Januš Golec: 29 Ponarejevalcl Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Na lice osumljenega mesta na ogled poslani policijski agenti iz Maribora so dognali z vso previdnostjo, da se jim obeša na vrženi trnek sam Jurij Potočnik. Znano jim je bilo, kako je že dvakrat streljal v Dobrovcah na orožnika, katera sta ga pozvala na predajo. Pri uležnem kaznjencu je treba vedno predvidevati, da se bo branil, dokler mu bo mogoče, in si ne bo delal težke vesti, če pobije na smrt par zasledovalcev. Z aretacijo Jurija je bilo treba opreznosti. Mariborska policija in kungoški orožniki so si izbrali večer za to, da vlovijo brez krvi in žrtev nevarnega moža, ki že enkrat ni poznal šale. Jurij ni znal za zadnji napad na njegovo kungovško skrivališče. Niti dvomil ni o tem, da bi ne bil varen ob meji. Njegova preselitev se je izvršila v noči ter neopaženo. Pri Zgornji Sv. Kungoti se sploh ni podal izpod strehe, pod katero je bil marliivo zaposlen, da spravi po svojih novih zaupnikih kolikor mogoče dinarskih in dolarskih potvorb preko meje v Avstrijo, kanaor se je nameraval sam zateči, če bi mu začela oblast vznemirjati obmejno životarenje. Niti sanjalo se mu ni, da bo njegovega bivanja in samotarenja pri Zgornji Sv. Kungoti tako kmalu in za vselej v življenju konec. Čisto mirno je spal v noči s svojo ženo v izbi, ko so vdrli orožniki in stražniki ter so mu napovedali aretacijo. Niti enega trenutka ni imel prilike, da bi se bil postavil po robu tolikeri premoči. Na mah je bil v verigah. Mirno je moral gledati hišno preiskavo, pri kateri so naleteli koj in brez vsakega truda na mnogo več, kakor so pričakovali. Z mojstrom vred je bila zaplenjena celotna ob mejo prepeljana delavnica. Policijski agenti so razložili po mizi in postelji veliko košaro, ceker in zaboj. V zaboju so bile vse mogoče priprave za ponarejanje, barve, kemikalije in še nacufana svila za dolarski papir. Najbolj so bili veseli detektivi svoj čas od Rupnika Juriju izročene debele knjige z izdelki stodinarskih, deset-, dvajset- in petdesetdolarskih bankovcev. Pri tolikem in najbolj obtežilnem gradivu je bjl Jurij brez besedice zagovora. Pustil se je odvesti v avt.o, s katfrim. ?o ?-^ ;->-*ir>elJ9.1i policisti iz Maribora. Hitro za Potočnikom je bil predan rn-^^-f-n ind-i Franc Rupnik. Obsodba m smrt Prei-?kava sc je vlekla nekaj nad pet mesecev. Zaslišanih je biJo bcgznaj kcliko oseb od severne meje do Pragerskega in Ptnja. V preiskovalni zapor je bilo oddanih poleg glavnih dveh krivcev več osumljenih, katere so izpustili hitro. Aretirani niso izdajali m sakapali drug drugega. Radi tega je bilo tudi to, kar je očitala obtožnica mojstroma, malenkost v priraeri s tem, kar sta resnično zakrivila na občutno škodo države. Jurij je čutil že v preiskavi, da bo tokrat v kaznilnici po njem, na toliko bo obsojen. Noč in dan je razglabljal, kako bi potegnil iz zapora s kako zvijačo, na svoj zagovor in milost pred poroto ni mogel računati. Bil je vidno ter res hudo bolan na pljučih. Jetičnih ne oddajajo iz zaporov v navadne bolnišnice in osobito pa še njega ne, ker je enkrat že pobegnil tako drzno v bolniški halji. Cela dva meseca se je delal norega v tihem upaoju, da se bo zmazal v umobolnico in od tam v zlato Bvobodo. Za njegovo glumljenje blaznosti pa se nikdo ttiti zmenil ni. Veliko pametneje nego Jurij je nastopal v preiskavi mojster Rupnik. Preiskovalnemu sodniku je narekoval take zapisnike, kakor da se sploh ni ukvarjal s potvarjanjem bankovcev. Delal je le tozadevne poskuse sam zase in niti eden njegovih poskusnih falzifikatov ni krožil v prometu. Ko je bilo po več mesecih popisanih kilograme zaslišanj, je sestavilo državno pravdništvo obtožnico ter obtožilo sedem ljudi. Pri porotni ooravnavi 26. maja 1926 je bil obsojen Jurij Potočnil: na 20 Iet. Drugi mojster, Franc Rupnik, si je sklepal kazen z več nego advokatsko spretnostjo zagovora na trimesečni zapor, katerega je prestal v preiskavi in je bil koj izpuščen. Obsodba je zadela še enega kmeta, ker se je zoperstavil z vilami aretaciji. Ostali štirje obtoženci so bili oproščeni. Fo potrjeni obsodbi je bil Jurij Potočnik predan mariborski kaznilnici. Od prisojene mu kazni je prestal samo sedem mesecev. Pretrgala mu je nit burnega življenja jetika v kaznUniški bolnišnici dne 12. marca 1927, na dan, ko je biJ njegov somojster Fraiic Rupnik drugič na zatožni klopi. (Dalje prihodnjie)