv. Trije kralji — 6. januarja — razglašenje Gospodovo,
svečnica — 2. februarja — spomin Jezusovega darovanja v templju.
O
•	Na naslednja vprašanja torej lahko odgovoriš:
1. V katerih krajih je Jezus v svoji mladosti bival? — 2. Kako je Simeon Jezusa imenoval? — 3. Kdo je Mariji, Jožefu in pastirjem razodel, da je Jezus Sin božji? — 4. Kaj je božji Sin postal po oznanjenju angela Devici Mariji? — 5. V čem nam Jezus ni bil enak? — 6. Kateri so glavni prazniki božične dobe v bogoslužju?
Rojaki, rojakinje! Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek. Prišel je na svet, posta' je človek, da bi nas odrešil.
Pojdimo za njim! Hodimo za njegov zvezdo — k sreči!	zr.
' w&tk.u decembra 1(M»5 je Inl v mestu Hombayu v Indiji veličastni mednarodni evharistični kongres. s,ika nam kale prizor i. velikega zbornega prostora Oval, kjer so se odigravale množične prireditve
ob tej priložnosti.
Papež si je ogledal misijonska polja
nepregledne množice so 2. decembra
v Bombayu v Indiji z navdušenjem sprejele Papeža Pavla VI., ki je izrabil priložnost svetovnega evharističnega kongresa, da je obiskal delavce in delavke Cerkve na misijonski ‘fonti, da je prišel v stik s predstavniki raz-r*1^ ver in da si je pridobil simpatije tristo-HPlijonskega prebivalstva starodavne indijske dežele, ki jo imenujejo »mater Azije«.
Ko je na kongresu posvetil šest novih ško-lov, katerih vsak je doma na svojem koncu sveta, je Pavel VI. dejal: »S tega kosa zem-■je, s katerega so prihajala nešteta ljudstva v zgodovini in s katerega so izšle številne civilizacije, pozdravljamo Azijo, pozdravljajo Indijo, pa tudi ves svet. Naj bo to posve-jnje dokaz, da objemamo vse narode in vsa judstva s Kristusovo ljubeznijo . . .«
»Vsi smo si bratje v Kristusu . .. Pojdite po vsem svetu in učite vse narode; bodite poslanci miru in ljubezni. ..« je ponavljal papež. Časnikarjem pa je dejal: »Sporočite vsem narodom na svetu, naj prenehajo z oboroževanjem! Svoje sile in dobrine naj posvetijo v bratski pomoči in ljubezni državam, ki so še v razvoju . . .«
To misijonsko potovanje papeža je dokazalo, da hoče Cerkev res govoriti z vsemi ljudmi, da je njena blagovest za vse človeštvo. Kristus kliče pač vsakega človeka in sicer tam, kjer je. Kakor Kristus tako tudi Cerkev, ki se hoče približati današnjemu svetu, takšnemu, kakor je, saj je rekel Pavel VI. malo pred svojini odhodom v Indijo: »Cerkev ni muzej starin, ampak življenje, ki ima oči, da vidi svet, in srce, da ga ljubi.«
O čem govori okrožnica „Mafi in učiteljica"
Povod za novo socialno okrožnico »Mati in učiteljica« so dale papežu Janezu XXIII. spremenjene razmere svetovne družbe.
Cerkev analizira današnjo družbo tako izčrpno, da osupne celo strokovnjak. Sodba o njej je stvarna in vedra. Razveseli se nad človeško solidarnostjo, ki se krepi in množi, opozarja na neuravnovešenost med gospodarskim in družbeno-kulturnim razvojem.
Naučni del okrožnice stoji na treh načelih. Posameznik je osnova, cilj in osebek vseh ustanov družbe. Človeška vzajemnost zahteva ravnovesje v družbi, t. j. sorazmerje gospodarskega razvoja s socialnim; uravnovešeno blagostanje med razredi; uravnovešen razvoj v različnih gospodarstvih, predelih dežele in narodih. Gospodarski odnosi morajo biti urejeni v pravičnosti in pravšnosti.
Moderno družbo morejo voditi v zdrav razvoj socialni nauki sv. Cerkve. Janez XXIII. v petih točkah povzema nekatera poglavja iz družbenih naukov papeža Leona XIII. in jih sem ter tja dopolnjuje.
Gospodarstvo je zadeva osebne pobude. Čeravno sme danes država širše in bolj orga-nično posegati v gospodarstvo, trdno drži načelo, da mora državljan ostati svoboden v gospodarskih iniciativah.
O podružabljenju življenja pravi papež Janez tole: Značilna za naš čas je visoka stopnja organiziranega skupnega življenja. Združevanje je naraven pojav. Da pa ne bi gosta mreža organizacij utesnila svobodo bolj, kot je potrebno, naj država varuje samostojnost družb, te pa naj spoštujejo članovo svobodo.
O povračilu za delo pravi Janez: 2e znani zahtevki o pravični plači so vdelani v osnovno načelo: »Vsi družbeni razredi morajo imeti korist od gospodarskega napredka« določene dežele.
Podjetja sama pa morajo imeti tak notranji ustroj, da more delavec »z odgovornostjo prevzeti delo«, katero mu bo res v osebno dopolnilo.
Kaj pa o zasebni lastnini? Pomen osebnega imetja se manjša, saj ljudje zaupajo skrb za bodočnost bolj in bolj raznim poklicnim strokovnjakom in zavarovanju. Delo kot »izraz Moveške osebe« je večja vrednota kot imetie. Poda kjer privatna lastnina izgine, postane človek imetje družbe in izgubi svobodo. In
Vendar je družba zaradi človeka in je zasebna lastnina eden od ščitov prvobitnih človeških pravic.
Tretji, okrožnici svojski del se ukvarja z nesoglasji v družbi.
Vsepovsod se opaža beg iz podeželja. To je izraz upora proti kulturni in gospodarski zaostalosti podeželja. Papež v okrožnici začrta program, ki naj uravna razlike med zaostalimi poljedelskimi in naprednimi industrijskimi conami.
Gospodarska in kulturna razdalja med razvitimi in nezadostno razvitimi deželami je krivična. »Na nas vse skupaj pade odgovornost za narode, ki trpe lakoto.« Narodi z visokim življenjskim nivojem so dolžni, hitro pomagati in sistematično sodelovati.
Tudi demografskega problema okrožnica ne prezre. Človeštvo raste hitreje kot sredstva prehrane. Toda z najresnejšimi znanstvenimi dognanji ni mogoče napovedovati svetovne lakote. Bogata narava je še zelo neraziskana in neizkoriščena. Nove rodove je potrebno vzgojiti tako, da bodo s čutom odgovornosti prevzemali ustvarjanje svojih družin. Nenaravno omejevanje rojstev (ki je itak proti božji volji) pa ni nobena dobra rešitev problema.
Vprašanja današnjega človeka so svetovnega obsega. Mirno sodelovanje vseh narodov, ki bi bilo tako odrešilno, pa zavira medsebojno nezaupanje, ki ga ustvarjajo različni pogledi na svet. Vendar lahko s pogumom ugotavljamo, da se ljudje vedno bolj zavedajo, da v samem napredku ni zadovoljstva in da je potrebno zaščititi človeške pravice z mednarodnimi dogovori.
Na koncu okrožnice Janez XXIII. vzpodbuja k socialni akciji in blagoslavlja.
mb.
Visok življenjski standard . . .
.Šved dr. Nils London, psihiater, specialist /a duševne bolezni, je leta l!).r>(i v Assisiju v Italiji vstopil k frančiškanom. K temu ga je privedel njegov zdravnik, ki mu je pri zdravniškem pregledu dejal, tla bi bilo zanj dobro, če bi se odpočil v Assi-siju. Prišel je v ta kraj sv. Frančiška, tam spoznal frančiškane in postal katoličan. Dejal je: „Švedska ima izredno visok in bogat življenjski standard, ali ljudje kljub temu niso srečni. Frančiškanski duh bi ji koristil in katolicizem ji bi zelo pomagal. Vrnil se bom v domačo deželo in jo poskušal osiečiti.”
Gotovo še ne veste . . .
Na koncilu so se slovenski škofje zavzeli slovenske narodne manjšine. V razpravi 0 socialnem nauku Cerkve je ljubljanski nadškof dr. Pogačnik na koncilu 26. oktobra lani poudaril, da ta nauk zahteva tudi. da »manjšinam pustimo nemoten jezikovni ln kulturni razvoj«. Mariborski škof dr. Držečnik je pa predložil koncilskemu vodstvu dostavek k osnutku vesoljnega cerkvenega zbora v poglavju o mednarodni solidarnosti v zvezi z narodnimi manjšinami. 'Pa dodatek podpisali vsi jugoslovanski škofje. S tem je koncil zavzel svoje stališče tudi v tem vprašanju, ki ga posebno občutijo naše narodne manjšine na Koroškem v Avstriji in v daliji, ker nc uživajo zadostne svobode. Nacionalistični egoizem je poganski in zelo škoduje tudi v verskem pogledu.
Anglež J. Norris, predsednik mednarodne baTiilillkc Komlsnc za izseljence, |e zbranim skoloin na vesoljnem ccrkvencinzboru — čeprav ni duhovnik — 5. novembra lani pretresljivo govoril o bedi in pomanjkanju, v katerem živi danes tri četrt človeštva. Lako-'a je najbolj pereče vprašanje današnjega sveta. Medtem ko sta na primer medicina in tehnika silno napredovali, je bilo še tako malo storjenega za to, da bi se ostvarila resnična vzajemnost in resnično bratstvo med ljudmi. I(> odstotkov človeštva ima v posesti 70 odstotkov bogastva vsega sveta. Bogastvo je
odgovornost pred Bogom in pred ljudmi, barake so leglo grehot. Cerkev mora povzdigniti svoj glas in klicati vse ljudi dobre volje, da pristopijo k reševanju tega vprašanja.
Kriza ob prehodu
»Vera, če je zavestno prebujena in poglobljena. je vse bolj trdna in odporna! Kdor gre s svečo v roki po hodniku, skusa, kjer je prepih, z obema rokama zastirati plamen, da ga veter ne upihne. T ako gremo tudi mi z vero in milostjo skozi življenje. Na prehodih iz enega v drugo okolje je redno prepih. Zavestno utrjena in poglobljena vera pomeni isto kakor zastiranje plamena z roko. Kdor se nevarnosti prehodne krize nc zaveda, je podoben človeku, ki je v trenutku, ko se znajde na prepihu, hkrati že tudi z ugaslo svečo v roki.« Io je že leta 1!HN pisal pokojni prof. Bavci Slapar, ki je pa-stiroval v Spittalu ob Dravi in se veliko brigal za katoliško mladino v taborišču.
Bri prehodu iz enega življenja v drugo: iz kmečkega v delavsko, iz meščanskega v iz-obražensko, iz domačega okolja v tuje okolje se namreč redno opaža neka verska kriza, ki sc neredko konča v brezbrižnosti ali celo sovraštvu do vere. Vsi smo te prehode napravili in moramo si priznati, da se je naše versko življenje majalo, da je plamen v vetrovih bil včasih slabo zastrt, da nam je sko-ro ugasnil.
za lepše življenje
Kakšen v resnici sem?
Našo resnično podobo vidijo navadno drugi bolje od nas samih. Drugače gledano se to pravi: mi vidimo druge bolj nego sami sebe. Z drugimi besedami: opazovanje sebe je manj zanesljivo kot opazovanje drugih.
Ko sta prišli k triinosemdesetletni ženi na obisk dve, nekaj let starejši ženi, je vzkliknila ta proti svojim domačim: »Moj Bog, ali bom jaz tudi takšna, ko bom stara?« Ta vzklik je pri navzočih sprožil kajpak veliko smeha in opazk, saj je z njim razodela kar dve zmoti. Pokazala je. da se ima še vedno za mlado, čeprav med njo in njenimi znankami v očeh mlajših ni bilo skoraj nobene razlike. Razen tega pa si je domišljala, da imata njena postava in obraz še vedno mlado podobo; niti verjeti ni mogla, da bi tudi sama utegnila postati kdaj tako »strašno stara«. Šele pogled na druge ji je dal povod za misel: »Ali bom jaz tudi — takšna?« Torej šele ob pogledu na druge je zaslutila — svojo pravo podobo.
Da: drugi so nam kakor zrcalo, šele v njem zagledamo svojo pravo podobo.
Človeku je vsak dan potrebno zrcalo, če hoče videti svojo podobo, če hoče videti, kakšen je v resnici. Potreba po zrcalu je pračlo-veška, zato ni čudno, da so že pri najstarejših egiptovskih mumijah (grobovih) našli tudi zrcala. Človek sebe bolje vidi, če se opazuje v kakšnem drugem predmetu, iz katerega odseva njegova lastna podoba. Še več: človek svojega obraza sploh nikoli ne bi videl in ne poznal, ako ne bi imel zrcala. To je resnica, ki se je ljudje premalo zavedamo. Prav tako pa velja to za naš značaj in osebnost.
Xival zrcala ne zna uporabljati. Psiček gleda vanj, tako dolgo tolče po njem in hodi okrog njega, dokler ga ne razbije; sebe ne prepozna v njem. Grlica gruli v svojo podobo, misleč, da se dobrika tovarišu. Naš otrok pa ugotavlja takorekoč svoje novo rojstvo: rojstvo človekove samozavesti — z dnem, ko v zrcalu prepozna sam sebe, ko ne gleda več, kaj je za njim, ampak se veseli svoje podobe, ki iz globine zrcala zre proti njemu, ko ugotovi, da je to on sam, ko se zave istovetnosti svoje podobe in z njo samega sebe.
Človek je sam sebi preblizu, zato mu sa-moopazovanje ne zadošča, potrebuje opazovanja drugih, ki so mu kot zrcalo, ne samo, da spozna druge, ampak tudi zato, da v njih spozna samega sebe.
Tako pridemo do sklepa: pot do mene vodi preko tebe. Lahko bi rekli, da pomeni ta stavek prvo veliko spoznanje, do katerega pridemo, ko opazujemo sami sebe in ko bi radi našli pot do samega sebe. Opazovanje sebe ne zadošča: niti sebe ne moremo spoznati brez pomoči opazovanja drugih. Tudi pri sa-moopazovanju nam stoji pred nami naš bližnji kot pomočnik, kot zrcalo, v katerem se opazujemo in prepoznavamo.
Samoopazovanje nam daje spačeno podobo našega obraza, to pa zato, ker je nehote »premaknjena«, tako da vidimo namesto ene podobe kar tri: prva je takšna, kakršno si želimo videti; druga, kakršno mislimo, da vidimo; in šele tretja, ki pa je že čisto zabrisana, je naša resnična podoba.
A tudi pred zrcalom ljudje veliko hinavčijo. »Zrcalce, zrcalce na steni, povej mi, kdo je najlepši na svetu«, to vprašanje iz pravljice je kot prispodoba za vse človeštvo. Ali ste že kdaj opazovali, koliko časa nekateri porabijo pred zrcalom in kako se tam vedejo? Obračajo se na vse strani, po deset, dvajsetkrat zaporedoma, prestopajo se, obračajo zrcalo, luč, popravljajo obleko in spreminjajo poteze na obrazu; gledajo, računajo, se trudijo. Zakaj? V zrcalu skušajo pričarati čim lepšo podobo samega sebe, ne morejo verjeti svojim očem, da niso taki, kakor si sami sebe želijo, ugajajo in smehljajo se sami sebi.
Od tod toliko razočaranja med ljudmi. Marsikdo potoži: »Tako rad imam te svoje ljudi, pa me ne marajo.« Ko pa s taistimi ljudmi govoriš o njem, slišiš sodbo: »Hinavec je, dobrika se nam, a mi mu ne verjamemo!« Tako imamo takoj tri njegove podobe: njegov vzor — biti svojim ljudem dober; hinavec — ki ga vidijo njegovi ljudje v njem; in tista podoba, o kateri on sam misli, da se kaže v njej pred ljudmi.
Samoopazovanju tudi tako imenovana av-tokritika ali samograja nič ne pomaga, ker ima tudi ta nehote isti cilj: sebe »očistiti« pred drugimi in se tako prikazati v lepši podobi, kot smo v resnici.
Gotovo boste rekli, da je v življenju res tako. Učimo se iz življenja!
Dr. Anton Trstenjak
Da jih boste razumeli
^ razumevanju naših doraščajočih otrok
Mlad človek hrepeni po tem, da bi ga razumeli. Najbolj pogosto se sliši tožba: »Moji starši me ne razumejo!« Največja pohvala pa je: »Ta in ta me razume!« Prav 'nalo se trudimo, da bi mladino razumeli. Mi odrasli se pogosto ne moremo vživeti v Jota razvoja, ne moremo si predočiti duševnega življenja mladega človeka trinaj-stih, petnajstih, sedemnajstih let. Zaradi prevelikih življenjskih skrbi smo pozabili na čase naše mladosti.
Mladina upravičeno zahteva, naj se potrudimo, da bi jo razumeli. Seveda, nikdar nc more človek drugega popolnoma razumeti, to lahko samo Bog. Vendar so mladi Judje že hvaležni, če opazijo, da si res-prizadevamo, da bi jih razumeli, ^živeti se moramo v svet njihovih misli, v njihove dobre in slabe strani, v njihove navadne in nenavadne težave. Mladina mo-ra občutiti, da ji v dobesednem pomenu z<dnno dobro in ji radi pomagamo, da nas njihove napake ne spravljajo v začudenje, da verjamemo v dobro, ki je v njih. Da bi Jo razumeli, jo moramo ljubiti, kot pravi sv- Avguštin: »Cim bolj človeka ljubimo, tem bolj ga razumemo.“
So vzgojitelji s prepričanjem: Mladino moramo ljubiti, vendar ji tega ne smemo Pokazati. Toda zakaj bi mladina ne smela opaziti naklonjenosti in ljubezni svojih s*aršev.J Kadar občuti našo ljubezen, kadar vidi, da se resnično trudimo, da bi ji Pomagali, smo jo na pol že pridobili. Se-veda ni staršem lahko razumeti mladih ljudi med trinajstim in osemnajstim letom. Marsikatera mati misli:
»Z mojim sinom, z mojo hčerko se ne da nič narediti! Tu se ne da nič doseči! JJa’ težko je postopati z mnogimi mladimi aoti in dekleti trinajstih in petnajstih let. t oda ta vase zaprti, trdoglavi, brezčutni mladenič ostane kljub svojim napakam vaš sin-« (Pij XII.)
Otroci desetih, enajstih let so pridni. syeži, vedri, nimajo nobenih skrbi, nobe-n'h notranjih bojev, brezskrbno žive tjavdan. A tedaj pride preobrat kar čez noč, ^°t da so se mu zaprla vrata detinstva. Mlad človek stoji pred novim svetom.
^am sebi je uganka. Pogosto je zaradi tega besen sam nase. Nagla rast ga napra-
vi nerodnega, ne ve, kam bi s svojimi rokami in nogami. Telesna moč, ki vre na dan, zbuja samozaupanje, ki se ne drži reda, ki se upira vsaki sili. On hoče nekaj veljati, zato druge, pa tudi starše, motri s kritičnim očesom. Rad se postavlja s svojimi resničnimi in izmišljenimi junaštvi. Z družino skoraj pretrga zvezo in si išče družbo vrstnikov.
V takem stanju so še na pol otroci, toda v njih vstaja nekaj novega, česar še ne morejo spoznati. V tem času izbruhne v mladi duši vihar, v razumu in čustvih sc na veliko porajajo vprašanja in problemi. Nedoraslost zapira usta, tudi spolne spremembe silijo k molčanju. Dekle zelo spreminja svoje razpoloženje; občutljiva je in molčeča. Vsi preradi iščejo vzrok tega novega neprijetnega razpoloženja pri drugih: »Moji starši me ne razumejo!«
Dragi starši! Ti nedorastli fantje in dekleta, ki jih je tako težko obvladati, ostanejo vaši otroci. V neukrotljivem štirinajstletnem Janezu se skriva ljubek osemletni Janezek! A jezikava petnajstletna Marija je bila kot desetletna deklica tako prikupna, da je mama ni mogla nikoli dovolj prehvaliti pred svojimi znanci.
Ne bi verjeli, a je res: Albert 1’oley11-Fcrenčak vas pozdravlja iz Johannesburga v Južni Afriki. Starši so sc poročili na Angleškem.
Mladina je podobna pomladi. Kot sc na spomlad bori odhajajoča zima s prihajajočo pomladjo, tako se bori v mladosti o-trok z možem ali ženo. Kakor vodi april v pomlad s svojimi muhami in nevšečnostmi, tako vodijo v pomlad človeškega življenja » nora leta«. In kakor po aprilu sledi zrelost poletja, tako sledi po »norih letih« zrel mož in razsodna žena.
Pomagaj si sam . . .
Ako pisatelji hočejo povedati nauk iz zgodbe, ki jo opisujejo, ga navadno povedo na koncu. Mi smo pa obrnili ter dali nauk celo v naslov, a ni drugega razloga kot ta, da poudarimo pomoč, ki naj jo vsak sam sebi nudi, če . . . Govorili bomo o živcih in živčnih ljudeh, o umobolnih in umobolnicah ter pomoči.
Mimogrede sem onega dne stopil k prijatelju, ki ga že dalj časa nisem obiskal. V hiši je bilo težko ozračje, kot da je po »nevihti«. Saj veste, kako se čuti, če nekaj ni bilo prav! Kmalu se je odprlo: ona je tožila, da je mož ne razume, da nima usmiljenja z njo ter je celo surov do nje, ko si pa sama ne more pomagati, ker je tako živčna. Mož ji je hitro skušal dopovedati, da je le sitna in se z živci samo opravičuje. Staro in zlato pravilo je, da naj se nikdar ne vtikamo v domače prepire. Previdno sem molčal, da je povodenj minila, potem pa sem jima svetoval, naj bi stopila k zdravniku, če mogoče k zdravniku za živce ali psihiatru, a sem ga polomil. Ploha se je zlila sedaj name, češ »saj nisem nora, da bi me zdravnik poslal v norišnico. Če imam živce, so moji in jih bom že sama pozdravila!“ Seveda ni pomislila, da zaradi njenih živcev trpe tudi drugi, predvsem oni, ki so z njo v družini. Previdno sem sc poslovil in po poti premišljeval, kako pogosto sc pri takih razgovorih sliši »jaz, pa jaz in spet jaz«, tako da bi končno res dal prav možu, da je pri njej le sitnost, ne pa bolezen, torej napaka v značaju in slabost, ki bi se z malo dobre volje dala odpraviti.
Moderni čas je prinesel s seboj nove bolezni; med te spada tudi živčnost. Kadar je to bolezen, je treba tudi tako z njo ravnati; potrebno je poiskati zanje zdravnika in zdravila. Vemo, da človek prenese več kot vsaka žival, a vendar je njegov ustroj nežen in zla-
sti njegova duševna stran lahko trpi veliko škodo na zdravju. More si pa človek tudi sam pomagati. Seveda mora to hoteti, v to pomoč sebi vključiti tudi svojo voljo.
Dobra mamica je privedla devetletno hčer-ko-edinko k zdravniku, češ da je otrok živčen, da nima dobrega teka, da ponoči v spanju kriči, da tudi v šoli nazaduje, dasi je še lansko leto bila tako pridna. Ni vedela, kaj naj z njo stori.
Zdravnik je družino poznal. Objokano mamo je pogledal in vprašal, koliko časa dekletce zvečer gleda televizijo. Mati je priznala, da tja do konca, ki je nekako ob polnoči. „Saj veste,“ je rekla, „otroka zanima in. čeprav nekateri filmi niso primerni, saj jih ne razume . . .« Zdravnik je kar trdo naročil materi, naj spravi otroka ob osmih zvečer v posteljo, pa bo vse v redu. Nobenih zdravil ni predpisal. Otrok mora biti v šoli spočit, da more slediti pouku, je rekel. Mati je zdravniku obljubila, da se bo po nasvetu ravnala, in je obljubo tudi izpolnila. Kmalu je bilo te »živčne bolezni« konec in materine skrbi tudi.
Tako nekako zdravimo tudi male vsakdanje nevšečnosti pri našem zdravju. Za prehlad lipov čaj in morda kanec »močnega« vanj in prehlada ni več. V svoji duševnosti podobno marsikaj človek sam ozdravi. Potrebno pa je zagrabiti pri korenini, potrebno je poznati samega sebe in tudi disciplinirati sebe. Vsekakor pa je treba zgodaj začeti, še takrat, ko nas starši vzgajajo. Pregovor: »Ako hočeš svoje otroke dobro vzgojiti, začni pri starih starših,“ kar velja.
Vsi pa dobro vemo, da pride lahko do bolezni, ki je nismo sami krivi, naj bo ta duševnega ali živčnega značaja. Kaj je reči o lem?
Najprej moramo dobro ločiti med živčnimi in duševnimi boleznimi. Vedeti moramo, da je sedaj na svetu, zlasti v visoko civiliziranih deželah, nad polovico bolniških postelj v umobolnicah. Zdravniška znanost je napravila že velike korake, a vendar ni rešila vseh vprašanj, ni mogla najti zdravila za vsako bolezen. O moderni psihiatriji lahko kaj beremo v vsakdanjih časopisih in revijah, vendar moramo biti previdni, saj gre tem mnogokrat le za senzacijo in je treba poročila tudi tako presojati.
Kako naj se ravnamo? Ako je duševna ali živčna bolezen zares bolezen, je potrebno z njo ravnati kot z boleznijo. Potrebno je,
(la smo odkriti. Nič ne pomaga, ako sebi prikrivamo stanje. Za bolezen je zdravnik 111 zdravila. Čudno je, da se prav pri teh zadevah, živčnega in duševnega značaja, Judje tako boje zdravljenja. Ako je kaj res-potem ne bo druge poti, kot poiskati dobrega zdravnika, ki bo našel pot k zdrav-Jenju. Seveda ga je treba ubogati. Veliko bi ahko pri tem storili starši ali pa prijatelji. ve di vzeli obolenje kot bolezen. Še precej \asa bo verjetno preteklo, da bo minilo tisto dho posmehovanje, češ »kolešček v glavi ne "rL' prav". Koliko je v takem primeru vreden pravi prijatelj, more samo tisti presodi-V’ ki ga je tako prijateljstvo rešilo. Včasih Je potreben samo nasvet, včasih pa več paž-nic in dejanske pomoči.
K»! je mati za otroka odločila, da mora ob Pravem času v posteljo, bo veljalo tudi za Marsikoga drugega. Življenje pozna red. ki Sa more človek sam ustvariti; njegova volja !e Pptem voznik, ki naj varno vozi. Čim bolj Je življenje modernega človeka hitro in na-Ppto, tem bolj je človek sam potreben od-' 'ha in počitka. »Lažje se je bolezni izogniti, '°t pa jo zdraviti«, velja za vsako bolezen.
Ne pozabimo torej do prihodnjič pravila: “ °magaj si sam! . . .«
-nk
Gospa Majda piše
Drage bravke!
Kajne, prehlad je hudo neprijetna zadeva! 'd> se ti, da nisi toliko bolan, da bi moral v Posteljo. Zdrav pa tudi nisi. Tako se vlačiš KroS kot jesenska megla, po sili oprav-Jas delo, ko pač moreš in si v nadlego sebi in
drugim.
I rehlad je še precej neraziskana in nepojasnjena bolezen. Zato tudi proti njej ni pra-pega zdravila. Vsi vemo, da nastopa z vro-ln°> glavobolom in vnetjem sluznic; od tod jadzne in tekoče oči. suh in drezav kašelj’, ki-arije in rdeč nos, ki neprestano sprašuje za 'občem, Ker je prehlad tudi nalezljiv, je že iz l' Zlra do drugih najbolje, da ga vsaj v za-, 'n najhujši fazi „pasemo" v postelji, jei se ga tudi najhitreje iznebimo. Olaj-' nje nam nudi vroč lipov ali brezov čaj, ateremu dodamo medu in žlico limonovega 'oka ali tudi žganja. S čajem popijemo to ali 0n° sredstvo proti prehladu. Če se še dobro
odenemo, bo kmalu nastopilo izdatno potenje. Tudi to je prav učinkovito zdravilo. Vendar pa naj ne traja več kot pol ure, nakar si hitro in temeljito otremo potno telo, sc preoblečemo in. če treba, menjamo tudi posteljno perilo.
Seveda, enostavneje je, če se prehlada kar ubranimo. Nekateri ljudje so proti njemu že po naravi odporni, drugi pa začno kihati, če le lahka sapica zapiha. Ti morajo biti posebno previdni. Iz toplih prostorov naj nikdar ne gredo na hlad brez pokrivala in suknjiča. Preveč kurjeno stanovanje, še posebno če je zrak v njem suh, prehladu pot prav odpira. Zato naj temperatura ne preseže 19°—20° C. na peč pa postavimo posodo z vodo, da bo zrak vedno malo vlažen. Tudi mrzle in mokre noge so lahko vzrok prelila-jenja. Skrbimo torej za čvrsto in toplo obutev in mokre čevlje ter nogavice čimprej pre-obujmo! Napačno je prepričanje, da nas debela obleka varuje prehlada. Preveč oblečeni se v zakurjenih prostorih hitro znojimo in na mrazu nato hitro kihamo. Mamice ne ravnajo prav, če že dojenčka prekomerno zavijajo in večje otroke pozimi spremenijo v prave okorne možice: maja vrhu majice, hlače vrhu hlačic pa še topla srajčka, jopica, pulover, potem pa debel plašč, volnena kapa do oči pa še šal preko noska! Prav, prav! Toda sveži zimski zrak, ki otroka okrepi in utrdi — kako naj ta najde pot v pljučka? Zato vse z mero! Otroka oblečemo v tanko volneno perilo in tudi obleka naj bo lahka, toda volnena. Na neštetih dlačicah volnenega vlakna se nabere velika množica zraka, ki se s telesno toploto hitro segreje in obdaja telo kot pravi kožušček.
Pa tudi pravilna prehrana poveča odpornost proti prehladu. Zelo važen je vitamin C, ki je v pomarančah, limonah in sveži zelenjavi. Zato si pozimi le privoščimo južno sadje, saj je boljše in cenejše kot zdravila. Kdor le more, naj zjutraj na tešče popije žlico neoslajenega limonovega soka. Otrokom priporočam ribje olje. Danes so v prodaji različni preparati, pri katerih je neprijetni okus ribjega olja zelo omiljen in katerih se otroci gotovo ne bodo branili.
In pa na sveži zrak ne pozabimo! Stanovanje večkrat prezračimo; spimo v nezakurjenih spalnicah, če le mogoče pri priprtem oknu. Kadar utegnemo, pojdimo na sprehod, da se pljuča naužijejo svežega, čistega zimskega zraka.
Gospa Majda
srce zmaguje
Prvo gnezdo si spletata
»Preteto nazaj!«
Jon tišči levi palec v usta in ima v desnici kladivo; v steni je luknja in na tleh leži skrivljen žebelj.
»Nikar kleti!« pravi Greeta.
»Preteto nazaj! Kje je še človek videl takšen zid?«
»Saj, luknje delaš vanj!«
»Daj košček obveze, otrok.« Z namrdanim obrazom pokaže na svoj skvečeni palec. Temnordeč krvav mehur raste pod kožo. Greeta ovije palec s staro platneno krpo in Jon žebra pri tem objestno molitvico. Prav nič ni videti junaški.
»Smrkavec,« tolaži Greeta.
»Coprnica,« pravi Jon.
Ona ga potegne od okna. Ljudi tam nasproti to prav nič ne briga.
»Poljubi me!«
Jon jo poljubi kar trikrat po vrsti, stisne nov žebelj med kazalec in obvezo in izkoplje še šestnajst okroglih lukenj v steno. Potem pa naleti na pravo mesto. Žebelj tiči.
»Jon,« pravi Greeta, »slika visi mnogo prenizko.«
»Škoda,« pravi Jon, »toda žebelj zdaj tiči in to je glavna stvar!«
Četrt ure pozneje je najhujši direndaj mimo. Drug ob drugem pijeta kavo na zaboju za pomaranče. Kuhinjsko mizo bosta dobila od tete, toda dobra duša je zelo pozabljiva; še osem dni po poroki se ni domislila mize. Spodnja gospa — trgovina z zelenjavo in špecerijo — je posodila zaboj. „Ni besede vredno, mlada gospa; odjemalcem rada ustreženi.«
Mrači se. Zavese še ne visijo. Jon je pribil starih časopisov na okna. Zvečer se vidi nekoliko skoznje in zato ne prižgeta luči. Medtem ko Greeta pomiva, kadi Jon svojo pipo in potem ležeta spat. V postelji lahko še ure in ure kramljata, dokler eden izmed obeh ne da več odgovora. Greeta bedi najdlje. Sliši, kako cestni hrup pojenjava, čim bliže polnoči bije ura pri Sv. Luki. Doli v štacuni kar naprej zvončklja zvonec na vratih. Res čedna štacunica, ljuba moja gospa! Po vsakem zvončkljanju blebeče gospodinja o vročini. Dobra žena je neznansko debela in dajejo jo tudi žolčni kamni. Javka o opera-
ciji in z zamahom vsuje lopatko riža na tehtnico: tako sc bolje tehta. Človeh mora vedeti marsikaj, da se laglje prebije v življenju.
Jon nikoli ne smrči, vsaj v prvih osmih dneh ne. Včasih pa mu zraste zračni mehur iz ust. Greeta se mu mora na tihem smejati, ko v svitu cestne svetilke opazuje njegov zagoreli obraz. Jon je zdaj njen mož. V prsih se ji dviga sladek drget kakor sončna toplota po aprilskem dežju. Kako mirno ti leži! Zdaj je popolnoma njen. Tri leta sta se poznala. Kakšno čelo ti ima ta Jon in kakšen svojevrsten nos pa kakšna usta! In tako težke roke! Ali je rana na palcu res čista? Saj vendar ni kakšne umazanije v njej? Ali je kakšna lekarna blizu? Morebiti za vogalom . . . Pač. Nak. Ali naj vprašam spodnjo gospo? Kaj pa je zdaj?
Nekdo trka na vrata. Greeta sunkoma sede. Spet trka. Jon se obrne in spi naprej.
»Hej, ali ni nikogar doma? Prinesel sem mizo od gospe Schüttersove!«
Bog pomagaj, tetina kuhinjska miza!
»Jon! Jon!«
Greeta skoči s postelje, prižge svečo in odpre vrata.
Bumbarabum . ..
»Nate jo,« pravi možak. Sjarel je, Faktotum iz Patrovske ulice.
Jon se je od strahu prebudil, vidi, da Greete ni v postelji, misli — kajpak — takoj, da se je zgodila nesreča, in skoči z žimnice, ko da ga je osa pičila. V kuhinji se mu smejeta Sjarel in Greeta.
»Gospod Jon,« pravi Sjarel, »bilo je ...«
»Fant,« se hihita Greeta, »videti si kakor maček, ki se je nekam zatekel . . .«
»Ha?« vzdihne Jon.
»Saj,« pravi Sjarel.
»In kaj sem dolžna?« vpraša Greeta.
»Daj nama kozarček žganega,« meni Jon. »Kar zares sem se ustrašil!«
Iz kota v omari sc pokaže steklenica ruma.
»Lepa omara,« pravi Sjarel in gleda pri tem steklenico.
»Od moje matere,« pravi Greeta.
»Krasna omara,« kima Sjarel. Njegov kozarček je poln.
»Prosit!« gode Jon.
»Zdravje!« pravi Sjarel.
Greeta še enkrat natoči.
»Lepo pohištvo,« pravi Sjarel. »Hvala, mlada gospa!« Klok! »Pa naj bo še tretji za mojo revmo. Prav imenitno sta si uredila. In če bi kdaj še kaj potrebovala« — ali bi
še četrti kozarček? — »no, lahko noč .. .« In Sjarcl odštorklja po stopnicah.
»Zdaj pa le pojdi brž spet v posteljo,« Pravi Greeta.
»Ze, otrok, toda s spancem ne ho nič več n rnizo je treba spraviti najprej na mesto!«
»Sveča ho vsak hip dogorela!“
“Saj bo koj opravljeno.«
Jon pograbi mizo in gre z njo do vmesnih viat. »Preteto! Ne gre skozi. Čak, po strani! I ako, prav počasi. Kaj, noga manjka?«
»Morda je spotoma odletela?« pravi Greeta.
“Ali pa jo je črv . . .«
r° strani miza tudi ne mara naprej. Jon poskusi drugače. Kaj pa je spet? Miza ne "ura nazaj. Jon suje in vleče.
“Miza je trmasta kakor nuna,« pravi Jon. Vl Plamen sveče nenadoma zaplapola. Ustra-'lta se svetlobe, potem pa je nenadoma črna tenia. Greeta se zasmeje.
“Zdaj sva pa tukaj,« godrnja Jon. »Vrata So zadelana. Prideš lahko skozi?«
Uplje za nogami mize. »Pazi, otrok, nevarno je!«
»Spodaj bova zlezla skozi,« pravi Greeta.
»Genialno!“ Jon išče njene roke. Kakor ( va Indijanca rijeta po vseh štirih v svoj
vigvam.
I "steljnjak škriplje.
»Dobro spi. fant,« pravi Greeta potihem.
“Srce moje!« vzdihne Jon.
I roti slemenu opletata oknici. Trgovina spodaj je zaprta. Gospa sopiha po stopnicah kvišku.
»Dobro spite, mlada gospa!«
10fla Jonove roke so se tesno oklenile "čete, njej pa se zdi hudomušno in naga-Pvo, da ji ne odgovori. Debeluša taplja Vse. v drugo nadstropje.
Dd Svetega Duke udari ura še enkrat, po-c"' je prvo nadstropje zaspalo. V drugem "adstropjn prešteva gospodinja blagajno.
11 Je dober dan. Jutri mora naročiti sod ze-
Letos l>o „Naša luč” prinašala roman * r c c z m a g u j e ”, ki ga je napisal flamski pisatelj Anton van de Velde. V lcm romanu se ka/e neizmerna moč ljul>e7.iii "'ed možem in ženo, moč, ki (kljubuje še tako Union preizkušnjam in jo sunlrolizira srce, 1 se bori in naposled vendarle doživi svojo zmago... Vez in sad te ljubezni pa je otrok, d»r božji, sveta skrivnost.
lenega mila in pet zabojev piva in v treh tednih dobi od mladih zakoncev najemnino. Dva mlada golobčka v golobnjaku! Večerna molitev: »Moj Gospod in moj Bog...« V daljavi sirena na Scheldi. »Zdrava, Marija.. . toda z žolčnimi kamni je križ . . . prosi za nas, grešnike . . . jaz pa le ne grem v bolnišnico.«
Jon in finance
Stric Jodo, brat tete Karoline, je našel Jonu službo. Stric stopa s svojimi šestdesetimi leti in rdečim odlikovanjskim trakcem v gumbnici še prav dostojanstveno po svetu. Stric Jodo je dokaj močno udeležen pri Kalifornijski paroplovni družbi, tako da je njegov prijatelj, ravnatelj, pripravljen sprejeti njegovega varovanca za poskušnjo v službo. Dobil bo mesto v knjigovodstvu.
Spodaj je stopil neki gospod z njim v dvigalo:
»Je vais vous conduire, prosim, pojdite z menoj . . .«
Ko dospela gor, vodnik izgine in Jon stoji v hrupnem prostoru, kjer diši po papirju in prahu in kjer petindvajset škribantov izrablja trenutno odsotnost svojega predstojnika. Prav kakor šolarčki, si misli Jon, učitelj je zginil. Reže se in si ga ogledujejo, čudnega novega ptiča. Hrup narašča.
Nenadoma tišina: predstojnik je vstopil. Jon se predstavi.
»Prenez place, monsieur . . . Prevzeli boste tekoče račune.« Gospod Lunders ga bo že uvedel.
Jon misli na Greeto, piše medtem Debet na Kredit in še drugače. K sreči je kmalu poldne. Takšen začetek je zmeraj težaven.
»Qa ira bien, bo že šlo!« pravi Lunders.
»Da.« vzdihne Jon, toda brž si povezne klobuk na glavo in zdirja po stopnicah in domov.
Miza je le šla skozi vrata. Sjarel je skrajšal noge. Jon pritisne svojo ženo neugnano k sebi. Oba stojita v soncu pri odprtem oknu. dokler ne zadiši po pripaljenem fižolu in ne steče Greeta z vzklikom v kuhinjo.
»Kako je kaj šlo, fant?«
»Tako pač,« pravi Jon, »vse skupaj je francoski hlev.«
..Stricu Jodu se morava še zahvaliti.“
»2e, že, saj se ne mudi. Bomo šele videli, ali bom vzdržal. Sicer bi bil trud zaman.«
Greeta ga pogleda. Kaj prida navdušen ni videti.
»Juha diši kakor deževnica,« pravi Jon.
Greeta se ustraši. Nekaj mokrega začuti v očeh.
»Storila sem, kar sem mogla,« vzdihne.
»I no, otrok, kar pogoltni, kaj ne . . .«
»Kaj pa je vendar, fant?«
»Zdi se mi, da si dobila napačne bukve v roke!«
»Napačne?
„Da, bukve za žehto namesto kuharskih bukev.«
Greeta molči. Nenadoma čofne kaplja na voščeno platno na mizi. Jon jo pogleda. Dvakrat skoči in je pri njej. »Greeta, otrok, jaz sem ničvreden kos mesa.« Potegne si jo v naročje. »Tekoč račun mi je obležal v želodcu!«
»Ali je bilo tako hudo?« vpraša Greeta potlačeno.
»To ne, ampak navaditi se moram.«
»Ne boiš vzdržal, fant!«
»Kdo to pravi?« Jon postaja možat. On je vendar rednik. »Ali veš, koliko zaslužim? Osemsto petinsedemdeset frankov na mesec. Ali naj že kupim kakšne delnice?«
Greeta se smeje. Druga jed se je dokaj posrečila. Po jedi sede Jon v kot na zaboj za pomaranče in si potegne Greeto na kolena.
»Semkaj pride naslanjač!« pravi Jon.
„In kredenca,“ meni Greeta. „Greva nocoj na potep?«
»Da, otrok, ob osmih.«
Pipe ne sme prižgati. To da tako čuden okus, pravi Greeta. Klavdij uboga Agripino. Ljubezen v opoldanskem času je radodarna, a mlačna. Kako pasje vroče je lahko v takšnem revnem mestnem okraju! Proti pol trem mora Jon spet na delo. Čudni ptič vzbudi že manj pozornosti. Med dvema računoma se pogovori Jon z Lundersom o flamskem gibanju. Lunders je bil aktivist.
»Zakaj pa brbljaš zmeraj po francosko?« vpraša Jon.
»Zaradi predstojnikov,« pravi Lunders, »in zaradi ljubega kruhka.«
»Saktivist!« gode Jon.
»Messieurs, du calme,« svari gospod van Gusting. »Mir, prosim!«
»Kdo je to teslo?«
»Naš predstojnik, van Gusting.«
»Flamec?«
»Ne, Holandec. Neskončno natančen.«
»Un chiffre bien mis,« se reži Jon, »toda slaba številka. Ali te tukaj nikoli ne 12	gnjavijo?«
„Nikoli! Še kar dobro vozimo z njim. Če je bilanca v redu, ni nič hudega . . .«
»Moja že ne bo,« vzdihne Jon.
In ni. Ob sedmih zvečer stoji Jon zraven Lundersa in se poti. Lunders je iztaknil že enaindvajset napačnih knjižb. Ob pol osmih znaša razlika še dva franka. Ob osmih manjka še pet centimov.
»Jaz moram za vsako ceno domov,« pravi Jon.
»Še kaj,« ugovarja Lunders. »Najprej pet centimov!«
»Založim jih iz svojega.«
»Šema,« pravi Lunders. »Na, seštej še enteil šest vrst!«
Ob četrt na devet je bilanca v redu. Jon pusti meni nič tebi nič Lundersa na cedilu in plane v oblačilnico. Šest stopnic hkrati. Pet minut pred deveto je doma. Greeta stoji z zaskrbljenim obrazom pri oknu.
»Preteto nazaj!« pravi Jon. »Če pojde tako naprej! Da iščem vsak dan dve uri pet centimov! Kaj pomeni pet centimov za podjetje s kapitalom desetih milijonov! Naj odtegnejo razliko od moje plače, skopuhi!«
Greeta ga pogovarja. Za večerjo imata mrzlo meso s češnjevim kompotom. To človeka zmeraj pomiri. Jon vidi številke na svojem krožniku, na svojem kosu kruha, v očeh svoje žene, po cvetlicah na tapeti, a po večerji to mine, zakaj Greeta si je oblekla ljubko bluzico in, če vidiš takšnole mlado, ljubeznivo, cvetočo stvarco pred-sabo, vse številke zginejo.
Tako gresta na sprehod; najprej k Deene-mannu, kjer imajo lepo pohištvo v izložbi. Tistile naslanjač s sivo žametno prevleko bi lepo sodil v sobo. Tudi jedilna omara je tam, ena je iz mahagonija, toda zelo je draga .. . Stopata dalje k Bon Marcheju. Tam imajo zaprto. V izložbah stoje samo voščene dame.
»Vitka linija,« pravi Jon, »in znotraj so votle. Ali greva domov?«
Toda Greeta bi rada v Willemovo ulico. Še enkrat bi rada pokukala k Mintjensu. tam je navadno veliko kuhinjskih kredenc, ki so vrhu vsega poceni.
Mintjens bi pravkar rad zaprl, ko prideta. Izložba je majhen četverokotnik s preobilno električno razsvetljavo. Toda to mora biti tako v tem mestnem koncu, si misli Mintjens. Veliko hrupa kakor pri mehaničnih klavirjih v pristaniških krčmah.
»Bi gospa rada še enkrat videla?« Hotel jc pravkar domov. »Pa prideta oba lahko noter, kakopak.«
Jon gleda brez razumevanja na razstavljeno pohištvo iz pitchpina s pisanimi steklenimi šipami.
- I ale stane dvesto petdeset, tale je dražja, •oda poglejte, gospa, kakšna izdelava! Vse domače delo! Mintjensov les se nikoli ne kr>vi, vidite, nikoli! Naslanjači? Ne, škoda, •renutno samo kredence in kuhinjski stoli Pa mize in omare!«
»Kaj meniš, Jon?« vpraša Greeta.
»Ah da!« Jon se zdrzne. »Kredenca, otrok, kaj? Zavoljo mene bi kupila lahko dve, toda ...«
»Ali bi gospod rad kredit?«vpraša Mintjens nekoliko surovo. Tisti »toda« mu je dal po duši.
»Kredit? Ne.«
»Ni potrebno,« se smehlja Greda. Kaj pa •J1 Je nenadoma? Kredence frče križem kra-zeni m . . . »Jon! Kaj jc z menoj?«
Nekoliko pozneje se prebudi. Jon jo drži varno za roke, kleči ob njej in sc sklanja
nadnjo.
.“AK je kaj bolje, mlada gospa?« vpraša mintjens.
'-Ali bo punčka?“ šepeta Jon. Greta ga najprej zmedeno pogleda in se mu nato nasmehne. Ko zagleda mizarja, zardi in mče takoj vstati.
»Kaj pa je bilo, otrok?«
»Nekaj čudnega,« pravi Greeta potihem. “Ali bi šla domov, Jon?«
J°n je seveda za to. Mintjensu se je nnraz podaljšal in suče v rokah drog za zapiranje oboknic. »Ne najde gospod nič primernega?«
v*, m že zdavnaj našel,« se smeje Jon in iscipne Gredo v roko. »Te dni se oglasim še unkrat, mojster!«
»Meryi!« reče Mintjens; ne verjame pa ne.
^ roko v roki gresta dalje, najrajši po tihih
ulicah.
“>Sc boš navadil pisarne?« vpraša Greeta.
«Molči zdaj o tem,« odgovori Jon. »V SVojcm srcu sem sc pravkar pripravljal k Petju.« In sc stisne k njej pa polglasno za-Puje:	prelepem mescu majniku, ko ptič-
ki žvrgolijo . . .«
»1’rvič te slišim peti,« pravi njegova žena.
»Odrekel sem se romantiki, zdaj se me je Pa spet oklenila, da sam ne vem kako.«
»Kaj praviš k tisti kredenci?“ vpraša ,rceta, ko sta storila deset korakov.
Jon si misli: ni me razumela. »Kar kupi si jih ducat, jutri zaprosim za povišanje.«
Ko prideta domov, bi Greeta rada takoj legla. Morda ji večerja ni storila. Poskuša še ostati v kuhinji, toda oglasi se spodnja gospa in odda šopek zelene.
»Kaj pa je, otrok? Slabo?«
Jonu izroči zeleno in zrine Greeto meni nič tebi nič v spalnico. Jon besni nad nesram-
ß/agos/ou/jeno m milosli polno
novo Ido /965
vam želijo vaši izseljenski duhovniki
nosijo vsiljive babnice. Ko mine četrt ure, ti sedi še vedno pri njej. Jon butne skozi vrata in hoče pokazati, da je on gospodar v hiši, toda debeluša se mu prijazno nasmeje in odide sama od sebe. Komaj da je zunaj, potegne Greeta Jona k sebi.
»Zapoj zdaj še enkrat tisto pesem,« prosi.
»Ah, kaj . . .« pravi Jon. Greeta si misli: ni me razumel. Poljublja ga in se smeje. Takšna je še lepša. Jon molči in jo občuduje. Čudno, saj je videti krepka, tam pa pri Mintjensu na lepem .. .
»Ti je bolje?« si drzne plaho vprašati.
»Zapoj mi pesmico . . .«
»Čemu pa?«
»Možiček,« pravi Cireeta in mu neugnano seže v lase ter mu jih razkuštra. »Možiček, ker smeva upati in hrepeneti. Saj si o tistem pel?«
»Ali jc . . . ali je tisto?« Jonu se grlo stisne.
»Tisto jc,« pravi Greeta in ga poljubi na potno čelo.
»Jutri,« prerokuje Jon, »pojdem po naslanjač k Dcnnemanmi. In patrom na Telčjem trgu pošljem deset hlebov, da se vse dobro izteče.«
»Si srečen?« vprašii Greeta.
»Nebeško,« pravi Jon. »Na to moram zvrnili kozarček žganega.«
Za prodajno mizo stoji spodnja gospa z lopatko za sladkor v roki in pripoveduje nasprotni gospe, da je zgornja gospa v j>ri-čakovanju. Nasprotna gospa pa se smehlja svojemu psičku Toutouju, ki ji čepi v naročju in gloda košček sladkorja.
(Dalje na strani 28)
od doma
Novo mesto praznuje letos svojo 600-letnico. Leta 136.5 je namreč mala naselbina, ki so ji rekli Gradec, dobila uradno priznanje, da se lahko imenuje mesto. V tem »novem mestu« so si naredili Habsburžani svoje o-porišče na slovenski zemlji za širjenje svoje posesti proti jadranski obali. Imenovali so ga Rudolfovo mesto, slovenski človek pa je ostal pri imenu »Novo mesto«, kot ta kraj, ki je prestolnica Dolenjske, še danes imenujemo.
Tovarna motornih vozil v Kopru, glavnem mestu slovenske Istre, je praznovala 10 let obstoja. To sicer ni veliko, je pa pomebno, če pomislimo, da je bilo treba vso avtomobilsko industrijo na Primorskem graditi iz nič. Ta tovarna je prva od jugoslovanskih, ki se je podala v sodelovanje s tujimi podjetji in sicer s francoskim podjet jem Citroen. Danes ima toliko naročil, da lahko avto dobavi šele po dveh letih.
V decembru so v Trstu slovesno otvorili „Kulturni dom«. Pred prvo vojno je namreč stala v Trstu znamenita osrednja slovenska kulturna palača »Narodni dom«. Zgradili so jo slovenski rodoljubi iz mesta Trsta in okolice. V njej je bil hotel in kavarna ter zbirališče vsega slovenskega življa. Pred 44 leti pa so ta dom fašisti požgali, da bi tako zadeli slovenskega primorskega človeka v srce. Odtlei se je zdelo, da ne bo mofoče sprave med Slovenci in Italijani v Trstu, dokler bodo stale razvaline tega doma in dokler Slovenci ne bodo dobili zadoščenja. Ko je Italija po drugi svetovni vojni podpisala londonski sporazum, se je obvezala dati za požgani dom odškod-
nino in zgraditi v ulici Pe-tronio, sredi Trsta, novo osrednjo stavbo za slovenske kulturne prireditve. Sedaj so jo dogradili. Znotraj in zunaj so jo okrasili slovenski tržaški umetniki. Želimo, da bi stavba dobila naslov »Narodni dom« in da bi postala res ognjišče slovenske kulture in slovenskega naroda v Trstu. Zaenkrat si to stavbo lastijo le levičarske slovenske organizacije, katerim jo je italijanska vlada začasno izročila. Želimo pa, da bi pogajanja, ki so v teku. privedla do tega, da bi bili lastniki ,te stavbe in složni upravitelji vsi Slovenci v Trstu in bi bil to skupni dom vseh slovenskih kulturnih organizacij.
V Gradišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je zgorel kulturni dom. Škode je nad 12 milijonov dinarjev. — V Žalcu ob Savinji so odprli novo poštno poslopje. — Divji prašiči so se pojavili okoli Sv. Lovrenca na Pohorju in naredili precej škode. — 9. decembra so otvorili nov železobetonski železniški most čez cesto in reko Mežo med postajama Dravograd in Ravne na jugoslovanskem Koroškem.
Delovati je začela telefonska avtomatska centrala v Krškem ob Savi in v Trebnjem. — V Kranju so odprli novo porodnišnico.
Danes povsod elektrificirajo železnice. Potem ko so pri nas končali elektrifikacijo proge Ljubljana—Rakek —Postojna, so začeli preu-rejevati gorenjsko progo. Sedaj je elektrifikacija dokončana in je s tem vožnja iz Ljubljane na Jesenice precej skrajšana. Pri poskusni vožnji je vozila električna lokomotiva brez postanka od Ljubljane do Jesenic samo 46 minut. Pri mednarod-
nih vlakih se do novega voznega reda to še ne bo poznalo, pač pa pri lokalnih vlakih. Posebne vlake za to progo so naročili na Poljskem.
Že 1200 letal je pristalo na novem ljubljanskem letališču na Brniku pri Kranju.
Umrl je kipar Frančišek Smerdu, doma iz Postojne.
Lokomotiva je na Dravskem polju pri tovarni aluminija treščila v tovorni avto. Železniški prehod je bil namreč nezavarovan.
V Trstu so bile nove pokrajinske volitve. Slovenski demokrati so sestavili svojo »Slovensko listo«, ki je dobila lepo število glasov in svojega predstavnika v tržaškem pokrajinskem svetu. Na italijanskih listah slabila sicer izvoljena še dva druga Slovenca, ki bosta pa morala poslušati sklepe tujih strank.
Od maja naprej bo vozni red v mednarodnem prometu veljal dve leti. Tako so sklenili na konferenci v Stockholmu. Na podlagi teh sklepov bo vozil skozi Slovenijo odslei tudi Istambul-ekspres in sicer iz Miinche-na preko Ljubljane in Beograda v Carigrad. Preko Ljubljane bo vozil tudi Beo-grad-eksnres. ki bo vezal Trst in Skonie. Posebni voz bo vozil iz Rima v Ljubljano. V poletni sezoni bo vozil Dalmatia-ekspres odslej preko Ljubljane na Reko. Iz Dortmunda v Atene bo vozil Hellas-ekspres vse leto. Prav tako bo vse leto vozil tudi Simplon-ekspres iz Pariza v Zagreb. Na brzo-vlaku Zagreb-Benetke bo odslej poseben vagon »Budimpešta—Benetke“, direktna zveza Madžarske z Ljubljano in Italijo. Na novo uvedena vagona bosta tudi »Hamburg—Beograd«	in
»Basel—Beograd«. Novi vlaki Panonia-ekspres in Polo-nia-ekspres pa ne bodo vozili čez slovensko ozemlje.
Na olimpiadi v Tokiu je evropski šampion Slovenec ‘Miro Cerar na svojem orodju — konju z ročaji — prejel zlato kolajno pred Japoncem in Rusom. Rojak iz i urjee pod Italijo, Jurij Nršič, pa sc je vrnil iz To-.la z bronasto kolajno, ki jo je prejel pri tekmovanju kolesarjev.
Na Kodeljevem v Ljublja-n' so odprli novo zgradbo “Visoke šole za telesno kulturo«.
beograjska in ameriška vlada sta se sporazumeli o dobavi ameriškega žita Jugo-slaviji. Ameriška delegacija je obiskala 26 podjetij v Jugoslaviji.
v Sk0fi ja v Duluthu v Združenih državah je praznovala .letnico obstoja. Ob tej Priložnosti je ljubljanski nadškof dr. Pogačnik poslal tamkajšnjemu škofu čestitke
in posebno pismo, v katerem je omenil, da je veliko slovenskih duhovnikov v tistih i krajih misijonarilo kot n.
pr. škof Baraga, Franc Pirc, j Lavtižar, Čebul, (ki je se-■ zidal prvo cerkev v škofiji Duluth). Dalje Jožef Buh, po katerem se imenuje tam celo mesto z imenom »Buh« in še drugi. V pismu prosi naš nadškof duluškega škofa, naj se tudi on zavzame, da bi bil Baraga čimprej proglašen za blaženega.
1942 so Nemci požgali vas Dražgoše na Gorenjskem. Po vojni so vas obnovili, le cerkve ne. Sedaj so le dobili tozadevno oblastno dovoljenje za graditev in so v oktobru blagoslovili temeljni kamen za novo župnijsko cerkev.
Zavod za avtomacijo »Iskra« je izdelal prvi domači telefon, ki ima namesto številk tipke 1—0. Tak tele-
fon hitreje pokliče in je bolj praktičen. Namesto da bi številke zavrtel, samo pritisneš na tipko.
Ob koncu novembra 1964 je bilo v Gorici pevsko tekmovanje mešanih in moških zborov, katerega so se udeležili nekateri zbori z Goriškega, Tržaškega, iz Slovenije in Koroške. Nastopilo je tudi sedem slovenskih zborov, med njimi »Lojze Bratuž« iz Gorice, moški zbor s Proseka, »Lipa«, iz Ajdovščine, »Jakob Gallus« iz Trsta. Moški komorni zbor iz Celja. »Jakob Petelin-Gal-lus« iz Celovca in mešani zbor z Obirskega pri Železni Kapli. V ocenjevalni komisiji je bil med drugimi tudi dirigent Rado Simoniti iz Ljubljane. Prvo mesto si je med moškimi zbori pridobil oni iz Celja, pri mešanih pa avstrijski Komorni zbor iz Št. Vida ob Glini.
Slovenska folklorna skupina iz Porurja v Nemčiji želi vsem bralcem „Naše luči” zadovoljstva polno Novo leto 1965. Rojakom v Porurju pa že sedaj kliče: Na svidenje na proslavi 1. maja 1955 v Ober-
hausenu!
Leta zares teko. Ob božičnih praznikih se vsako leto spomnimo, koliko časa smo že tu. Lansko leto je bilo zdravo; bilo je nekaj nesreč, pa so se vsi pozdravili ali vsaj toliko zbol jšali, da ni nevarnosti več.
Dodati moramo še, da gospodarska podjetja lepo uspevajo. V poletju bo »Naš dom« praznoval 10-letnico, pa se je bomo spomnili z bolj natančnim pregledom. Radi bi še povedali. da so Bračkovi v Leighu odprli kavarno. Če ste tam blizu, ne pozabite obiskati kavarne »Sorrento« na Railway Rd. Leigh je v Lancashiru blizu Warringtona. Toni Kac pa je v S. Walesu odprl garažo in popravl ja avtomobile; proda pa vam tudi nov avto, ako ga želite.
V	zadnjem času so bili blagoslovljeni domovi: Tutti jev in Bergnackov v Trovvbridgeu, Wiltshire. Obe družini sta doma iz Slovenske Benečije. — Tudi pri dveh Hrvatih so imeli blagoslov: Molnarjev v Bristolu in Peraičev v Roytonu, Lancashire; in še Koprivov v Hirwainu.
V	adventu smo že imeli povsod maše. pri katerih je veliko reči kar v slovenščini. »Lepo je,« »veliko bližje se čutim sedaj, ko so mi molitve razumljive,« take in podobne sodbe
Za novo leto vas
pozdravljajo
Zgoraj: kohuanova Angela in Johny v New Trt-degarju na Angleškem j-c spomin jata svojih počitnic v poletju. — Na naslednji strani spodaj: Prevčeva Jani in Filip, ki bi rada Je v širni svet. Potna sta v Coventryju (Anglija). — Zgoraj: Kozana in Marjetka Stefančič, tudi iz Coventryja, ki pridno pazita na malega soseda.
so spremljale vsako mašo, ko smo jih opravljali po »novem«. Zato bodo sedaj tako maševali večkrat, kadar koli bo mogoče, v večjih krajih. Tako bomo v januarju imeli sv. maše: d. januarja ob 11.30 uri v cerkvi v Chapcl Endu blizu Nuneatona. 10. januarja je druga nedel ja ter bo v Londonu ob 5. uri popoldan. Po maši bo g. inž. Mozetič predaval ob skioptičnih slikah o Slovencih drugod po svetu. 17. januarja bo maša ob 4. uri popoldan v Bedfordu na Midland Rd. (cerkev sv. Jožefa). 31. januar ja bo ob 11. uri dopoldan v kapeli sestrskega konventa v Rochdale, Manchester Rd. Popoldan istega dne pa v Oldhamu, vendar bosta kraj in ura posebej sporočena. Isto vel ja za nedel jo, 23. januarja.
'H'
rarre1!-;
Limburg-Liege
Na svojem letnem občnem zboru so člani društva »Slomšek« za tekočo poslovno dobo izvolili naslednji odbor: g. Stanko Revinšek, predsednik; ga. Jožefa Globevnik, podpredsednica; ga. Marta Rogel j, tajnica; g. Umberto Virant, podtajnik; g. Ivan Lipovšek, blagajnik; g. Janez Sintič, podblagajnik: g. Jože Mrakič in g. Alojz Korelc, preglednika; g. Jože Mrakič in g. Heini Virant, zastavonoši. — Novemu odboru toplo čestitamo in želimo obilo uspehov v delu za slovensko skupnost v izseljenstvu.
Naši bolniki: ga. Huber iz Eisdena se je že vrnila domov po težki operaciji v Genku. V Lanakenu sc zdravita g. Karel Kastelic in g. Alojz Pejovnik, oba iz Mechelena. Nekaj časa je bil tam tudi g. Juri j Jäkel j iz Eisdena. V Genku že dolga leta trpi ga. Markovič iz Zwartbcrga. Prav tam se zdravi tudi ga. Greti Snurer iz Eisdena. V Waterschei-u na kliniki išče zdravniško pomoč g. Alojz Hvalica iz Park-Genka. — Vsem našim dragim bolnikom pošiljamo posebne pozdrave!
Charleroi-Mons-Bruselj
Potovanje v Francijo v nedeljo, (>. decembra, je lepo uspelo. Prvikrat so naši pevci »Jadrana« in igralci dramatskega krožka »Finžgar« iz Gharlcroi gostovali v tujini, da zapojejo in zaigrajo — za naše slovenske rojake! Seveda niso šli sami na pot, pridružili so se jim še drugi rojaki iz področ ja Charlc-roi, tako da je bil avtobus, ki ima 40 sedežev, premajhen. Veliko je bilo sitnosti za skupni francoski vizum kakor tudi za skupni belgi jski ‘titre de voyage*. Šele v soboto, dan pred odhodom, smo prejeli francoski vizum; ko smo pa prekoračili mejo v Quievrain na poti
v. Valenciennes, potnih listov niti pogledali niso. Dva dni pred našim potovanjem je v °. 0 'C1 Gharleroi in Bruselj zapadel 15 cm visok sneg. že se je zdelo, da bo šlo vse po v!| ’ ^ Je vendar v soboto sneg precej izgi-l'1 ' J‘lko da smo v nedeljo še kar dobro po-evtdi Preko Monsa, Valcnciennes, Douai j’lr>° dospeli nekaj čez poldne v Lens in od ;am v baziliko N. D. de la Lorette, kjer smo 'H't s^upno sveto mašo z ljudskim petjem.
amošnji slovenski župnik g. Stanko Ka-,a ar nas je vse lepo pogostil, ne samo opol-,],le' vai"pak tudi na večer do končanem mi-' avzevanju. V dvorani «Mlinar« v Fouquie-res-sous-Lens je nastopil, potem ko je sv. Mi-avz obdaril mlade in stare, najprvo pevski z J»! » Jadran« v slikovitih narodnih nošah. ,s^ le prisluhnilo, ko je zapel venček sloven->>('l na.r<K‘n^' Pesmi. Sledila je komedija 1 avni dobitek«, ki so jo igralci mojstrsko Pmldh. Polna dvorana je z navdušenjem sle-( 1 a tako pet ju kakor igri. — Take gostoljub-nosti rojaki iz Charleroi še nismo nikjer do-j '. iskrena zahvala č. g. Kavalarju in Pridnim Slovenkam, ki so nam pripravili res °Pel sprejem in okusno kosilo in večerjo, sem ro jakom iz Gharleroi bo ostal ta dan v epem spominu. Bog plačaj vsem!
^ nedeljo, 29. novembra, so imeli v družini v ranča Delfar. po rodu iz Kozine na Pri-v.1 ms k ein, in ge. Ivanke Barba, sedaj bivajo-J1 y Anderlecht (Bruselj) lepo družinsko avje: krst tretjega otroka, tokrat sinčka Jo-e a. ki se je rodil Ib. novembra. Pridružil se e Janezku in Vesni. Zavedni slovenski dru-lni nase čestitke! — Tudi v družini Tonija
Bezenška in Marirou Leclercq v Chatelineau se je rodil sinček in sicer 16. novembra. 29. novembra je bil prvorojenček krščen na ime Yves. Srečni družini čestitamo.
V družini ge. Marcelle Žnidarčič in g. Giuseppe Del Puppo iz Virginala se je 16. oktobra rodila hčerkica-prvorojenka, ki je pri svetem krstu prejela ime Mari ja-Manuela. Čestitamo!
V župni cerkvi Notre Dame de la Cambre v Ixelles (Bruselj), se je 20. oktobra poročila gdč. Slavica Musar, nekdanja naša cerkvena pevka iz Gharleroi, z domačinom g. Jean-Pierre Rensburg, ki je po poklicu civilni inženir. — Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova na njuni zakonski poti.
V	lepem domačem vzdušju je potekalo letošnje »Cecil jevanje« v šoli Ecole libre St. Barbe v Charleroi-Nord v nedeljo, 22. novembra. Udeležili so se tega slavja naši pevci in pevke in sotrudniki ,slovenske prireditve*.
V	Institut Medico-Chirurgical v Charleroi je bil več kot 10 tednov na pregledu naš rojak g. Franc Rekar iz Dampremy. Čeprav je bil tam toliko časa, mu niso mogli dognati, kaj mu je. Šele pred kakim tednom so se zdravniki bol j pozanimali in odkrili, na čem bo-lujc, ter mu dali primerna zdravila. Sedaj je doma in želimo mu, da okreva, dasi je bilo zanj veliko dragocenega časa izgubl jenega v bolnici, ko je bil ,na pregledu*.
Od meseca oktobra 196-1 izdaja izseljenski duhovnik g. Kazimir Gaberc za rojake v Za padni Belgiji prilogo »Naši luči« pod naslovom: »Med nami — entre nous«. V njej so razna obvestila za sv. maše in druge pobožnosti, kulturne prireditve, skratka vse, kar je pač bolj krajevnega značaja in zato ne spada v »Našo luč«.
Pas-de-Calais
(i. decembra nas je obiskal sv. Miklavž s svojim spremstvom. Bogato je obdaril naše malčke in tudi velike. V nagovoru nas je spomnil na naše velike dolžnosti do Boga in domovine. Prisrčna hvala sv. Miklavžu, spremstvu in g. Ivanu Kolencu iz Bruay, ki nam je prizor sv. Miklavža tako lepo predstavil.
Prav ta večer so nas obiskali naši belgijski rojaki iz Charleroi s svojim pevskim zborom ..Jadran" in z dramatskim odsekom, ki nam je za lepo razpoloženje zaigral burko »Glavni dobitek". Res so nam pripravili veselje in obilo smeha. Vsaka izmed nastopajočih oseb je bila posrečeno izbrana in je odlično izvedla svojo vlogo, najbolj se nam je pa gotovo vtisnila v spomin stiska profesorja in njegove žene. pa tudi čudovito odigrana vloga branjevke. Da bi je le ne posnemali v praznjenju kozarčkov! Igra ima globok moralni nauk, da ni sreča le v denarju in materialnem uživanju, ampak da so za pravo srečo potrebne tudi višje dobrine. Pevski zbor »Jadran“ pa nas je s svojo pesmijo povedel širom naše domovine. Dovršeno in lepo je bilo vse podano. Igralcem in pevcem prisrčna zahvala, pa tudi rojakom, ki so z njimi prišli na obisk.
Orkester Mlakar iz Avijona pa je med odmori občuteno zaigral nekaj naših skladb. Tudi njim in ostalim, ki so s tihim delom skupno z odborom Društva sv. Barbare v Sallaumines pripravili tako prijeten večer, prisrčna zahvala.
Zavetnico rudarjev, sv. Barbaro, smo praznovali s slovesno mašo v cerkvi te svetnice skupno s francoskimi in poljskimi rudarji. Po maši smo pa s pevci in rudarji proslavili praznik še s skupno zakusko.
Krstna voda ie prerodila v otroke božie sledeče otroke: 22. novembra v slovenski kapeli Mericourt-Mines Filipa Grandovca in Erika Mustarja: 29. nov. pa v farni cerkvi v Ecoust-St-Mein Kristijana Kovača. Srečnim staršem naše čestitke, otrokom pa ljubo zdravje in milost božjo vse življenje!
17. novembra nas je vse prizadela žalostna novica o avtomobilski nesreči Ivana Ureka, našega rojaka iz Avijona. Blaei pokojnik, po rodu iz okolice Brežic ob Savi, je bil ena izmed naiznačilnejših osebnosti med našimi izšel ienci. Boo- mu je dal izredne talente in iih je izrabil. Kot glasbenik je začel z orglami, pa ga je kmalu privleklo slovensko glasbilo harmonika. Ustanovil je šolo za
harmonikarje „Les Cols Bleus", kjer je vzgojil cel rod harmonikarjev in jih izvežbal do take višine, da so na več mednarodnih tekmah harmonikarjev, katere je ob več prilikah organiziral, odnesli prvo nagrado. Njegov pogreb 20. novembra je pričal, kako je bil priljubljen in cenjen ne le pri rojakih, ampak zlasti pri someščanih. Zadnje slovo od njega so vzeli takorekoč vsi iz mesta Avi-jon z županom na čelu, pa tudi vse glasbene osebnosti iz severne Francije. Ob igranju harmonikarjev za poslednjo slovo ni ostalo suho nobeno oko. Pokojnik zapušča ženo, hčerko, brata in sestro z družinami. Vsem naše iskreno sožalje! Velikemu pokojniku pa naj Gospod z nebeškimi melodijami povrne, kar je dobrega storil na zemlji.
Pod Luksemburgom
Algrange. — Tako malo se sliši o nas in tudi dosti nas ni, a vendar pravi naš duhovnik č. g. Dejak, da je naša služba božja dobro obiskana. Vsako tretjo nedeljo ob petih se zberemo v kapeli sv. Antona. Naš pevski zbor sestoji najprej iz treh Vrhpoljk, ki stanujejo v Florange, ge. Mici Marchetti in njenih nečakinj, sedaj poročenih, ge. Krapež Magde in Milke, pomagamo pa še druge, saj smo bile skoro vse še doma pri cerkvenem zboru. Seveda, kje so sedaj tista lepa leta! Po maši se zberemo pri ge. Hren, da malo poskusimo, kako bo šlo prihodnjič, ker nimamo nobenega organista. Bog ve, če ni kakšen kje. ki bi nam mogel priti pomagat in bi nas učil in bi znal vsaj malo na harmonij!? — V Knutange se je naselila še ena slovenska družina, Cen-čičevi, mož, ga. Viktorija z dvema malima otrokoma, so tam nekje od Kobarida. Koba-ridci. ki berejo »Našo luč«, jih bodo že poznali.
Tucquegnieu.x-Marinc. — Praznik sv. Barbare je za nami. Kje so časi. ko je tu sreče pomlad cvela, ko se kolonija naša dobro je imela! Danes živi rudar v negotovosti, železni rudniki hirajo. Nič ne veš, kdaj te bodo odslovili. Nič ne veš. kako boš spravil h kruhu svoje otroke. Najhujše je pa to, da je bila cerkev skoro prazna. V takih razmerah začenjamo novo leto. Drug drugemu stiskamo roke. želeč si zdravja in boljših časov. Kadar resnično želimo drugemu kaj dobrega, je vsekakor prav, ni pa to vse. Pesnik pravi: »Skrbi zase (stori, kar moreš, da ne boš drugim na grbi), ljubi brata (bližnjega), srce mu odori in vrata (s tolažbo, s pogumom in če je treba tudi z deianjem mu pomagaj)«. S tem sklepom in z Bogom začnimo v novem letu naše delo, pa bo dober tek imelo.
Moutiers. — Našega dobrega vernega Slovenca, ki ima nečaka duhovnika in ki nam je tako vneto pomagal pri širjenju naših knjig in časopisov, ni več. V predzadnji številki
"ino poročali o smrti njegove dobre žene, se-! dl je tudi on odšel za n jo. )c to upoko jeni 'udar Janez Lukan, ki nas je zapustil v sta-l05" li-’t. Velika udeležba pri pogrebu in drasne besede g. župnika so nam povedale, a le bil močno priljubljen ne samo pri svo-1'	'<)jakih, ampak tudi pri tujcih. Naj v mi-
ru počiva!
Aumetz. — Miklavž je prišel. Vsako leto se nas spomni, kako naj bi nas letos pozabil. . a.| nismo bili vendar tako poredni. Prišel je S'cer prav na njegov dan je mogel priti led nas. Slabo vreme, megla, spolzke ceste, Vse to ga ni zadržalo na poti k nam. Otroci so se ga že dolgo prej veselili, pa tudi odrasli. 1 e?’ tudi odrasli imamo radi, če nam Miklavž v Jl prinese. Miklavž to ve. sa j nas pozna. Ve, resa potrebujejo odrasli, in ve, česa potrc-u.lc mali. Odraslemu možakarju daj ribe in l)a steklenico vina, da jih bo zalil, ker ribe iioi ajo plavati, tako so vedeli povedati že v an’ 'n Pa cigarete, da lahko vmes en« »za-I "c«,: otroku pa daj cukra in lizačke ter igrač-e' <la se lahko z njimi igra in da ga lahko z m n'"- *CI" .za,notiš. če joka ali če le preveč . a£aja. Miklavžu se za njegovo iznajdljivost j1.’ 'adodarnost ter dobroto prav leno zahva-Juicm°; letos namreč nas je pogostil potem 1 s Kavo in z dobrimi slovenskimi poticami, 'ar Kaže, da ima dober čut, kaj med Slovenci , sme manjkati, in seveda z vinom, poleg uaSvC ‘n vseRa drugega. Hvaležni smo Mi-avzu za vse to in tiho upamo, da bo tudi 'ugo leto ratie volje prišel med nas.
i b tej priliki pa še nekaj popravljamo: Leganovemu sinku v Filliers ni ime Adalberik, aror smo zapisali zadnjič, ampak Frederik.
* z vzhodne L o t a rin gi j e Iz naše pisarne. — Sv. Nikolaj je tudi letos v.1'nesel mnogim otrokom veliko veselja, dru-nna ‘Štrukelj Mirka in Berte. roj. Gregorčič, S() sc K na ta dan še posebno razveselila, ko 'l. snrejeli novorojeno Anico-Marijo v svojo ' 'aznio. Krščena je bila v Merlebachu. L 12.
^ 'erkvena pevka Otilija Dajčar je v ■■ erlebachu 29. 11, stopila pred oltar s svo-.nn zeninom Valterjem Praviček. Želimo ji-tT|a vso srečo!
V»
.	11 je zooet kruto udarila v vrste naših ro-
^a 'ov. V Creutzwaldu se je težko poslovil od
■	°te uobre družine Ivan Kunst, priden ru-a!; uuber oče, umrl 10. 10. in bil cerkveno n^opan v Creutzwaldu, 12. 10. — Kot blisk
v' r°v.se je razširila vest, da je v Merlebachu r no.c! 'j- II. nenadoma umrl naš rojak Šte-, tazzi. Po svoji težki nesreči, ko je zaradi p1'6, ppekline izgubil desno roko, je počasi t; sa 111 večkrat previden s svetimi zakramen-
■	,vz. slovo od svoje družine in mnogih pri-cl|ev. I udi izborna domača postrežba ga
Zadovoljna Doltarjeva družina iz Bruslja v Belgiji (Aiulcrlecht), kjer so krstili tretjega otroka — malega Jožeta.
ni mogla rešiti. Duhovniki, posebno slovenski, ki so od vseh strani prihajali v Merlebach, so bili pri njem vedno kot najbolj dobrodošli gostje sprejeti. Zato se mu tu prisrčno zahvaljujemo za njegovo vdanost in dobroto do njih. Tudi našim beguncem je rad pomagal, čeprav je doživel velikokrat razočaranje. V mladostnih letih je bil delaven član prosvetnih društev, v svojem poklicu pa znan kot izvrsten čevljar. 19. novembra ga je poleg njegove družine in sorodnikov spremljala velika množica rojakov, domačinov in njegovih prijateljev raznih narodnosti. Zastave slovenskih društev »Triglava«, »Save« in »Sv. Barbare« so se poklonile svojemu članu, ko so spustili njegovo truplo v grob, nato pa zapeli presunljivo nagrobni«), — Mrtvaški zvon pa je pel še dalje: dne 2. 12. je po dolgotrajni sladkorni bolezni obenem z raznimi drugimi boleznimi, previ-dena s svetimi zakramenti, umrla dobra mati Frančiška-Ana Gorenje, stara 5(> let. v bol niči Hochwald in bila pokopana -1. 12. Značilen v njenem življenju je bil mir, v katerem je živela doma, s sosedi in z vsemi. Mirna, tiha mati je trpela veliko in le solze v očeh, ko sem bil zadnjikrat v bolnici pri njej, so pričale, da je veliko trpela. — Ponesrečen v rudniku je umrl naš rojak Anton Bric. roj. 7. 2. 1926 v Stiringu, cerkveno pokopan 5. 12. v Forbachu. — Dne 5. 12. je umrla Filomena Cijak, roj. Grmek, v Behren-Cite. Ta mati šestih otrok je še pri zadnji slovenski službi božji prišla k spovedi in svetem obhajilu in
gotovo ni mislila, da se bo tako hitro poslovila od svoje družine. — Vsem omenjenim rajnim želimo iz srca obilno plačilo za njihova dobra dela ter srečno večnost. Vsem družinam in sorodnikom pa izražamo krščansko sožalje.
V poletnem času smo imeli le malo rojakov doma. Obiski v domovino, romanja na razna božja pota, odhod na počitnice, številni izleti, vse to se je vrstilo kar naprej. V pozni jeseni pa se je poživilo delovanje društev. Sestanki, zborovanja, Miklavževi večeri, izseljenska nedelja, državni jugoslovanski praznik, vse to je dalo rojakom dosti dela. Pevci in pevke cerkvenih zborov v Merlebachu in po kolonijah so teden za tednom imeli vaje ter lepo prepevali pri slovenskih sv. mašah, katerih so se v precej velikem številu udeleževali. Dež, sneff in poledica jih niso zadrževali doma. Berilo in evangelij, ki ga slišijo zdaj pri maši kar v domačem jeziku, jim je sveto mašo še bolj približalo. Cerkev skuša vedno bolj vse bogoslužje približati naši duši in nas tako ogreti za velike ideale svete vere, ki ostane v svojih resnicah nespremenljiva za vse čase, za vse kraje, za vse ljudi. Ni se treba bati raznih sprememb, ki skušajo bogoslužje prilagoditi modernemu človeku, saj so vzete iz prvih stoletij krščanstva, ko je ljudstvo živo sodelovalo pri božji službi. Rojaki, ki ste že od doma prinesli globoko vero, ohranite to vero! Tisti pa, ki ste se morda iz raznih razlogov oddaljili veri, kličemo: Pridite. Cerkev vas razume in vam je s svojimi zakladi na razpolago! Ob Novem letu se veselim vseh dobrot, sodelovanja pri pasto-raciji, vseh vaših neštetih obiskov, ki ste jih napravili v bolnicah in doma pri bolnikih in s tem pokazali, da je vaše srce še vedno dobro. polno sočutja in usmiljenja. Bog vas in vaše otroke blagoslovi in naj vam nakloni
srečno, zdravo, mirno in veselo novo leto! — Stanko Grims iz Merlebacha.
Pariz
Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Montcheuil. 35 rue de Sevres, Paris (>., metro: Sevres-Babylone, Slovenska pisarna — 7 rue Gutenberg (pritličje, levo), Paris 15., mćtro: Charles-Michels. telefon: 250-89-93 — je odprta vsak torek in vsak četrtek popoldne.
Novo leto — Sveta maša bo kot ponavadi ob petih popoldne.
V okviru Društva Slovencev je imel v nedeljo, 29. novembra, g. Janez Zorko zelo zanimive skioptično predavanje o planinarstvu v slovenskih Alpah. Predavatelj nam je pričaral pred oči slovenske Alpe, pa tudi tehniko planinarstva, v kateri se sam dobro spozna, saj je ne samo preplezal vse stene v naših planinah, marveč tudi bil učitelj v planinski šoli. G. Zorko je pa tudi slikar in grafik — pokazal nam je nekatere slike s svojih razstav —, obenem pa tudi priden delavec v pariški avtomobilski tovarni.
Miklavževanje je na veliko veselje malih in »velikih« otrok res lepo uspelo in vsi, ki so sodelovali na kakršenkoli način, zaslužijo toplo zahvalo.
Naše starše opozarjamo na veronauk v slovenskem jeziku in na tečaj slovenskega jezika. Podrobne informacije glede tega dobijo pri naših duhovnikih.
Versailles. — 15. novembra je bil krščen Janez Ternar, sin Ignacija in Matilde Utroša, botrovala sta Ivan Kolman in njegova žena.
Notre-Dame des Dombes (Ain). — V trapi-stovskem samostanu Notre-Dame des Dombes je v 72. letu svojega življenja umrl brat Ce-
jcstin Lavrenčič, doma iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Umrl je po dolgi in težki bo-leztn, zaradi katere so mu morali odrezati Jjogo. Po tej amputaciji je živel še en mesec, ovoje redovno življenje je začel leta 1907, ^l) je stopil v trapistovski samostan Rajhen-nirg pri Krškem. Med prvo svetovno vojno ]e bil mobiliziran, se boril v Romuniji, zbo-e na malariji in se končno le srečno vrnil v samostansko tihoto. Leta 1934 je odšel v ,*zir> kjer so menihi iz Rajhenburga ustano-v! ' novo postojanko. Ko je leta 1939 izbruh-oua vojna, je prišel v Francijo v samostan 'lOtre-Dame des Dombes (trapisti iz tega samostana so namreč ustanovili rajhenburški samostan). Pokojni brat Celestin je bil zelo nadarjen in uporaben za vsako delo. Izdeloval je kipce in sam delal stroje, kadar je bilo treba. V Franciji se je izkazal kot skrben sa-■nostanski vrtnar in izurjen izdelovalec sira. Leta 1957 je začel bolehati in je od tedaj slu-/1 Bogu z molitvijo, dobrim vzgledom in vdanim prenašanjem bolezni. Močno je Iju-, svojo domovino in je bil vesel vsakega slovenskega časopisa.
Couladere (Caronne). — Družina Sibelja, ki živi v tem kraju od leta 1933, je v kratkem easu dvakrat doživela bridek udarec. Najprej ■!1ITI je umrl v 61. letu starosti po dolgi in rnučni bolezni oče Gabrijel, doma iz Lipe pri Komnu na Krasu, novembra pa so pokopali “e nčer, 34-letno Vilmo, poročeno Forest, ki Zapušča sinčka v starosti 7 let. Težko preiz-kušeni materi in ženi Mariji Šibelja. doma iz "talega Repna pri Proseku, in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje.

Krsti. — V nedeljo, dne 5. decembra 19(i4. je v katoliški cerkvi v Jönköpingu prejel kr-•jtno milost Stanislav Nikolaj Kolarec. Oče Mdan je iz Zaprešiča, mati Karolina, rojena Marinič, pa od Ljutomera. Botra je bila ga. »vica Lukič iz Huskvarne. Otroku in staršem želimo mnogo sreče in milosti božje!
Poroke. — Olofström: V soboto, dne 28. novembra 1964, sta si pred Bogom obljubila a »no zvestobo v zakramentu sv. zakona I niceto Bruno De Candido iz Nedeščine v stri in Fiorentina Basiaco iz Portole pri Pa-fnu- Za pričo je bil g. Ferdo Knez iz Osta-ofsa. Iskreno čestitamo!
• slovenski družabni večer. — V soboto, dne ''•januarja 1965, bomo imeli v dvorani ka-oliške cerkve na Erik Dahlbergsgatan v vtahnö spet družabni večer. Tokrat bo pro-Kram zanimivejši. Poleg orkestra, plesa in rugih zabav bodo tudi trije šaljivi prizori
Slika nam kaže veselo družbo, zbrano na poročni dan Mihaela KoroSe in Rajmunde Hilaire v St. Cbartier, Indre, v Franciji.
na odru. Ker bodo zaradi tega stroški za prireditev večji, bo tokrat treba plačati vstopnino. — Šaljivi prizori se začnejo ob 7. uri zvečer. Vsi ste lepo vabljeni, da se prireditve udeležite. S svojo navzočnostjo boste podprli naše družabno in kulturno delovanje in dali poguma tistim, ki stvar prirejajo, in še novim, ki se bodo morda ojunačili za sodelovanje. S tem boste pa tudi pomagali, da bomo lahko pripravili vedno pestrejši program.
Opozorilo. — Ce kdo na Švedskem dobi v »Naši luči« terjatev za plačilo naročnine, a jo je že prej meni plačal, ga prosim, naj se za to ne razburja in naj ne ima slabih misli, da sem morda denar zapil... Razumljivo je, da ne pošiljam denarja za vsakega posebej v Celovec. Ko se ga nekaj nabere, potem ga pa pošljem. Uprava »Naše luči« ima navado, da od časa do časa priloži opozorila za plačilo, brez ozira na to, ali je kdo že meni plačal. To stori zato, da si vsak »izpraša vest«, ali je že poravnal in. kateri še ni, bo gotovo tako dober, da bo to takoj storil. — Jože Flis, slov. izs. duhovnik.
Ob novem letu. — Spet je minilo eno leto. Za nas na Švedskem je bilo pomembno predvsem zato, ker se je v njem zelo povečalo število slovenskih naseljencev. V novem letu jih bo prišlo še več. Ob tej priliki bi spet opomnil na dolžnost tistih, ki ste že dalj časa tukaj in ste »usidrani«, da pomagate »novim« z dobrimi nasveti, z dobroto in ljubeznijo do sorojaka, ki pride v novi svet, pa zaradi ne-poznanja jezika nima drugega kot vas, da se lahko z njim pogovori. Za mnoge, zlasti za tiste, ki so sami, je lahko od tega prvega sti-
Miklavž jc* obdaroval slovenske otroke v Sterkrade v Nem ei ji v soboto, 5. decembra 10ft4. To ni bilo veselo doživetje le za 35 navzočih otrok, ampak tudi odrasti m je mož z dolgo brado zelo ugajal.
ka s sorojaki na Švedskem odvisna usoda in smer vsega nadaljnjega življenja. Če bo našel v svojih rojakih tukaj košček prave slovenske domovine, mu bo prehod v življenje v novi domovini lažji in bo zadovoljen. Če pa bo pri rojakih naletel na brezbrižnost ali pa celo na prezir in nejevoljo, lahko postane zagrenjen, razočaran in vse življenje tukaj bo nesrečen. Bodite drug drugemu kot bratje in sestre, kot nas uči naša vera, da moramo biti. Potem boste tukaj vsi skupaj vedno bolj zadovoljni vkljub težavam, ki se jim človek nikjer ne more izogniti. Potem bomo Slovenci na Švedskem v novem letu zrastli ne samo številčno, ampak predvsem v duhu medsebojnega sodelovanja za dušni in telesni blagor vseh. Na ta način bo novo leto za nas vse srečno in blagoslovljeno, kar vam iz srca želi slovenski izseljenski duhovnik.
nijski cerkvi v Dossenheim pri Heidelbergu, kjer si je mladi par uredil svoj dom v tujini. Bog daj blagoslov in srečo!
V nedeljo, (i. decembra, na praznik sv. Miklavža, pa smo imeli v Mannheim-u krst. Med božje otroke in kristjane je bil sprejel Boris Horvat, sin Stanislava in Rozalije, roj. Kodba, oba doma od Ljutomera. Botrovala je gdč. Milica Kodba. Bog daj zdravja in sreče!
Južni Hessen. — Kot doslej bo v Frankfurt-u slovenska maša vsako tretjo nedeljo v mesecu v kapeli Kolpingovega doma na Lange-straßc 2(>. Na željo rojakov pa bo eno uro prej, se pravi že ob 16. uri. 'Pako bo po službi božji več časa za družabno urico. Če Bog da. bomo kmalu vsaj od časa do časa lahko imeli slovensko mašo tudi v Hanau-u ter v Riis-selsheimu.
Nord Baden — Južni Hessen
Tudi v novem letu 1965 bo slovenska služba božja vsako drugo nedeljo v mesecu v Mann-heim-u ob 10.30 uri v kapeli na Laurentius-straße 19; v Heidelbergu pa na isto drugo nedeljo v mesecu zvečer ob 19. uri v kapeli klinike na Hospitalstraße, Geb. 34.
Zvestobo do smrti sta si obljubila Ljudmila Levstek, doma iz Zadnikov na Dolenjskem, ter Andrej Bitenc iz Sostrega na Gor. Poročni obred je 21. novembra izvršil slov. izseljenski duhovnik dr. Franček Prijatelj v žup-
Baden-Württembcrg
Zopet smo imeli tri poroke: dne 14. novembra v župni cerkvi Marienkirche v Stuttgartu dve hkrati: Alojz Hočevar in Francka Adamič ter Jožef Zupančič in Antonija Mustar. Ti so doma iz Kompolja, župnija Videm-Dobrepolje, stanovali pa so zadnji čas v Zut-fenhausenu; 20. novembra pa v Marbachu pri Ludwigsburgu Ivan Levstek iz Podklanca pri Sodražici in Ernestina Fošner iz Branšvika pri Mariboru. Naj jih spremlja božji blagoslov na novi življenjski poti!
V zadnjem mesecu smo imeli zopet sv. mašo v Öhringenu in v Konstanci, čeprav jih je bilo tam nekaj manj kot predzadnjič. Rojaki teh dveh krajev! Če boste kaj radi prihajali,
s.e kurno prihodnje leto videli redno vsaka ^va meseca na četrto nedeljo, in to izmenoma enkrat v Öhringenu, enkrat v Konstanci. 24. januarja ob 4. uri popoldan bo torej v Kon-s anci. Za duhovnika je pot tja dolga. Zato pridite! Gotovo, če pomislimo, kolika je nadnaravna vrednost ene same duše, se splača narediti stotine kilometrov tudi za enega sa-nicga človeka. Ker pa so rojaki povsod raz-reseni, se iz praktičnih razlogov bolj splača j^1 tja, kjer je upati večje udeležbe. Če jih je aj prida motoriziranih ali če imajo vsaj do-I ^Prometne zveze, so vabljeni tudi rojaki iz e lznje okolice, kakor Radolfzell, Friedrichs-nafen itd.
vtkl V iužnem delu našega področja so ob-n čeni, da je sedaj prišlo do končne razme-J ve med našim področjem in onim novega n °vcnskega duhovnika, ki je dospel aprila peseca v Mannheim, dr. Frančka Prijatelja. • 0 določbi freiburškega nadškofa tvori me-n° i?ie^ našim in njegovim delom freiburške atiskofije črta od severa do juga Villingen, k eustadt, St. Blasien. Te tri dekanije in vse, 1	vzhodno od te črte, torej Donau-
i.mgen, Stühlingen, Geisingen itd., pripa-ajo našemu področju, zapadno od te črte pa h°V duhnvniku v Mannheimu. Slovenski du-oymk v Stuttgartu se s tem poslavlja od vas, ojaki s področja Mannheim, s katerimi ga f yczal° kot zadnji ostanek pošiljanje »Na-•e ’lc'<< do konca tega leta. Z novim letom P’ boste dobivali od vašega duhovnika «v vtannheimu. Bog z vami!
Porurje
Novembra smo krstili v Oberhausenu Silvijo Goričan, hčerkico Antona in Marije. Staršem tople čestitke, hčerkici pa obilo zdravja!
V Diisseldoriu sta se poročila Rudolf Hilgers iz Wuppertala in Antonija Mijatovič iz Ra-kitnika, župnija Matenja vas pri Gorici, v Meerbecku pa August vom Endt iz Meerbecka in Albinca Luskovec iz Šenčurja pri Kranju. Obema iskrene čestitke in mnogo sreče na skupni življenjski poti!
Smrt je posegla zopet v dve naši družini. V Alsdorfu se je smrtno ponesrečil v rudniku Roman Slejko, rojen v Hrenovicah pri Postojni, v Essenu pa je prometna nesreča terjala življenje 30-letnega Ivana Goričana, po rodu iz Maribora. Oba pokojnika zapuščata žene in po dva otroka. Tem in vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje! Naj jdi ob teh težkih urah tolaži naša vera, ki nam govori o zopetnem snidenju z našimi dragimi pokojnimi!
Iz Essena je letos za božične praznike odpeljalo l'"> izrednih vlakov inozemske delavce
smeri Italije; 12 v Grčijo, 4 v Turčijo in 6	'
vlakov proti Madridu (Španija). — V Essenu je trenutno zaposlenih 12.161 inozemskih delavcev. Vseh inozemcev pa je okrog 18.000.
Med največje inozemske skupine štejejo: Špance (2322 moških, 721 žena), Turke (2312 moških, 24 žena), Italijane (1543 moških,
238 žena), Grke (874 moških, 195 žena), iz
s,i^ak° praxijo mladi slovenski delavci in delavke v Nemčiji. Zato so tam poroka za poroko. Na 1 ' '«lini», da je fotograf v Kheinkainpu „zasačil” kar dva para skupaj pri oltarju, namreč Rutar 1 “na z. Dragico Pograjc in Gumzej Franca s Černivec Jožico (31. oktobra 1964).
I Jugoslavije pa je 8(>4 moških, ‘240 žena. — r Nadal je poročajo zapadnonemški časopisi, da pri teli delavcih komunistična propaganda od doma nima uspehov. Nemški časnikar h. F. zaključu je svo j članek »o komunistični delavnosti« v Essenu z besedami: »Jaz sem prepričan, da je najbol jše varstvo — proti komunizmu — zadovoljnost. Majhno je število listih izjem — delavcev —, ki se ne bi pri nas v Essenu dobro in zadovoljno počutili!«
TtalHa*
Rim. — Dne 13. decembra smo imeli v Cer kvi II neme di Maria ob 5. obletnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana sv. mašo in žalno komemoracijo z obširnim predavanjem č. g. Fr. Dolinarja. Predavatelj nam je v celotnem okviru prikazal delo in osebnost velikega pokojnika. Dosti lepo število rojakov se je udeležilo te proslave, saj so pokojnika mnogi slovenski Rimljani osebno poznali in spoštovali — Se prej pa smo v Rimu v domači družbi doživeli prihod Miklavža, ki je prišel tudi med nas s svojimi darovi.
fJHMtzozeinslia
jTretjo nedeljo v novembru so se rojaki iz Nizozemske, Belgije in Nemčije v presenetljivo lepem številu zbrali na Vseslovenski prireditvi v Heerlenu, katero je skrbno pripravil odbor Zveze slov. kat. društev na Nizozem-,skem. Po pozdravnem nagovoru predsednika
g. Ivana Baniča je mešani zbor »Zvon« ubrano zapeTJieka j narodnih pesmi. Sledil je nastop naše Slovenske folklorne plesne skupine. Navzoči so pevce in plcsavce nagradili z živahnim ploskanjem. Obe skupini že dolga leta bogatita programe naših prireditev. Ali znamo pravilno ceniti to požrtvovalnost in zvestobo? Navdušenje občinstva pa je še naraslo, ko so »Slomškarji« iz Belgi je zapeli veselo opereto »Kovačev študent«. Ob »kranjskih« klobasah, dobri kapljici in domačih zvokih »Slovenian kvinteta« je večer potekal v najbol jšem razpoloženju. — Odboru Zveze. »Zvonu«. Folklorni skupini in Slomškarjem se za požrtvovalnost najiskreneje zahvalje-jemo. Le tako naprej! V slogi je moč!
Društvo sv. Barbare iz Lindenheuvela pa je naslednjo soboto imelo svojo »vinsko trgatev«, ki je privabila ogromno holandske mladine. Navzoči so bili tudi zastopniki občine, rudnika in župni je. Ro jakom iz Lindenheuvela in okolice čestitamo k njihovemu uspehu, še bolj pa k njihovi SLOGI. Bog jih živi!
Ga. Knez-Hribar, ki je odlično prestala težko operacijo v Sittardu, se je že vrnila domov. Želimo ji čim hitrejše okrevanje.
t/bratrija.
• Linz. — Sedaj se zbiramo Slovenci vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu k svoji službi božji v Linzu. Imamo jo v uršulinski cerkvi na deželni cesti. Vljudno vabimo vse rojake od blizu in daleč. V zadnjem času smo nastopili kot gostje tudi na nekaterih hrvat-skih prireditvah in tam pokazali lepoto slovenske pesmi.
24
Nasvet za novo leto
»Ne klonimo prehitro pred težavami, borimo se in skušajmo jih premagati! Potrebno pa je. da uporabimo za to vsa sredstva, ki jih moremo. Med temi je vedra vera vase in v smisel življenja, trden pogum in volja do uspeha, žilava vztrajnost pri delu in vsem prizadevanju, trezno gledanje okrog sebe in živo prepričanje, da ni najvažnejši zunanji uspeh, dobrine tega sveta, marveč da imamo z njimi opraviti le, da se izpopolnjujemo sami, da množimo svoje notranje bogastvo, zlasti tisto, ki bo na tehtnici sodnega dne odločilo našo večno usodo.«
(Iz »Zbornika Svob. Slovenije« 1950)
Neko angleško sodišče je obsodilo 96-lct-nega sivolasega starčka, — zaradi »neprevidne vožnje«, — na odvzem šoferske izkaznice in to za čas dveh let!
«
»Večkrat se sprašujem,« je modroval gost, »zakaj so v hotelskih sobah stene tako tenke, kadar bi radi spali, in tako debele, kadar bi radi poslušali govorjenje v sosednji sobi.«
«
Rešitev uganke v zadnji številki lanskega letnika »Naše luči« se glasi: »Nogometno moštvo«.

^cset let obstoja je praznovala slovenska enarna ustanova »Slovenska hranilnica« v loo”08 J^‘resu v Argentini. Trenutno šteje - članov in ima 308 vlagateljev. Ko so jo ustanovili, so to naredili s prepričanjem, da se bodo tamkajšnji slovenski naseljenci lažje 'crsko, narodno in kulturno ohranili, če bodo samostojni tudi gospodarsko. Dr. Ivan Ahčin, pisatelj znamenitih knjig »Sociologija« in ^ ocialna ekonomija«, je tedaj dejal: »Če za tu, da umrjemo, more končno umreti u< i vsak sam zase, ločen od drugih; toda 1111 uučemo živeti in se ohraniti. To pa bomo l,u>gli doseči le, če bomo edini. V slogi je u.ioč!« desetletno slavje je pokazalo lep uspeh 'venskega sodelovanja v denarnem in gospodarskem pogledu.
»Bavbavčki«, tako je naslov pravljične
'ti'e, ki jo je napisala Mirijam Tozonova in asbil skladatelj Matija Tomc, in so jo 'v ' "ktobra lepo uprizorili otroci Slovenske s° e Marije Pomagaj v Torontu v Kanadi.
Slovenski dom na Holmes Avenue v mestu
peveland v Združenih državah ameriš-uh je praznoval 45_J«t-oU&toia.
-Jinu je izšla prva številka novega s »venskega lista »Slovenska svoboda«. List s|".a. ^ st'ani in ga tiskajo v ukrajinski ti-
e Pregledujete novi nemški »Lexikon«
svetovne zgodovine, ki ima 1472 strani, bo-e med 9000 imeni svetovno znanih pes-n! <)v 'n pisateljev našli tudi Slovence: pes-r! a ^utuna Aškerca, pisatelja Ivana Can-! ui ja, pesnika Srečka Kosovela, pisatelja ranča Ksaverja Meška, pesnika Franceta •ešerna, pisatelja Josipa Stritarja, pesnika • usipa Murna, pisatelja Ivana Tavčarja. Pušnika Valentina Vodnika, pesnika Otona 'Upancifa in Primoža Trubarja.
p » ®ratislavi na Slovaškem je izšel prevod sernovih pesmi v slovaščino pod naslo-°m "Struny lasky«. Ima 134 strani.
Angleži so dobili novo knjigo, ki jim od-
pogled v bogastvo slovenske književ-. °s i. Založba Calder v Londonu je namreč a a knjižico Gradnikovih pesmi z naslo-ni “Alois Gradnik, Selected Poems«. Uvod ! naPisal prof. Janko Lavrin, natisnili so jo a v bivši Mohorjevi tiskarni v Celju.
!
Nemško govorečemu svetu bo odkrila
pogled v začetke slovenske književnosti knjiga, ki jo pripravlja naš rojak dr. Rudolf Trofenik v Miinchnu. Izdal bo namreč prevod Balduina Sarie iz Gradca znanega delat slovenskega strokovnjaka za protestantske pisatelje dr. Mirka Rupla o Primožu Trubarju. Knjigo tiska tiskarna Družbe sv. Mo-/ horja v Celovcu.
Tudi v Firencah v Italiji bodo začeli na univerzi s predavanji o slovenskem jeziku.
Petrolejska področja okoli Edmontona v
Kanadi privabljajo vedno več slovenskih ljudi in zato se slovenska kolonija v tem kraju veča. Nedavno so tam ustanovili Slovensko društvo, v katerem je tudi več pevcev, ki nameravajo ustanoviti slovenski pevski zbor.
Nad 400 Slovencev je letos pričakalo Miklavža v kraju San Martin v Argentini. Ker se je tam sedaj začelo poletje, so nehali s poukom tudi v slovenskem tečaju in imeli ob tej priliki lepo zaključno šolsko akademijo.
V Lanusu, v Slovenski vasi v Argentini, so
uprizorili znamenito igro »Miklova Zala«, ki se godi v turških časih na Koroškem.
Pred letom dni je izšla v Združenih državah v angleščini pisana razprava o vlogi Slovenije v jugoslovanski državi. Napisal jo je dr. Toussaint Hočevar. V tej knjigi pravi, da se Slovenija razlikuje od ostalih jugoslovanskih republik po naslednjem: L slovensko delavstvo je pretežno industrijsko in ne poljedelsko; 2. Slovenija ima relativno visok kapital in narodni dohodek na osebo; 3. ima razvit promet; 4. v njej je relativno razvita in decentralizirana industrija za dobrine proizvodnje in potrošnje; 5. relativno visoka produktivnost tako v industriji kot rudarstvu. — Ob koncu zaključuje: Bolj kot prenos dohodkov v druge republike bi Jugoslaviji kot celoti koristila razširitev industrijskih panog, ki uporabljajo naravne zaklade ter zahtevajo tehnično izučeno delovno silo.
Škofu ii/. Hereforda je rekel neki gospod: »Gotovo ste opazili, da nikoli ne grem v vašo cerkev.« »Da. to sem opazil.« »In veste, zakaj ne grem noter? Zato, ker je polna hinavcev.« »Zaradi tega pa vam ni treba ostati zunaj. Za enega je še zmeraj prostora,« je odgovoril škof.
Slovenska državna misel
Slovenska državna misel je v »pomladi narodov« leta 1848. oživela, ne da bi tedaj oživelo tudi slovensko državno izročilo. Tvorci tedanjega in prihodnjega slovenskega narodnega političnega programa so zahtevali »kraljestvo Slovenijo« na osnovi narodnega naravnega prava. O slovenski zgodovini imajo le čisto nedoločeno predstavo neke prvotne svobode. Še dolgo slovenski inteli-gent misli o preteklosti svojega naroda kot njegov največji pesnik France Prešeren, da je s slovensko zgodovino ob Samovi smrti katastrofalni konec, da mimo Samove slave nima slovenski narod nobene druge luči v svoji preteklosti, da se da vsa njegova nadaljnja zgodovina povzeti v štiri vrstice ene sonetne kitice: »Obtežile očetov razprtije s Pi-pinovim so jarmom sužnjo ramo, odtod krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije.«
Še v času polnega uveljavljenja slovenske politične misli je zaslužni katoliški politik France Povše v dunajskem parlamentu nekemu liberalnemu nemškemu poslancu na očitek »brezzgodovinskosti« slovenskega naroda odrezavo odgovoril: »Ako smo Slovenci brez zgodovine, imamo pa geografijo.« Tako je s tem odgovorom sicer dovolj krepko spomnil nemškega poslanca, da smo Slovenci v monarhiji neutajljivi politični faktor, molče pa je priznal, da ne pozna zgodovinskih argumentov zoper ta očitek.
Tako dolgo se je torej oblikovala slovenska narodna politična volja, ne da bi bila slovenska državna preteklost živo oblikujoče izročilo. Nedvomno bi mnogo omahovanj, negotovosti in nejasnosti v slovenskih političnih terjatvah odpadlo, nedvomno bi bila slovenska politična dejavnost neprimerno bolj naravnost usmerjena na cilj, bolj samozavestna in odločna, ako bi bil v našem narodu živ spomin slovenske države, ako se ne bi bila slovenska državna tradicija pretrgala. Tako pa je šele zgodovinska znanost — in to predvsem v tekočih štiridesetih letih — v glavnih potezah obnovila podobo prvotne slovenske zgodovine in državne samostojnosti.
Vse predolgo je naše zgodovinopisje žive-
lo pod vtisom Feiskerjeve teorije o prvotni sužnosti Slovencev, kar je bilo pogodu tudi jugoslovanskim centralistom, ki so zahtevah, da je mladi slovenski izobraženec natanko poznal dogodivščine srednjeveških srbskih kneževin, skoraj nič pa ni vedel o slovenskih srednjeveških državnih tvorbah.
1. SLOVENSKO DRŽAVNO IZROČILO
Za časa drugega rodu, po dokončni naselitvi Slovencev (1. 593), nam zgodovinski viri poročajo ime Valuka (ok. 630), kneza slovenske karantanske države. Neodvisnost Valukove kneževine nam dokazuje med drugih* tudi dejstvo, da je bila ta država pribežališče političnim beguncem izpod obrske (bolgarski knez Alciok) in langobardske (sin furlanskega vojvode Lupa) oblasti. Valukova Karantanija tvori konfederirano državo velike Samove srednjeevropske konfederacije. Ob kritju tega sodržavja prodro Slovenci po zmagi nad Bavarci pri Aguntu (v bližini današnjega Lienza) leta 628. do izvirov Drave. Ob istem času slovenska zmaga nad furlanskim vojvodom Ferdulfom zagotovi slovenske položaje ob furlanski nižini.
Slovenska Karantanija živi samostojno življenje tudi še po Samovi smrti, ko je razpadla njegova državna tvorba in v geografsko dobro zavarovani »koroški trdnjavi« uspešno odbija obrske napade. 2e v svoji prvi državni tvorbi slovenski narod izkuša usodnost svojega geopolitičnega položaja med vzhodom in zapadom, ki je vsa nadaljnja stoletja stalnica njegove zgodovine.
Zaradi povečanega obrskega pritiska je v letih 744—45 tedanji suvereni vladar Karantanije knez Borut, zaprosil bavarskega vojvodo Odilona za zavezništvo zoper Obre. To ni bila prva bavarsko-slovenska zveza. Nekaj let prej sta sc obe državi, ki sta branili svojo samostojnost, Bavarska zoper Franke, Karantanija zoper Obre, že enkrat skupaj borili zoper sovražnike svoje samostojnosti ob priliki frankovsko-bavarske vojske. Združena slovensko-bavarska vojska je rešila karantansko državo pred Obri, vendar je na osnovi pogodbe med Odilonom in Borutom karantanska država po zmagi nad Obri morala utrpeti nekaj svoje samostojnosti, tako da je odtlej naprej bavarskemu vojvodu šla pravica potrjevati slovenske kneze.
V času po letu 744—45 sta prejela kneže-viča Gorazd in Hotimir sveti krst. Slovenska kneževiča sta prva člana izmed slovanskih
vladajočih rodbin, ki sta sprejela krščanstvo. _ nJun>ni krstom se začne pokristjanjevanje ■ «vencev kot naroda. Tako se je Borut dokončno odločil za zapadno orientacijo, slo-venska Karantanija pa priključila nastaja-!?CI skupnosti zapadnih krščanskih narodov. v teJ skupnosti so ohranili Slovenci svojo dr-zavnost, narodno-socialno strukturo in prav-110 sam°bitnost, Karantanija svoj slovenski enačaj, slovenski narod zagotovilo svojega nadaljnjega obstanka. Vladarji Slovanov vzhodno od Labe, ki so ravnali drugače kot nas Borut in se postavili zoper krščanski Za-pad na sovražno stališče, so svoje narode Pahnili v narodno smrt. Tej so zapadli tudi . riv komaj petdeset let po slovenski pri-k jucitvi na zapad po frankovski zmagi nad n.iuiu. Obrska usoda bi zadela tudi Sloven-c<-“- ako bi jih našla med njihovimi zavezniki.
^d C.orazdovega nastopa vlade (1. 7.50) v ada Karantaniji vrsta slovenskih krščan-1'h vladarjev: Hotimir, Vulkun, Pribislav, j umika, Stojmir Edgar. Zdi se, da je že vejalo nasledstveno pravo v moški liniji Ho-unirovih potomcev. Od bavarskega vojvo-Je prešla pravica potrjevati karantanske
de
kne;
ze po včlenitvi Bavarske v frankovsko 1 'zavo na Irankovske kralje.
V dobi narodnih krščanskih vladarjev je 1 udu svoje prve krščanske prvine umestitve-111 obred karantanskega kneza. Tedaj je mo-nastati značilni verz, ki ga je narod pel po uncanem ustoličenju svojega kneza, medtem je n°vi vladar trikrat jezdil okoli knežjega kamna in so kresovi naznanjali deželi, da nna zopet vladarja, izvoljenega na veči (veča j, z')or) slovenskih kmetov — svobodnjakov. ,c PPuznega in demokratičnega duha prve j* «venske države nam ne poočituje nič bolj M>1 zahvalni spev:
Hvnla Tebi Hoge Vsemogonti,
Ur stvori nebo i zemlo,
'bi vi dal nam in naše dežele Išnez in Gospod po naše vole.
(Hvala Tebi, Vsemogočni /tog,
'ti si ustvaril nebo in zemljo, da si dal nam in naši deželi ‘tneza in gospodarja j>o naši volji.)
l ako je slovenska Karantanija najstarejša daT' eeVIOPSka ^emokracija in sredi v fev-^ 'zuiu tonečega okolja vredna tovarišica ‘fie slovanske demokracije, novgorodske me^ne republike.
protiogrskih odpravah Karla Velikega
(791—79(i) so izdatno sodelovali karantanski in tudi izven-karantanski Slovenci. Med slednjimi navajajo zgodovinski viri ime kneza Vojnomira, ki je najverjetneje vladal v gornjem Posavju. Po zmagi nad Avari so tudi Slovenci gornjega Posavja, Posavinja, srednjega Podravja kakor tudi panonski Slovenci v karantanskem državnem sestavu, ki si je leta 788. priključil tudi obsoške, kra-ške in istrske Slovence.
V teku časa bi se bili vsi Slovenci zbrali okoli edinega geopolitičnega centra svojega ozemlja, okoli »koroške trdnjave«, ako ne bi šel razvoj dogodkov v drugačno smer. Da so imeli karantanski Slovenci živ čut za stvarno svobodo in zlasti živo zavest krvne skupnosti z brati, dokazuje njih udeležba v velikem južnoslovanskem uporu pod vodstvom Ljudevita Posavskega. Nadvse usodno je postalo za nadaljnji slovenski politični razvoj, da je bil leta 819. zlomljen karantanski sektor južnoslovanskega upora, ki je bil v nekaj naslednjih letih zatrt kljub Ljudevitov! spretnosti v vsem svojem obsegu. Zmagoviti Nemci so uporabili pri Karantaniji odločbe nemškega vojnega prava: zemlja upornikov kakor tudi neobdelana zemlja je morala postati vladarjeva last, namesto slovenskega kneza stopi nemški grof, samovladna slovenska karantanska država postane pokrajina nemške države.
Kocljeva obnova samostojne slovenske države v Panoniji — na ozemlju med Ptujem in Pečuhom — zaradi nezavarovane geopolitične lege ni mogla obstati. Odkar sta prišla sv. Ciril in' Metod v Kocljevo prestolnico v Blatenski grad ob Blatnem jezeru, je dotedanji nemški mejni grof začel s čisto samostojno nacionalno slovensko politiko. Preprosto opisuje Žitje sv. Cirila nastopek Kocljevih razgovorov s sv. bratoma iz Soluna v stavku: »Vzljubil je (Kocelj) slovenske knjige.« Polni historični smisel temu stavku more dati le-ta interpretacija: odločil se je za kulturni koncept slovanskih apostolov. Na prošnjo male panonske Slovenije papež I la-drijan II. posveti Metoda za nadškofa obnovljene panonske (sirmijske) nadškofije, kar pomeni popolno cerkveno osamosvojitev od nemških škofij. Ko Hadrijan II. piše »ljubemu sinu Koclju«, slovenski vladar prvič in zadnjič dopisuje s Svetim Sedežem. Panon-sko-slovenski knez, ta najbolj idealni kneže-vič, kar sta jih srečala na svojih poteh od Bizanca do Rima sv. brata, je bil po odpadu Svetopolkove Velike Moravske edina poli-
tična opora Metodovega misijonskega dela. Svojo zvestobo Metodu je plačal z glavo. Končno je uničil njuno delo naval Madžarov (1. 89(i). Njih naselitev v Panoniji pomeni za ta del slovenske zemlje začasno kulturni zastoj, za ves slovenski narod pa usodno prekinitev ozemeljske zveze s severnimi Slovani. Dokazala pa je Kocljeva Slovenija svojo kulturno premoč nad madžarskimi prišleki; posredovala je tem stepskim lovcem pojme in naprave civilizacije. Še danes madžarsko imenoslovje priča o kulturni sili Slovencev ob Muri, Rabi, Zali in Blatenskem jezeru.
Peter Devičnik
Srečno novo leto
so nam voščili
Po vatikanskem radiu smo letos slišali izredno lepo poslanico za izseljensko nedeljo, ki jo je nam izseljencem po svetu napisal najmlajši slovenski škof dr. Janez Jenko. Ta mož je imel za profesorja v Škofovih zavodih znanega slovenskega slovničarja dr. A. Breznika, ki je s svojim zgledom in besedo stalno vzgajal svoje učence k plemeniti ljubezni do slovenskega jezika in slovenske domovine. Navduševal jih je za tako ljubezen, ki ne ostaja pri lepih besedah, marveč preide globoko v življenje, naj bi bilo še tako polno žrtev, kajti domovinsko ljubezen je treba izpričati z dejanji in žrtvami, za kar daje prav vera moči.
»Vesel bi bil, da bi mogla domovina preživljati tudi vas, dragi izseljenci; vesel bi bil, da bi se vi vsi mogli vrniti domov in se dejansko vrnili. A če to za marsikoga ni mogoče, potem pa, prosim vas, ne pozabite, da ste otroci slovenske matere. . . Poskrbite, da bodo vaši otroci poznali blagoglasno slovensko govorico in da se nikdar ne bodo sramovali slovenske besede in slovenske krvi . . .«
V poslanici, ki nam jo je za izseljensko nedeljo napisal mariborski škof dr. Držečnik in so jo slišali tudi po vatikanskem radiu, pa je povedano, kako je bil naš svetniški škol Slomšek vse življenje vdan materi, ki mu je že v nežni mladosti skupaj z ljubeznijo do Boga in do Marije vcepila tudi ljubezen do materinskega jezika, dragocenega orodja za našo zvezo z Bogom. Naj izseljenci radi pojo Marijine pesmi, ki so jih prinesli iz domovine! In Slomšek naj jim izprosi zvestobo veri in domovini . . .
Ljubljanski nadškof pa v svoji poslanici slovenskim' Izseljencem omenja, kako je na začetku našega stoletja Jakob Alešovec napisal knjigo »Ne v Ameriko!« Danes bi bilo dobro, tako pravi, ko bi kdo napisal knjigo » Ne~v Inozemstvo!« Med izseljenci- res neka -teri gredo na” tuje zadnja leta iz avanturizma in preveč pričakujejo od tujine. Premno-gokrat se potem na tujem versko, moralno in narodno izgube. Tujina je v nekem oziru mačeha.
Vsi trije slovenski škofje so nam ob koncu svojih poslanic izrazili tudi svoja božična in novoletna voščila.
Z veseljem sprejemamo tudi izseljenci po zapadni Evropi te besede slovenskih škofov, duhovnih voditeljev našega naroda. Veseli nas, da so jih mogli izpregovoriti in izraziti in Bog daj. da bi imela Cerkev v naši domovini vso svobodo, da bo lahko mogla izvrševati svoje veliko in nenadomestljivo poslanstvo v blagor zemeljske in večne sreče našega naroda.
Srce zmaguje
(Nadaljevanje s strani 13)
»Otroci?« pravi zadržano. »Otroci v teh časih?«
Debeluša z lopatko za sladkor začuti zbodljaj v jetrih. To je znamenje, da se bo zjezila. Toda reči ne sme ničesar, zakaj gospa in Toutou sta vendar odjemalca.
Jon in Greeta spita kakor kraljevska otroka. Med njima klije novo upanje. Jonu se sanja o novem naslanjaču, Greeti o zibelki. Zdaj postaja življenje važno.
(Bo še drugič naprej)
n
Stric Maslovec si je svojčas kupil lepo pristavo in ker ni bil prijatelj bencina, si je hotel kupiti konja, kateri ga bo nosil na oddaljeno posestvo.
Na sejmu je bilo dosti konj, še več pa mešetarjev. Posebno eden je bil zgovoren: „Vzemite tega lisca, to vam je konj, da malo takih. Gre kot veter in garantiram, da se ne ustavi zlepa, dirjal bo neprestano dvajset kilometrov.“
„Ne, tega ne vzamem,“ je odvrnil Maslovec, „zakaj moja pristava leži samo 15 kilometrov proč in tako bi moral potem pet kilometrov nazaj hoditi, pa še peš.“
ZIMA, ZIMA BELA
I >nček, l onček in Marko so šolarji. Ne ptae preveč pridni. Tinček je prehiter, Ton-' ^l' Prepočasen, Marko pa rad packa. Za po-trebo pa gre.
Zdaj imajo božične počitnice. To se pravi. P(>i Unice ima mama. Tinček. Tonček in Mar-'o so ves ljubi dan zdoma.
Vf^a Jc P°ložen hrib. Tam se igrajo. ‘ ania jih vidi skozi kuhinjsko okno. Prav-‘■•iprav vidi le rdečo, modro in rumeno piko. , 0 •Sn kape. Hlač in jopic mama ne vidi, er so že vse snežene.
Rdeča in modra pika imata v roki palice. 'a,o mama ve. da se Tinček in Tonček smu-
čata. Rumena pika sedi na sankah. Mama ve, Marko se sanka.
Vse tri pike pa se večji del valjajo po snegu in vpijejo in smejejo, da jih mama še skozi zaprto okno sliši.
Opoldne pridejo fantički — sneženi mo-žički — domov. Naenkrat so strašno lačni in trudni. Mama jih mora sezuti, mama sleči mokre hlače. Šele pri mizi pridejo k moči. Najraje bi vse naenkrat pojedli. Saj veste: Tinček je hiter, Tonček pri jedi nič več počasen in Marko od same lakote pozabi na packanje.
NACE K
PACEK
Nacck — pacek pismo pisal: »Očka moj!
To ti piše iz daljave sinko tvoj.
Zadnje čase strašno priden sem postal.
Kakšno mi zato darilo boš poslal?«
Očka pismo čital, brundal: »Lej ga, lej!
Tale da je vzor učenca?
Fuj in fej!
Same packe, same čačke v pismu so.
Nacek pacek, v dar ti pošljem — figico —!«
to fn ono
i__________________...
Rojaki pišejo
L’ot me je zanesla, tako pravimo, res pa je, da me je vlak zapeljal in sicer v Pariz.
Bil je praznik Vseh svetih in Se nedelja povrhu, torej dan, ko se spodobi, da gremo k sv. maši. Kam naj bi šel drugam, če ne v Mont-cheuil, kjer se bodo zbrali Slovenci, kjer bo slovenska pridiga, slovenske molitve in slovensko petje!
Bil sem tam že ob štirih, ko so ravno krstili malo deklico Silvo, hčerko mojega ož jega rojaka. Kapela je zelo prostorna, vsak bo lahko sedel na petih stolih, sem si mislil. Zelo sem se zmotil, hvala Bogu. Naši rojaki so zasedli vse prostore in lepo število jih je moralo celo stati. Ne boste mi ver jeli, da jih je bilo skoro 300 (da, tri sto), da je bilo precej več moških kakor žensk, da so bili stari v manjšini in da jih je dosti prejelo sv. zakramente, in vendar je to prava resnica.
Maševal in pridigal je č. g. Čretnik, spovedoval pa č. g. Lavrič. Po končani službi božji so se udeleženci prijazno pogovarjali med seboj, medtem ko sta v posebni sobi duhovnika sprejemala posamezne obiske. Naši izseljenski dušni pastirji se dobro zavedajo, da morajo rojakom pomagati v vseh zadevah, to je s posredovanjem pri oblasteh, pri delodajalcih, pri iskanju dela, z nasveti pri sklepanju zakonov in zakonskem življenju, k jer nastane jo težave v medsebojnem sporazumevanju, pri vzgoji mladine itd. itd, To delo je sitno in nehvaležno, a potrebno, zato vztrajajo. Nič čudnega, da je udeležba tako velika. Rekel bo kdo, da ne prihajajo iz
pravega namena. Le počasi, prijatelj! Najmanj dve tretjini jih je, ki ničesar več ne potrebujejo, a vendar redno prihajajo v cerkev. Če kdo pride iz »sebičnega« namena, se mu pa mogoče ravno ob tej priliki odprejo oči, da začne ceniti naše duhovnike in ljubiti Boga.
Kličem: čast pariškim rojakom! Vztrajajte v tem, kar ste začeli, ker ste na pravi poti. Duhovnikoma pa čestitam, da sta znala v teh težkih časih pritegniti toliko Slovencev. — J. j.
•
Z ozirom na članke raznih dopisnikov sem bral kaj različna mnenja o živl jenju rudarjev v Nemčiji.
»Naša luč« je napisala samo en primer, koliko zasluži en povprečni rudar v Nemčiji in koliko plača za hrano in stanovan je. Razumljivo je, da ni vzela primera pri najslabšem rudarju — tudi se ne more trditi, da pri najboljšem — in jaz sem ''mnenja, da ta ocena zaslužka in izdatkov popolnoma odgovarja in da so kritike obeh dopisnikov, posebno onega iz Ljjuhljane, odveč. ‘Kdor hoče pridno delati in ni zapravljiv, si lahko v Nemčiji kaj hitro ustvari dobro življenje. Če pa je iznajdljiv, pride tudi do lepega stanovanja in tudi do avtomobila. V raju pa tako mi izsel jenci nismo nikdar živeli in tudi v Nemčiji ne bo-mo. Da pa se izseljenci mo-, ramo tu marsičemu odreči, kar bi v domovini lahko Tme: li. to ^lrži, toda ne v materialnem oziru. Odreči se moralno izseljenci predvsem ožji družbi naših ljudi in kulturnemu udejstvovanju v raznih panogah, čistosti slovenskega zraka in drugim
lepotam, ki jih tu ni. Se moramo pač zavedati, da živimo na tujem, kjer smo za marsikaj kulturnega in naprednega prikrajšani.
Če pa kdo ve, da bo doma v domovini res bolje uspel glede zaslužka in obsto ja, pa je pomilovanja vreden, da sploh živi v Nemčiji. Ker je tu zelo težko komu kaj prigovarjati ali odgovarjati, jena j boljše, da se vsak posameznik sam odloči in živi tam, kjer mu najbolj odgovarja. — Vaš rojak iz Porurja, P. G.
e
Znano je, da je pokojnina
v	Sloveniji zelo nizka. Ne čudimo se, da naši upokojenci v izseljenstvu ne gredo domov uživat svo j poko j, čeprav je bila to njihova življenjska žel ja. Mnogi gredo ( celo na stara leta ponovno v 1 tujino — to velja predvsem J za Nemčijo — ker s pokoj-/ nino v Sloveniji’ ne moTgjo sftajatiT Prav tako nas he 72- v nenadp da najdemo v po- / letni sezoni žene upokojen- ( cev iz obmejnega pasu Ko- \ roške, Štajerske in Prekmur- J ske na poljih avstrijskih \ kmetov, da si tako »malo C zbol jšajo živl jenje«, kot pra- )
vi	jo.
Baje bo to leto novi pokojninski zakon pokojnine preuredil in zboljšal. Ö tem sem čital v slovenskem časopisu, ki zahaja med nas, naslednje razmotrivan je: » ...
Za izračun pokojnin namreč ne bo določenih nikakih razredov za posamezne kategorije zavarovancev, pač pa se bo pokojnina slehernemu upokojencu izračunala na osnovi njegovih osebnih mesečnih dohodkov. Torej, čim višje osebne dohodke je zavarovanec dosegel s svojo produktivnostjo in kvalifikacijo na delovnem mestu, tem višja bo tudi njegova pokojnina.«
Kakor ta podstavek za izplačevanje pokojnin morda lepo zveni, tako nečloveški
■ie lahko. Človek ni stroj, ki &a oceniš le po tem, koliko proizvaja. Slab stroj boš rimprej izločil iz produkcije. *n človeku pa to ni tako. j^inia vsak človek ne enakih ''žičnih in ne duhovnih sposobnosti, da bi na svojem področju tlela dosegel kar največ. Tudi nima vsak člo-Vtjk enakih pogojev za sto-Junost in po njej za zaslu-^k' l i so dani samo nekaterim. Življenjski stroški in potrebe pa so lahko neenaki Pri tistem, ki lahko igra “udarnika«, in pri zdravstveno šibkem človeku. Zdravstveno šibak delavec ‘n oni, ki ni imel ugodnih Pogojev za zaslužek, čeprav Je veliko delal, je zapostav-tjen torej že v svoji delovni dobi in ista zapostavljenost naj ga čaka tudi v času pokojnine. Tako je težko vpra-sanje, če sme biti le »udar-ništvo« in z njim zvezani zaslužek edina postavka za odmerjanje pokojnine, če hočemo govoriti o kakem napredku na pokojninskem Področju.
Nadalje sem čital takole razlagati povišanje pokojnin: »Doslej je veljala glavna kritika temu, da so pokojnine pri nas prenizke, htelno je bilo to tudi zato, ker je bila določena razmeroma kratka delovna doba za dosego pokojninskih pravic. Za moške je veljalo 35, za ženske pa 30 let delovne dobe. Marsikdo pa si je že doslej želel, da bi delal dalj časa in imel zato kasneje višjo pokojnino. Prav to pa ho poslej ljudem omogočil novi zakon, ki določa za moške 40 let in za ženske 35 let delovne dobe, hkrati s tem Pa tudi višji odstotek za določitev pokojnine . . .«
Tudi ta določba ne pomeni nobenega zboljšanja sedanjega stanja. S tem, da se Podaljša delovna doba za 5 et, je tudi rečeno, da bo delavec 5 let manj užival svoj zasluženi pokoj.
Edini napredek pri izplačilu pokojnine v Sloveniji bi
bil v tem, da ostane pri sedanji delovni dobi in se pokojnine zvišajo. — C.
Odgovarjamo...
•	Če grem k obhajilu, koliko časa moram biti zdaj tešč?
Zaradi modernih razmer, posebno zaradi položaja industrijskih delavcev je Cerkev olajšala post pred prejemom sv. obhajila. Ob zaključku zadnjega zasedanja je papež izdal naslednjo določbo: Kdor gre k obhajilu, ne sme 3 ure prej nič alkoholnega piti, eno uro pred obhajilom pa ne sme piti tudi drugih pijač in ničesar jesti. Navadno vodo sme piti, prav tako kaditi. Bolnik sme vzeti tudi sleherno zdravilo.
•	Rad bi, če bi »Naša luč« objavila mojo sliko. Ali to veliko stane?
Objava slike je draga reč, ker je treba na podlagi slike dati izdelati »kliše«. Čim več prostora kliše zavzame, tem dražji je. Do velikosti 40 kv. cm stane vsak kliše, naj bo še tako majhen, okoli 100 šil. Od te velikosti naprej pa cene rastejo. Kliše čez celo stran »Naše luči« bi stal 800 šil.— Naj omenimo še to, da je treba za dober kliše tudi imeti dobro predlogo, namreč fotografijo. Uredništvo dobiva velikokrat zelo slabe fotografije. Tako potem v klišarni govorijo, da čudežev ne znajo delati . . . slike v listu pa niso jasne.
Izšle so ...
Knjige Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Poleg Koledarja 1965 sta v zbirki 4 knjig dve lepi povesti (Ivan Matičič, Fant s Kre-sinja in Javoran, Črna žena) in zanimiva knjiga o 17 ljudeh, ki so našli pot k Bogu. Za 66.— šil. boš dobil vse
štiri. So še na razpolago, čeprav jih je že mnogo rojakov naročilo. Jih toplo priporočamo.
Družinska pratika 1965, ki
jo je izdala Družba sv. Mohorja. se sedaj še dobi. Kakor jo je včasih imela vsaka hiša pri nas doma, tako na j ta priročna knjižica najde pot do slehernega slovenskega človeka po svetu. Seveda kako jo bo naročil, če mu je ne boste priporočili. Priporočajte jo! Stane 7.— šil. in poštnina.
Najlepše darilo za cerkev
je najnovejša bogoslužna knjiga, ki ima z večjimi črkami natisnjena vsa berila in evangelije v slovenščini iz »Rimskega misala«. Knjiga je večje oblike, ima 544 strani in je vezana v lep rdeč ovitek z zlatim napisom. Izide sredi januarja. Stala bo okoli 200 šil. Tiska se pri Mohorjevi v Celovcu.
Misijonar Baraga je naslov mali knjižici, ki je izšla v zbirki malih zvezkov, ki izhajajo na Opčinah pri Trstu. Na 40 straneh je dr. Filip Žakelj napisal najvažnejše o našem velikem misijonarju med Indijanci v preteklem stoletju. Knjižice so po 100 lir. Priporočamo!
Sporočila
Za tiskovni sklad je poslal poleg raznih, ki so ob plačevanju naročnine napisali: »Kar je več, naj bo za tiskovni sklad« tudi: B. Anžel, Nemčija, 10 DM.
Na več pisem v zadevi že-
nitovanjskih oglasov nismo odgovorili, ker ni bilo v pismih nobenih prilog za povračilo stroškov. Nimamo dovolj finančnih virov, da bi to delali popolnoma brezplačno. Prosimo vsaj za povrnitev stroškov za znamke.
Gg. poverjenike naprošamo, da nam pošljejo nekaj 4. številk lanskega letnika, če so jim katere ostale.
Mali oglasi
Ta kotiček je na razpolago čitateljem »Naše luči« za objavo ženitovanjskih in drugih oglasov. Za oglas v eni številki se računa od vsake besede 1 šiling (2 bfr, 0.20 N F, 0.15 DM ali protivrednost). Uredništvo z objavo oglasov ne prevzema nobene odgovornosti glede vsebine oglasov in glede oglaševalcev, ker jih ne pozna.
Če je v oglasu rečeno, da »naslov posreduje uredništvo«, pošlje uredništvo naslov le tistim dopisnikom, ki priložijo pismu kaj za odgovor (ali mednarodni kupon za odgovor ali znamko ali denar). Na pisma, ki želijo naslove, pa nimajo te priloge, uredništvo ne odgovarja, prav tako tudi ne na pisma z nezadostno znamko.
Slovenec v Nemčiji, star star 35 let, želi spoznati po-
šteno dekle v starosti 25 do 35 let, ki živi v Nemčiji. — Naslov posreduje uredništvo »Naše luči« pod štev. (31).
fr
Mirno in značajno dekle, bivajoče v Stuttgartu v Nem. čiji, 170 cm visoka, 25 let stara, želi spoznati značajnega kolega v starosti 28— 33 let in primerne višine. — Naslov posreduje uredništvo »Naše luči« pod štev. (32).
Vsem Slovencem v domovini in širom sveta razkropljenim želi — srečno in veselo novo leto 1965 — družina Ivan Kropivšek, (leleen. Nizozemska.
O
Zelio bi se oženiti sa jed-nom ženskom, ko j a je u starosti od 30 — 40 godina, ja sam katolik, iste starosti.
Ženska se može svaka javiti. koja je slobodna, bez obzira koje je nacije. Ponude
slati na adresu:	Zarincic
St jepan, Karlshamnsvägen 9, Oiofström, Sweden.
9
Slovenec, 32 let, francoski državljan, šofer pri transportnem podjetju, s svojini stanovanjem, bi se rad seznanil s Slovenko od 25 do 30 let, dobrega značaja, korajžno, skrbno gospodinjo, če mogoče kaj izobraženo, da zna vsaj malo francosko in nemško. Želim fotograli-jo. Naslov posreduje uredništvo »Naše luči«. (30).
•
Ne bo vam žal, če se boste obrnili na slovenskega zapriseženega tolmača v Franciji: Jankovič Janko, 17 rue de Beigrade, Tucquegnieux, Meurthe et Moselle, ki je vedno pripravljen prevesti vaše rojstne, poročne in druge listine v francoščino in vam pomagati v zadevi vaših rent ter pokojnin.
V Hildcnu v Nemčiji so miši delavci v nedeljo, K. novembra, martinovali. Najprej so dali pri sv. maši rast Kogu. da je dal v preteklem letu toliko toplega sonca, nato so pa v kolpingovem domu poskusili, kako tekne vitice iz sončne gorice. Da jim je kapljica ugajala, slika jasno potrjuje!
smeh je zdrav
Vzrok. — Kupovalka: »Vaše žemljice so Pa zelo majhne!« — Pek: »Veste, vajenec, katerega sem sprejel v delo, ima tako majhne roke.«
V restavraciji. — Natakar: »Oni gospodje rekel, da naša juha še za svinje ni dobra.« — Oospodar: »Prinesi mu tako, da bo.«
«■
Kitajski cesar in njegovi zdravniki. — Kitajski cesar je vprašal nekoč Francoza, kako so plačani zdravniki na francoskem dvoru. Odgovoril mu je, da imajo stalno letno plačo in veliko nagrado, ko kateri član kraljeve hiše oboli in potrebuje njihove pomoči. — “Meni se zdi,« pravi cesar, »da je ta metoda Popolnoma zgrešena. Jaz bi nikdar tako ne ravnal s svojimi zdravniki. Jaz, vidite, jih dnevno dobro plačujem; kakor hitro pa obolim, jim odtegnem plačo, dokler ne ozdravim. In pravim vam, da moja bolezen nikoli dolgo ne traja.«
*
Ona ima prav. — »Poglej, ženica, kako lepo blago sem si kupil za obleko.« — »Tej cunji praviš lepo blago? Saj sem ti že stokrat rekla, da ne znaš izbirati.« — »O tem sem se prepričal, ko sem se poročil s teboj.«
*
Lahko najti. — A.: »Ali mi morete povedati, kje najdem v bližini kakšnega zobozdravnika.« — B.: »Krenite tam okoli vogala v drugo ulico na desno, boste že slišali.«
>:-
Najboljši učenec. — Stric: »No, fanta, kako se vama godi v šoli?« — Janezek: »Jaz sem prvi v zemljepisju.« — Stric: »A ti, hrancelj?« — Francelj: »Jaz sem prvi zunaj, kadar pozvoni.«
sr
Na letovišču. — »Koliko pa je stara vaša krava?« je vprašala kmeta mestna gospodična. — »Dve leti.« — »Po čem se pa to pozna?« — »Po rogovih.« — »Saj res, saj ima samo dva.«
Brzojavka. — Mesar je hotel pri nekem kmetu kupiti svinjo. Ker kmeta ni bilo do-rna, je svinjo prodala njegova žena, toda pod Pogojem, ako bo mož s prodajo zadovoljen. Naslednji dan je mesar prejel sledečo brzo-
javko: »Strinjam se s prodajo svoje žene po dve liri za kilogram žive teže. Pošljem jo jutri.«
sr
Med zakonci. — Janez Porenta in njegova žena Urša sta se nenehno ravsala. Janez je rekel, da je tega kriva ona, ker ga za vsako reč špika. Da se ji maščuje, je na smrtni postelji naredil oporoko, naj mu postavijo nagrobni kamen z naslednjim napisom: »Tukaj počiva Janez Porenta. Naj mu zapoje nebeška trobenta! Moji ženi Urši vstop strogo prepovedan!«
sr
Oče je obiskal sina, ki je študiral v mestu, Po dolgem trudu je našel stanovanje in vprašal gospodinjo: »Gospa, ali ne stanuje pri vas neki študent?« — Gospodinja: »Študent?« — »Ja, moj sin Karel Pivec.« — Gospodinja: »O, študent je? Jaz sem pa vedno mislila, da je nočni čuvaj!«
-•r
Med igro. — Igralec na odru: »Ah, vse za konja! Kraljestvo za konja!« — Glas na galeriji: »Bi tudi osel bil dober?« — Igralec: »Tudi, kar dol pridi!«
sr
Prepozno. — »Veš, Pepca, sinoči sem se spoznala s fantom, ki ni še nikoli poljubil dekleta.« — »Res, tega bi pa tudi jaz rada spoznala.« — »Je že prepozno!«
sr
Pametni razlog? — Hčerka je razlagala mami, zakaj ne nosi nikdar očal, kadar gre na kak sestanek: »Jaz izgledam bolje pri fantih, fantje pa se zde meni postavnejši!«
sr
Zaslužna puška. — Bradat hribovec na divjem ameriškem zapadu kaže tujcu svojo puško in jo hvali: »Res ni tale pihalnik lep in ne kaka zgodovinska redkost. Res pa je. da je prisilil že štiri moške, da so poročili moje hčerke!«
sr
Navdušenost. — Profesor razlaga navdušeno pri predavanju: »Gospodje! Ta zmes je tako nevarna, da lahko v slučaju, če se poskus ponesreči, eksplodira. — Bodite tako prijazni in pridite bliže, da boste laže sledili poteku.«
sr
Prepričevalen odgovor. — Oče: »Se ti ne zdi. da ima naš fant pamet od mene?« — Mati: »Brez dvoma, ker jaz svojo še vedno imam!«
NAŠA LUČ
mesečnik za Slovence na tujem
Začel izhajati 1. 1951
•
1. številka — letnik 14 Januar 1965
•
Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen julija in avgusta).
Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 8. v mesecu. člankov ne vrača.
•
Za uredništvo odgovarja dr. Janko Homböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu.
•
Naročnina za list je za vse leto 40 šilingov ali protivrednost: 80 bfr, 8 NF, 5,50 h.
gl d, 6,2 DM, 1000 lir, 12 ang!. šil., 10 norv. kron, 8 švedskih kron, 10 danskih kron, 20 avstralskih šil., 2 dolarja. List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu.
•
Uredništvo in uprava imata naslov: „Naša luč“, Viktrin-ger Ring 26, Celovec-Klagen-furt, Austria.
Printed in Austria