številka 39. PTUJ, 13. OKTOBRA 1961j CENA 20 DIN Letnik XiV Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik« zaYod s samostojnim fmansiraojem Odgovorni urednik \nton Bauman. Uredništvo in upnva Ptuj. Lackova 8 Telefon 136, čekovnj račun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ae vračamo. Tiska Vlariborska tiskarna Maribor. Celotna naročn-na za tuzemstvo 1000 din. za inozemstvo 1500 din Proslava 20-!etnice revolucije ormoškega območja v nedeljo, 8. oktobra t. 1. je bila v Središču pri spomeniku padlim borcem narodnoosvobo- dilne vojne, talcem in žrtvam taborišč proslava 20-Ietnice re- volucije za ormoško občinsko območje. Kljub izrazito neugod- nemu vremenu se je zbralo naj- manj 1000 ljudi iz vseh predelov občine, da bi proslavili začetek organiziranega odpora proti oku- patorju in za narodnostno ter socialno osvoboditev našega ljud- stva. Proslavi so prisostvovali poleg občinskih" in krajevnih funkci- onarjev ter preživelih članov prvega odbora Osvobodilne fronte v Središču tudi ljudski poslance za nižinski del občine tov. Milko Goršič, kot gost zvezni ljudski poslanec tov, Ivan Kreft, član 00 SZDL tov. Ivan Gorjup, za- stopniki občine Čakovec in drugi. Nekatere organizacije in društva so prišla s svojimi prapori na če- lu, sodelovali pa sta tudi dve godbi. Središče je bilo izbrano za kraj proslave zaradi tega, ker je bil v tem kraju ustanovljen prvi od- bor Osvobodilne fronte na se- danjem občinskem področju. Do ustanovitve je prišlo 12. oktobra 1941 leta, ko se je v stanovanju že nekaj mesecev pozneje u.strclje- nega Milana Haložana scsUlo pet Sredisčanov z Jožetom Ke- renčičem. V Središču je sicer bil it prej en sestanek in sicer 10. avgusta 1911, kj ga je posetil tudi Štefan Ki.!har-Bojan kot zastopnik Pokrajinskega komite- ja KPS in ko so obravnavali na- loge in program Osvobodilne fronte. Nadaljno organizacijo je prevzel na tem terenu po tem sestanku Jože Kerenčič in tako je prišlo do ustanovitvenega se- stanka 12. oktobra, V tem času je prišlo tudi do ustanovitve skojevske organizacije na tem področju in do pristopa 10 čla- nov v organizacijo Tema dvema dogodkoma, usta- novitvi odbora OF in pristopu 10 mladincev v SKOJ, je bila po- i svečena proslava 8. oktobra v . Središču. V spomin na te dogod- ke, je bila na stavbi Krajevnega urada odkrita spominska plošča. Proslavo samo je pričel prcdsed- \ njk občinskega odbora SZDL Ma- I tija Pajnkihar, govor o pomenu proslave pa je imel ljudski posla- nec in domačin tov. Milko Gor- I šič. V imenu odbora za proslavo , je pozdravno brzojavko Glavne- j mu odboru SZDL prebral Ivan I Zidarič. V času pripravljanja občinske proslaye je bil preurejen tudi krajevjRi muzej NOB v Središču, ki se JE preselil v nove prostore. Množica obiskovalcev je po pro- slavi rtjapolnila obe središki dvo- rani R prijateljskemu pomenku ob prijetnem vzdu.šju. Kulturni del proslave je bil, žal, zaradi slabega vremena močno skrajšan. Nastopila sta le združen pevski zbor in krajevna godba na pihala. Tov. Dušan K veder na obisku v Ptuju v prtrk, (i. nktebra, in v sredo, 11. okt(»bra 19(;i, je bil v Ptuju na obisku veleposlanik v Indiji narodni heroj tov. Dušan Kvc<« dcr, ki se začasno zdravi v Ko-j saški Slatini. | Ob prvem obisku Ptuja se jej tov, Dušan Kveder v kmečki sj-| bi restavracije na gradu razgo-; varjal s predsednikom OLO Ma- ribor tov. Jožetom Tramčkom, sekretarjem občinskega komite-' ja ZKS tov. Jankom Vogrincem,! predsednico Občinskega ljudske-«.^ ga odbora Ptuj tovarišico Lojzko Stropnikovo, z direktorjem Kme-' tijskega kombinata Ptuj tov. JaA nezom Petrovičem, s kustosom oddelka NOB tov. Vido Rojicovoi z upravnikom študijskega knjiž-: niče tov. Dragom Haslom in z drugimi. Ob tej priložnost; si je^ tov. Dušan Kveder ogledal tudii kulturnozgodovinsko in druga^ zbirke muzeja Ptuj, zlasti pa od-^ delek NOB in na novo urejen^ oddelek glasbil. Ta oddolek jei jam znatno obogatil s pošiljko^ "najrazličncajših glasbenih in- strumentov iz Indije. j V ra/.ijovoru z navzočimi pred-j stavniki sc je tov. Dušan Kvederi zaninii:! za ^gospodarske, kultur-, ne, zdravstvene in druf;c problc-^ me v občini in mostu Ptuju, Vj katerem je zrasel v pravcija rc-' volu'ionarja. Zanimal sc je tudi za i)robIemc mu/eja Ptuj. Riti Je navzočim na razna vprašanja] tohnuOil razvoj in probleme vod-^ ^(^a in ljudstva Indije, ki sej b( ri z znatno večjimi icžavaniij na svoji razvojni poli. Ptujski| funkcionarji so se zanimali zal i\r]it našcsa vrkposlanišlva na- Daljnem vzhodu, za stike z do-^ movino in za stike z drufiimi ve-i leposlaništvi. ; Po skupnem ogledu završke? okolice Haloz in tamkajšnjih na-1 daljnjih razgovorih o vseh pro-j blemih. ki so zanimali tov. Da-' šana Kvcdra in predstavnike, so se vsi navzoči prisrčno poslovili! od veleposlanika tov, Dušana | Kvedra in so mu tudi v bodoče] želeli mnogo uspehov na diplo- | matskem področju. I Ob drupjom cbisku Ptuja, v src- j do, 11, oktobra 1961, popoldne se je tov. Dušan Kveder v kmečki sobi grajske restavracije sestal s svd-jimi sošolci in profesorji ter znanci iz Ptuja, ker se ni .niotrel udeležiti srečanja z njimi ob 'lo- letnici mature. Ob tej priložnosti je na željo vseh navzočih med drugim na kratko opisal svoje delo v Španiji in poznejšo težav- no vrnitev čez Francijo in hitler- jansko Nemčijo v okupirano Ju- gcslavijo. v kateri je bil mi'd pr- vimi organizatorji vstaje in na čelu borb partizanske in narod- noosvobodilne vojske. V imenu navzočih se mu je zahvalil za povabilo na srečanje in obisik Ptuja tov, Janko Vo- grinec, ki mu je izročil v imenu muzeja Ptuj lep album s slikami ptujskih zgodovinskih dragoce- nosti. Ob izročitvi tega spomin- skega darila je tov. Janko Vo- grincc povabil tov. Dušana Kv:^- dra v imenu občinskega komite- ja ZKS in občinskega ljudskega^ odbora ter vseh navzočih, naj ob vsakokratnem obisku domo- vine obiskal Ptuj, kjer je vedno visoko cenjen in dobrodošel kot revolucionar, heroj in diploma* nove Jugoslavije. V imenu bivših profesorjev n dijakov ptuj.ske gimnazije pa se je tov, Dušanu Kvedru zahvalil za povabilo na srečanje bivši ravnatelj ptujske gimnazije prof, Fran Alič, ki je poudaril, da je Ptuj ponosen na to, da je iz nje- gove gimnazije stopilo med prve revolucionarje več neustrašnih, napredno usmerjenih dijakov iz ptujskih naprednih družin in da je Ptuj ponosen na današnje ugledne osebnosti iz vrste prvih revolucionarjev, po katerih je slovela ptujska gimnazija po vsej Jugoslaviji. Želel je tudi tov, Dušanu Kvedru še v bodoče mnogo uspehov. Tudi tov. Dušan Kveder se je zahvalil navzočim, da so se od- zvali vabilu in je podčrtal, da se vedno rad \ rača ob prihodu v Jugoslavijo v Ptuj in da vedno z zanimanjem spremlja gospo- darski in drugi razvoj kraja ter njegove okolice, na katero ga ve- žejo ippi spomini iz r.-troških in dijaških let ter let po osvobo- ditvi. Po končanem zdravljenju v Rogaški Slatini se bo tov. Du- šan Kveder vrnil na svoje vele- poslaniško mesto v New Delhi. V. J. Medtem ko se je položaj v Sd-t riji te dni pomiril — veliko šte- vilo vzhodnoevropskih dežel s SZ na čelu, Kitajska, ZDA in nekatere arabske dežele so režim Kuzbarija že priznali —, so oči političnih opazovalcev in diplo- matov bolj uprte v Washington, kier sta predsednik Kenned.v in sovjetski zunanji minister Gro- miko s svojim sestankom nare- dila piko na prvo fazo uvodnih razgovorov SZ—ZDA o berlin- skem in nemškem vprašanju. Na drugi strani prihajajo vesti, da se še niso sporazumeli o nasled- niku pokojnega glavnega tajnika Hammarskjblda, četudi samo z začasnim mandatom. I ZAMODNONEMŠKE SPLETKE Mnogo prahu te dni so povzro- čile izjave zahodnonemškega ve- leposlanika v Washingtonu Gre- weja, češ da pomenijo sovietsko- ameriški razgovori korak nazaj in da niso uspeli. To izjavo so v Bonnu sicer omilili in sporočili, da se v odnosih Bonn—Washing- ton ni prav nič spremenilo. Ven- dar je očitno, da si nemška vla- da ne želi kakršnega koli kom- promisa med obema največjima silama na svetu — na račun Ber- lina, V Parizu prav tako sodijo, da ne kaže preveč hiteti. Boje se, da bi SZ in ZDA utegnile skle- niti kar koli >na svojo roko«, s čimer bi močno prizadeli de Gaullovo samoljubjc in njegovo težnjo po ;>enakopravnem odlo- čanju Francije:; v svetovnih za- devah. Nasprotno pa so v Lon- donu naklonjeni zbližanju, ker so prepričani, da lahko pride le tako do popuščanja mednarodne napetosti. In kaj pravijo ameriški in so- vjetski krogi? Oba zunanja mini- stra sta razgovore ocenila kot koristne. Predsednik Kennedy ni črnogled. To pomeni, da je na- daljevanje posvetovanj zagotov- ljeno. Seveda pa bo treba popu- ščati na obeh straneh, ker je sicer zaman govoriti o napredku. SPLOŠNA RAZPRAVA V GS Generalna skup.sčina Združe- nih na>rodov zaključuje splošno razpravo, v kateri pojasnjujejo' voditelji delegacij, v mnogih pri- merih zunanji ministri, stališče svojih vlad do vseh pomembnih mednarodnih vprašanj. Vse bolj prihajajo do izraza ona osnovna načela, ki jih je sprejela beograj- ska konferenca in jih objavila v znani deklaraciji. Splošna razprava daje v bistvu samo napotke za delo v skup- ščinskih odborih, ki se bodo lo- tili določenih vprašanj dnevnega reda. O njih bomo spi-egovorili pozneje. SPORAZUM ALI SAMO PRETVEZA Iz Laosa je priila vesela no- vica, da so se trije laoški princi, predstavniki treh najmočnejših laoških političnih gibanj, spora- zumeli, da bo enotno vlado vodil Suvana Fuma, Zal pa je od spo- razuma do dejanske sestave vla- de še zelo daleč. Nekoiteri krogi, ki so blizu princa Fume, že sedaj poudarjajo, da si prozahodnja- ška skupina Bun Uma utegne vsak hip premisliti in povzročiti novo krizo. Sporazum naj bi po- menil samo pretvezo, da pridobi na času. Očitno je, da v Laosu ne bo^ tako dolgo miru. dokler se bodo vmešavale velesile. Tudi tu pri- haja do izraza škodljiva politika blokovsko opredeljenega sveta, ki največkrat vidi samo svoje ozke interese, ne pa interesov tamkajšnjega ljudstva. DOGODKI V SIRIJI Odločitev predsednika Nasera, da ne bo posegel z oboroženo silo v sirski upor, četudi gre za krši- tev sporazuma, ocenjujejo dobri poznavalci kot željo, da bi ohra- nil arabsko enotnost in prepre- čil prelivanje krvi. V Kairu so- dijo, četudi globoko pretreseni, da mora sirski narod sam najti svojo pot. Priznanja novega režima .si lahko pojasnimo z določenimi in- teresi posameznih držav. Za SZ pravijo, da je hotela podpreti KP Sirije, ki je že priznala sirski režim. Irak izjavlja, da s svojim priznanjem želi ohraniti arabsko enotnost in bratske odnose« £. obema deželama, t. j. s Sirijo in ZAR. Američani imajo spet svoje razloge. Dežele CENTO-pak-ta žele s priznanjem pritegniti Si- rijo v svoj prozahodni vojaški blok. Velika Britanija -^amo še čaka, čeprav je jasno, da bo re- žim priznala. Obrat družbene prehrane v Ptuju začel z delom Pri »Bclciii kri/ii v Puiju Je začel 1. oktobr.i t. i. z rednim poslovanjem obrat dru/beiie preliraue. V obratu so ol)isko- valcem ua razpolago topla je- dila za kosilo ali večerjo po /merilih (iiiali. ()[)riit sprcjciiui sialuc. pre- bocJiie in začasne {foste in abo- neute. ki jim nudi že sedaj ob začetku junlovanja okusno ka- lorično in vitaminsko liriiiio ob •^orazMienio ugodnih ccMiili. Iz obrala Je možno i)(>saMiez- na jedila ali celotne obroke od- našati tudi na dom. kar je ug^odno zlasti /a za[)oslenc ma- tere in gospcKlinje. Opoldanski obrok je ua raz- polago od 12. do 15. ure in ve- černi od 18. ure dalje. Obrat bo v kratkem dopol-1 njen z ustrezno mehanizacijo, kar bo cmiogočilo se boljše pri- pravljanje jedil in njili poce- nitev. Začenši z novembrom t. 1. bo T obratu na razpolaf,'o tudi to- pel dopoldanski obrok (eno- lončnica) za delavce in usluž- bence v kolektivih kakor ludi za ostale interesente. PREDSEDNIK TITO SPREJEL GANSKO DELEGACIJO Beograd, 12, okt. (Tanjug.) Predsednik republike Jusip Broz Tito je sprejel sinoči v zgradbi Zveznega izvršnega sveta gospo- darsko delegacijo Gane in se dalj časa 2!ct:lržal v prisrčnem razgo- voru z njenimi člani. IZREDNO STANJE V BOGOTI Bogota, 12 . okt. (AP.) Pred- se«iti je bih) sklenjeno. da bo otvoritev zdravstvene |)()>*taje Jiiršin(i 28. oktoiira la zdravstveno ])(vsiiija bo itnela itne |)(> iM>k(>j- iiem zdravniku dr. Nb't(Mlii špiiidlerjii. ki je .shi/l)oval v jiiršiiK ih in je i>il med |)r\ inii uporniki proti faši/.inu v .Sb>- v(Mi»*kili g(>riikili goricah do- bro pripravilo. Prevzem mošta je bil pri Liziki Senčar. pre- vzemal pa ga je izkušen vino- graniidl><>. Zaradi tega je bilo na|^ec• mošta prodanega tja. kjer so bile znane cene in ]>la- čilo takoj ob prevzemu mo^ta. P. J. PTUJ Na Rogoziiiški cesti v Ptuju l)o zgrajen betonski cestni most čez Cirajeno oh železniškem mo- stu čez (irajeno. Projekt za zgraditev tega mostu je izdelal Mestni projektivni biro Ptuj. Za to novogradnjo je že dalo Železniško transportno podjetje Maribor lo/ade\no dovoljenje. Občinski ljudski odbor Ptiij bo tudi v tem primeru investi- tor. Avtobusna postaja v Ptuju je bila prej stalno na Titovem tr- gu. Ob raznih priložnostih je bilo potrebno to postajo pre- stavljati na Trg svobode pri so- dišču. Tako je bih) tudi nedav- no, ko je bila Prsten Jakova uli- ca razrita zaradi polaganja ka- nalizacije. .Nekaj dni je bilo potrebno, da so se potniki na- vadili na novo av"tobiisno posta- jališče in da se je na zi< u pri ])ostajališčti pojavil vozni red, ki so ga ljudje-dolgo |)ogrešali. Kot ka/e bo sedaj ostalo na Trgu svo-bode postajališče avto- •biisov iz vseh smeri, ker je ta jlirostor mnogo prikladnejši od trga v sredini mesta. Torej že korak bližje novemu avtobus- ncniu pcvstajališčii. ki je plani- rano na sedanjem dvorišču I prnve cest okraja Maribor in pomaknjeno bli/je k servisni postaji iPetrolac. Te dni v občini Danes, 13. okt(>l)ra. bo letni občni zbor sindikalne- podruž- nice prosvetnih delavcev osnov- nih šol Gorišniea, Dornava in Za vrč. Jutri. 14. oktobra, bo letni občni zbor sindikalne podruž- nice prosvetnih delavcev osnov- ne šole ^ idem pri Ptuju. V s').boto, 14. oktobra, ob 13. uri bo v Teliki dvorani Občin- skega ljudskega odbora Ptuj delovna konferenca sindikalne podružnice Občinskega Ijud- s^kega odbora Ptuj. konference se bo udeležil podpredsednik. Občinskega sindikalnega sveta Ptuj tovariš Lojze Cucek. \ soboto. 14. oktobra, se bo- do i>b Ib. llr^ zbrali na IvrncLij- ski šoli v Jiirnišču pri Ptuju, na letni občni zbor sindikalne podružnice prosvetni delavci vseh strokovnih šol v Ptuju. Občnega zbora se l)o udeležil član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj in predstavnik sindikata prosvet- nih delavcev Adi Praprotnik. \ soboto, 14. oktobra, ob 13. liri bo v Zadružnem domu na Rogoznici delovna konferenca sindikalne podružnice Kmetij-^ ske zadruge >Jože Lacko« Ptuj. V ponedeljek. 16. oktobra, bo ob 16. uri na Občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj redna seja komisije sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev obči* ne Ptuj. Na seji bo razprava o nalogah sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev v zvezi t izdelavo pravilnikov o nagraje- vanju prosvetnih delavcev. V sredo. 18. oktobra, se bcxlo liri bo letni občni zbor sindi- kalne podružnice prosvetnih delavcev osnovnih šol Kidriče- vo in Ilajdiiia. Občni zbor bo na osnovni šoli v Hajdini. V sredo, 18. oktobra se bodo ob 17. uri zbrali na Gimnaziji v Ptuju na letni občni zbor sin- dikalne podružnice prosvetni delavci ptujske gimnazije in (iiiaikc>ga doma. \a zadnji seji komisije sin- dikata prosvetnih in znanstve- nih delavcev, ki je bila v po- nedeljek. 0. oktobra t. L, je bila soglasno izvoljena za predsed- nico komisije Julka Sever. V sindikalnih podružnicah na območ-jii Ptuja in bližnje oko- lice se bcKio te dni sestale na svoje seje "komisije za izobra- ževanje in kulturno prosvetno dejavnost. \a sejah bodo raz- pravljali o nalogah v zvezi z izobraženanjem v novi delovni sezoni 1961/62 in v zvezi z usta- novitvijo delavskega pev!«kega zbora, ki se ustanavlja v tem mesecu pri DPD Svoboda — »Jože Lackoi t Ptuju. F. B. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 14. do 21. oktobra 1981 Prvi kra.jec bo dne 17, oktobri ob 5.35. Deževno, hladno, neipri- jetno vinemie- i Pisma uredništvu Tovariš urednjk! Na stičišču cest. ki prihajata iz Krapine in Rogatca proti Ptuju je trgovski lokal, ki pa ne zasluži tega imena. Prostor je sicer poln raznega blaga, ki ga domSčinj in tujci, ki se pogosto pred njim ustavljajo, radi kupujejo, ki pa gotovo tega ne bi delali, če bi bil v bližini kakšen drug lokal. Ste- ne tega »lokala-t so črne in s pa- pirjem obložene, oguljene, v njem ni električne razsvetljave in si poslovodja sveti s svečo ali pe- trolejko. Skratka, neverjetno je, da sploh takšen lokal lahko obsta- ja, vrhu tega še ob cesti, po ka- teri potuje precej tujcev. Vsekakor bi bilo v interesu pod- jetja, katerega poslovalnica je ta lokal, da ga čim preje spravi v red. Loka!) ob prometnih poteh ne bi smeli kvariti ugleda naše dr- žave v očeh tujih obiskovalcev. B. F.. Podlehnjk Nesreča nikdar ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Babosek Terezija, Lovrenc 13 — podrl jo je konj in ji poško- doval levo nogo; Požgaj Anica, Krapina, Mlinska 3 — padla je z drevesa in si poškodovala levo roko; Bartol Viktorija, Ptuj, Na pristanu 6 — podrl jo je moped in ji poškodoval levo roko in glavo; Horvat .lože, Hermanci 2 — pri telovadbi je padel in si poškodoval desno roko; Kajzo- var Maksimiljan, Doklece 26 — pri delu si je opekel desno roko; Puklavec Stane. Ormož, Mestni trg 11 — pri prometni nesreči si je poškodoval glavo in desno nogo; Menhar Jože, Sp. Hajdina 73 — nekdo ga ie napadel in mu poškodoval glavo; Benko Franc, Svetjnc-i 7 — pri delu si je po- škodoval levo reko; Papež Mari- ja, Ormož, Skolibrova 13 — padla je s podstrešja in si poškodovala levo nogo; Kor.še Angela, Lešje 40 — padla je s kolesa in si po- škodovala glavo in desno roko; Obran Marija, Moškajnci 65 — pri delu si je poškodovala levo nogo; Meško Emil, Jeruzalem 18 — podrl ga je kolesar in ga po- škodoval po telesu; Tešner Ivan, Župetinci 30 — pri delu si je poškodoval desno nogo; Regvant Matevž, Dežno 4 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval telo; Strnad Venčeslav, Mostečno 37 — padel je z motorja in si po- škodoval levo nogo; Karnekar Franc, Dobrava 8 — padel je pod avto jn si poškodoval desno no- go; Roškar Angela, rurški vrh 23 — pri pretepu je dobila poškodbe na glavi; Iljevec Ivan, Pobrežje 43 — pri telovadbi sj je poško- doval ciesno nogo; Lovrenčič Vin- cenc. Jiršovci 60 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo; Plajnšek Franc. Zagorje 6 — vre- zal se je z nožem v desno nogo; Toplak Marija, Grajenščak 93 — pri pretepu je dobila poškodbe ' na glavi, levj rokj in desni nogi; Gonza Rozalija, Kicar 142 — vse- kala .se je s sekiro v desno nogo; Kmetec Francka, Mali Okič 62 — padla je jn si poškodovala desno nogo; Čeh .lože. Ločjč 22 — padel je z voza in si poškodo- val desno roko. Iz Gasilske zveze Ptuj Casihkn društva t centrih Majšperk. Lovrpnc. Ptuj in Dornavn ter v centrih doriš- nika zveza Ptuj bo letos pripravila tečaj za vse strojnike in ostale člane gasil- skih društev. Prijavni rok za udeležbo na tem tečaju je do 20. c^ktobra 1961. V ni/ji gdffilski šoli v Med- vodah bo leto« novembra in de- cembra ter prihodnje leto od januarja do junija tečaj za ga- ■^ilske pcnlčastnike. Na te tečaje bcvdo |)o>ilani z območja Občin- ske gasilske zveze Ptuj tisti mlajši izkušeni gasilci, ki jill bodo društva prijavila za tcčai do 20. oktobra 1961. Oktobra in novembra bodo sestanki v tistih gasilskih dni- •itvih in občini, v kaierih šepa operativna dejavnost. I oza- devna nedelavnost se kaže celo v društvih z večjim številom |)odčastnikov. .Na posvet poorabljali za naše ljudi v in- ternaciji. Druga četa je napadla žandarmeri.jsko posta.jo in odnesla municijo, orožje in obleko. Tretja četa, v 'kateri sem sodelovala, je .spraznila trgovino, ki je bila pred par dnevi nanovo založena. Spo- minjam se, da je polit-komisar nekaj časa nagovarjal poslovod- kinjo, naj mirno preda ključe tr- govine, pa mu to ni uspelo. Re- ke! mi je: »Olga, ženske se laže pomenite, stopi ti k njej, rajši' gremo mirnim |x>tom.« In res — ni minilo 5 minut že se mprizvo- nila s ključi. Šlo je kot namazano, K sreči takrat ni bilo de^sti žan- darmerije v Brezju, morda je je bilo nekaj več v Ribnici. Bili smo že daleč v hribu, ko .smo zagledali 'kako .so z raketami dajali znak za nevarnost. Rakete so švigale iz .smeri Brezje čez Dravo v Ribni- co. Hodili smo dolgo. Nahrbtniki so nas dobro greli, saj .so bili lepo polni .samih dobrot. .Sonce je bilo že precej visoko, ko smo se utaborili na vrhu Pan- kracija. Tisti dan smo ostali še kar v istem taborišču. Vsi smo bili prepričani, da če je v naši sredi komandant odreda, se to lahko zgodi. Vedeli smo, da nas t>odo zelenci preganjali in da se nekaj večjega kuha, zato smo bili previdni. Bili smo v strogi ne- varnosti. In res — drugega dne '"■krog 4. ure zjutraj, komaj se je mal-> zaznaval dan, nas je pre- senetil strel iz puške. Stražarju, ki je opazil, da se spodaj v žitu ne- kaj giblje, ne da bi čutil kakr- šenkoli veter, se mu je zdelo sumljivo in nas je opozoril. Ko- mandant je dal takoj povelje, da se razporedijo borci na svoja .mesta. Tovariš Ivan, po rodu Rus, ni čakal. Zagnal se je po gozdu navzdol in ni iskal zavetja. Čim je priletel na čistino je zopet počil strel. Tokrat iz sovražnikove pu- ške, ki je na mestu podrl Ivana, neprevidnega borca. Sovražniki, so imeli kritje v še stoječem ži-i tu. Boj sta nekaj časa ovirala, mrak m rahla meglica, ki je skri-| vala tudi pregled nad pvoložaji ze-_ lencev. Nato so med krikom inj vikom ropotale brzostrelke, mi-j traljezi in puške. Zelenci so ta- krat uporabljali tudi -DUM-DUM« naboje. Po par^ratnem juri.šu so obrnili hrbet in med begom od- metavali svojo opremo. Nekaj nas je ostalo pri ranjenih tovariših, dve tretjine pa se jih je pognalo za sovražniki. Čez kaki dve uri so zmagovalci prišli nazaj z obil- nim plenom. Kolikor se še spo- minjam, je bil težko ranjen v glavo domačin Franci, drugi, ki mu je drobec dum-dumke raztr- gal roko nad komolcem je bil ko- mandir Mirko, doma iz Jarenine. Franci je umrl pri umiku, med- tem ko smo Mirka pozneje spra- vili v bolnišnico. Nismo se še do- bro umirili, ko nas je stražar zo- pet opomnil na nevarnost. So- vražniki so dobili pomoč, ter se vrnili, da bi nas zopet napadli. Tudi grugič smo jih prepodili, po vrnitvi borcev pa je komandant dal povelje za umik. Bilo je okrog 6. ure zvečer, ko .smo ravno uravnavali kolono za pokret, ko je nenadoma zaropotalo, le mno- go bolj kot ob prejšnjih napadih. Pripominjam, da nas je bilo pri prvem napadu 60 borcev in bork, do večera pa smo imeli že 4 bor- ce manj. Eden je padel še pri umiku. Na vsak način je bilo tre- ba prebiti obroč. Z municijo smo morali štediti. Imela sem skrb za ranjenca, zato sem se držala bli- zu nosil. Kmalu smo uvideli, da Franciju ni več pomoči, saj je umiral že pri začetku umika, Pri- morani so ga bili pustiti; čeravno je bil že mrtev, je bilo vsem tež- ko. Tudi Mirko se je pognal iz nosil ter sel sam. Kljub velik: izgubi krvi je imel se toliko moči, da si je našel zavetje v bhžini cerkve. Pri tretjem napadu so po- magali zelencem raztrganci. ki so se utaborili v cerkvenem zvoniku ter streljali'na nas. Sredi tega ognja se je umikala naša kolona. Nenadoma sem opazila, da sem preveč zaostala. Hotela sem za ostalimi čez čistino, pa me je ob« sula toča krogel. Vrgla sem se na tla in se vlekla do grmovja, kjer sem iskala zavetje. Nekaj tople- ga mi je lezlo od kolena navzdol. Vendar ni bilo časa na to misliti. Prilezla sem do neke kotanje, ki je bila obrastla z grmovjem in visoko travo. Bila je pokrita z napol suhimi vejami. Potegnila sem za seboj nahrbtnik in puško ter se pokfila z vejami. Kotanja je bila ravno tako velika, da sem se lahko stegnila iz kota v kot. Bila je tudi precej vlažna, kar mi je prvi trenutek kar dobro delo. Za seboj sem zaslišala svoje pre- ganjalce, ki so vpili kot bi podili lovci divjačino. Neki zelenec ver- I jetno njihov komandant, je vpil, ! naj dotjro pregledajo \-sak grm. Res so pregledo''ali in bezljali s palicami in puškami po grmovju; skoro bi me pohodili. Nato so po- sedli nedaleč od mene. Verjetno so postali lačni. Slišala sem nji- hovo hlastanje in pogovore o iz- ' gubah tega dne. Prišla sem do sklepa, da so imeli dosti večje izgube kot mi. Ni trajalo dolgo, ko jih je vodja poklical v zbor. Določil je še zasedo, ki naj bi ostala celo noč v bližini mrtvega tovariša. Malo me je zaskrbelo, : ker so se nastanili v moji bližini. ! Slišala sem, kako so se menjavali, ! ter budili vsake<5a nekaj časa. ! Noč je bila dolga, čeprav sem bila na mehkem v kotanji kot v zibelki. Rada bi se obrnila, pa si nisem upala, da ne bi povzročila 1 šuma. Pa je le minila noč. Zju- traj sem ugotovila, da je bila i druga zaseda kakih 100 m dalje. Zasedi sta se sestali ter odšH v dolino. Jaz pa sem me previdno preoblekla v civilno obleko ter : odšla v prvo hišo. Ni bilo konca j občudovanja, da sem lahko vzdr- I zala v takem stanju. Povedali so mi. da je njihov sin bil ranjen, kc ,je pričakal selence v zasedi kakih ^00 m nižje ob cesti z mi- traljezom. Nemci so bili prepri- čani, da so povsem vami in take je pričakala zaseda, ki*.jim je za- dala največje izgube tega dne. Še isti večer sem se sešla s svo- jimi iz čete. V te mt>oju je sode- lovala tudi tov. Marica Kerenčjč- .. Jelka«. Po spominih — Lojzka Kranjc-Olga Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 13 OKTOBRA 1961 Za ustanovitev mešane- ga pevskega zbora v Ptufu Vsem nam je znano, da pre- življamo v našem mestu že vrsto let precejšnjo pevsko krizo. Zad- nja leta sta sicer posamič več ali manj redno ter uspešno de- lala ženski pevski zbor in obrt- niški moški pevski zbor, vendar vsi občutimo, da nam v Ptuju manjka množičen, reprezentati- ven mešan pevski zbor, kakrš- nega smo imeli pred vojno in precej časa po osvoboditvi. Vsa- kdo se rad spominja tiste cve- toče dobe zbornega petja v na- šem mestu. Na naše velike me- šane pevske zbore smo bili upra- vičeno ponosni, saj so ponesli lepo pesem tudi izven zidov na- šega mesta in so želi, priznanje povsod, kjerkoli so nastopali. Zal razne pobude v zadnjih letih, da bi ponovno usUmovili večji me- šani pevski zbor, niso rodile u?pehov. Ostalo je le pri tihiir željah. Res je, da so se časi med tem spremenili in da so se inte- resi ljudi precej preusmerili v večje pasivno sprejemanje kul- turnih dobrin po radiu, kinu in .televiziji, toda pri mnogih lju- deh je kljub temu nekje ostala želja, da se sami aktivno udej- stvujejo in se kulturno izživljajo v amaterskih družinah. Zlasti to hto se že opaža, da se ljudje z večjim interesom vključujejo v razne umetniške amaterske sku- pine. Tako lahko ugotovimo pri ptujski Svobodi veliko zanima- nje za dramatiko, saj se letos formirajo pri tem prosvetnem društvu kar 3 dramske skupine. Prav tako lahko trdimo, da tudi zanimanje za petje ni zamrlo in da nam tudi sedaj ne manjka prav toliko odličnih pevcev, kot smo jih imeli v cvetoči eri zbor- nega petja v preteklosti. ,; Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev ter Občinski sindikalni svet sta že večkrat razpravljala o tem perečem vpra- šanju. Sklenila sta, da izvedeta v oktobru akcijo za ponovno ustanovitev mešanega pevskega zbora v Ptuju in prosita, da se sindikalne podružnice, uradi, ustanove, podjetja in kolektivi zanj zavzemajo in ju pri tem stremljenju podpro. Sindikalne podružnice bodo sprejele te dni vabila za vključitev njihovih članov v pevski zbor. Pevski zbor bo vodil tov. Branko Raj- šter iz Kidričevega. Pri tem delu mu bosta po možnosti pomagala še dva zborovodja. Vaje bodo dvakrat tedensko v Glasbeni šoli, Prijave sprejema tajnik Ob- činskega sveta Svobod in pro- svetnih društev tov. Koren v gledališču od 8. do 12. ure vsak dan razen v nedeljo. Vabimo vse nekdanje pevce in pevke, pa tudi nove, da se vključijo v naš novi mešani pevski zbor! H. D. iiiiceizRodnginrlii Julija 1961. je privozjl na naš breg velik buldožer in začel orati in širiti novo cestno traso, ki nas bo povezala s Podlehnikom. Žal je predčasno odšel, predno je do- volj razširil in splaniral novo cestno traso. Tako se sedaj delav- ci mučijo z ročnimi zemeljskimi deli in tlakovanje ceste ne napre- duje tako hitro, kot je bilo pred- videno. Letos bo zgrajena najbrž le po dolini. Na naš breg pa še letos ns bodo megli voziti a'\to- mobiili. Dobrih 25 minut bo še tre- ba vedno pešačiti po strmem bre- gu do šele. Tova/rišd, ki so bili z buldožer- jem'so nam obljubili, da bodo po- daljšali in razširili naše šolsko igrišče v breg. Mrežasto ograjo pri igrišču so nam narcčl-i od- straniti, da bodo lažje planiraili. Obljube in betssde niso držali. Šolski pouk se je zopet pričel m naše ig'rišče j€ brez potrebne ograje. Žoga nam nešteto krat uhatja z igirišča v haoške grape. Slišati je. da pride zopet buldo- žer na delo na našo cesto. Morda bodo svoi odnois do šoliske mladi- ne popra vi i? Če ne, pa si bomo zopet naipeli mrežasto ograjo okrog svojega šolsikega igrišča, ki smo ga s pomočjo dobrih delavcev sam^i pred štiriimi leti v breg sko-j paM in siplanirali na šoskem zem-t Ijiiišču. Seveda z malo razumeva- nja in dobre volje, bi bili labko^ prišli do prostornejšega igrišča v tem hriibovitem kraju. Kai mislite je to bilo prav? Delovodja L. V. dirž. posestva iz Podlshniika je i»ni, ko so bila tukaj v Hailozah iabolke po 20—30 din prodal le-^te v drugi polovici septembra učitcljistvu. Nairočilnico pa je oddal tako. da je učitelj- stvo sDreje'o račun za p'8čilo ja- boljk še'e kcnec novembra in so bWa ;>3bo'.ka zaračunana po 40 din. Isti de'ovodja je letos s svojo de- lavsko skupino dal otresti 7 slivo- vih dreves pri učite jskem stano- vanju, ki rastejo 1—2 m za stano- vanjskim poslopjem in ob dvori- šču, ki jih učiitfljstvo goji. Vkljub opozorilu deavoem. da so slive laisit učiteljstva, je dal stresti in obrati slive v času, ko je bilo učiteljstvo v 10 minut oddaljeni šo'ii pri pouku. Po ocenitvi je bilo nad 3 koše jsliiv. Šolski pouk smo začeli brez 7. in 8. razreda. Bi o je premalo učencev v dveh razredih. Sedaj hodijo nekateri v Majšperk, drugi Pa v Podlehnik v šoflo. Žalostni so, kfr se iim je podaljšala dnev- na enostranska not do šele od 5— 6 km re ptujskih in ostalih p esnihi patrov na okrajnem in republišikernj prvenstvu ter drugih medn.jQ .eta hitro naraščanje de- viznih rezerv Zahodne Nemčije, keir .se tf;m .naša novo nesr^raz- mer, lolitev zlata v svetu. V k'! i ,11,1 so deviizne rezerve Zahodne Nemči.je še naraščaje, vendar Ijolj zmerno, ter so se v obravnavanem letu povečaile od 5,015 milijonov dolarjev na 7,200 milijonov doliaa\vev. O »dolarski krizi« in o nemškem »čudežu« .je bilo ve.iko gc-vora zadnja leta. Zaigovorniki in obču- dovalci »čudeža« so navajali, da .je Zahodna Nemčija v dčsetih -e>- tih dosegla, da .je odpravila 750 milijonov dolarjev trgovskega de- ficita v letu 1950, in dosegla sko- raj 1,200 milijonov dolar.jev tr- goivinskega presežka v "etu 1957, in da so njene devizne rezerve dosegle leta 1960 že 7 milijard dola:r.ji:iv. Na dnigi strani so Zdru- žene države -'\m9rike zgubie v letih 1951—1960 nad 20 milijeird dolarjev devizniih rezerv. Stvar je jasna! V nekaj letih bo Nemčija zopet med prvimi silami v svetu in gotovo prva v Evropi. Dejansko stvairi še daiteč niso take. Trgovinski presež^ik Zahodne Nemčije se je od leta 1957 do leta 1960 zniža, na polovico. Nje- nih delovnih rezerv .je vedno menj. Tako so začele mezde v zadnjem BONN: PALAČA Z.MlOD.NONEMŠ KEG.A PARLAMENTA času naraščati hitre.je kakor pro- duktivnost. S tem se proizvodni stroški zvišujejg t-^r se zmanjšu- .je.jo izjemno ugodne prednosti, ki tih .je imelo nemško b ago na tu- jih tržiščih v zadnjih letih. Raču- nati .je zato, da se bo trgovinski presežek Zahodne Nemčije v na-{ sledtijJh letih še hadailje zmanj-' šal. Nadaljnja značilno-s^t je, daj je izvoz kapitala iz Zahodne Nem-j čije bi', vsa ■obravnavana leta ne- sorazmerno nizek. Takrat, ko s8 nakopičijo določena diržavi znat- nejša d dvižna sredstva, .se spre- meni tudi njena vloga v medna- rodnih financah, v tem smis/u, da začne taka država v večji meri posojati drugim državam oziroma drugim barukam, Zahodna Nemčija pa ie posojala le manjše -vSote, ter so ji na ta način sredstva na- raščala. Bistveni pomen pri v&ej stvari pa je to, da izvira skoraj cektni presežek v zahbdnonemškl plačil- ni bilanci v, zadnjih treh letih iz nairašča.jcčih vojaških i^zdatkov, ki jih imajo zehodne velesile in z a- 8ti Združene države .Amerike v Zahodni Nemčiji, pa tudi prejšnja leta so vojaški izdatki zahcdr.ih držav veliko prispevali k takrat- nemu plačilnrmu presežku Zahod- ne Nemčije in k povečanju nje'nih deviznih zaiog. Problem v global- ni p'Gčii!ni bianci zahodnih držav tedaj ni kaka izrazita prednost zasti Zahodni Nemriji. Na ta. stroških oziroma njena industrij- ska konkuirenčna rkedirejenost. marveč vojaški stroški Združenih držav .Amerike, torej pvostavka, ki jo mednarodni plačilni si- stem ne more avtomatično pre- baviti. Zato so Združene države •Amerike in drugi zadn.je leto več- krat pozival Zahodno Nemčijo naj da rezerve plačilnih sredstev, ki ji v opisanih okolnostih nas^ta- jai.jo, na razpolago za poživitsv zunanje trgovine z manj razvitimi državami, in zato je Zahodna Nemčija konec leta 1960 ponudila, da prevzame več.jii d't"?'i.šnin uraiino .»'nTprn-^mbo njegove vrednosti nasproti zlaitu. 171.000 zaposlenih žena število zaposlenih leta 1939 v Sloveniji nam je .že znano, manj pa druga številka, ki pove, koliko je bilo lani v LR Sloveniji zapo- senih žena. Primerjava nam pove, da smo imeli lani na našem pod- dročju kar 16,000 zaposlenih že- na več, kakor je znašalo skupno število vseh zaposlenih V nave- denem predvojnem letu. Koliko pa je bilo zaposlenih žena v predvojnem letu. Vemo za podatke okrožnega urada, ki je imel nekaj nad 30.000 zavaro- vank. K temu je treba dodati po oceni nekako tretjino zaposlenih žena v drugih poklicih, ''.- nem Zapravljati denar. Zciodba: mama in očka sta vzela fantka s .seboj v okrepčevalnico, kjer je popil kar tri limonade. Ko so pla- čaili zapitek: »Očka, saj to je ode- ru.štvo! Limonade že ne bom več pil,. .« Tako je: Šk^.t .je nepopisno go- stotjuben, -vsak izdatek zase trikrat pretehta. Zato rad poslu.sa dovtlpe o svoji .skoposti in s! jih sam iz.mišl.ja, ker se zelo rad sme.je. Ali pa sam »bi j a šele za- to, ker fla to nič ne atane? H. Mi Konec oktobra mednarodni ses- tanek prosvetnih delavcev Od 23. do 27. oktobra bo v Beogradu mednarodni sestanek prosvetnih delavcev. Za proble- me, ki j'h bodo obravnavali na tem posvetovanju in ki imajo skupni naslov »Sodelovanje šole in družbe«, se zanimajo prosvetni delavci iz 20 držav. Pričakujejo, da bodo na sestan- ku podrobno obravnavali še.st tem, med njimi te.me »Šola in njen aktivni vpliv na gospodarsko ter kulturno-prosvetno preobrazbo«, »Specifične oblike pedagoškega delovanja šole v družbi z različno nacionalno strukturo prebival- stva«, »Povezava različnih organi- zacij učencev s podobnimi orga- nizacijami odraslih« in fx>dobno. Razen tega bodo na posvetova- nju govorili tudi o družbeno-ko- ristnem delu učencev in o so- delovanju družine in sole. Avstrijska nafta časopisi so pred meseci že pi- sali o nenavadnem uspehu mo- skovskega kirurga profesorja .Anastazi.ja Lapčinskega; psrici Slavki je odrezal zadn.jo nogo pri stegnu, nato so kosti in tkivo A»laSč ilomili in strgali, po dveh urah pa so jo zopet uspešno »ce- pili« na žival. Psica spet hodi ta- ko kot pred operacijo. Znanstve- nik je poskuse nadaljeval. Operi- ral je dve psički: Galeto in Vetkoj Odrezane ude so shranili v po- sebnem aparatu, ki ga je izdelal inženir German Tarasov. Po 24 urah jih je profesor Lapčinski Spet »cepi!« na živali. Elektrarna na sončni pogon Izr;' ! - ; \ so razbu- rili ki'111 <■-■(.n: n /I. ii,'(iiih naro- •^ov, ko so predstavuli delujočo elektrairno .s sončno toploto kot pogonsko si o. Namestili so svoj stroj na majbni kmetiji v hribo- viti oko'ici itailijanske metropole, tri milje iz mesta in tik ob vino- gradu. Presenetljiva novtW)t je ta, da proizvaja elektrarnica iz Izra- ela eleiktriko po ceni, ki se lahko kosa ž majhnim dies-elovim mo- (torjem. ^ Sončno energijo zbirajo triji^ raztei^ljiivi r>'a'Stičn'i baoni. M^^riJ jo v premeru 4 čevlje in 20 ČQ^4 li.jev v doLžino. Polovica notranjilAl sten je prekrita z aiumini.jcm, Id ijovzroča blišč ria zunan'' strani! Bai-ni P"itenuj jo s-^nčne arke i| cev — ta se vije skozi balcne. Cev je črna, da bi bila bolj spre- jemljiva za toploto, poč.iva pe v posebni plastični prevleki, ki zmanjšuje izgubo toplote ob vrte- nju. Izraelski projekt počiva na nrincipu, da toplote ne uporab- lja za povzročanje pare. marveč «ato, dg iizpari neko gosto tekoči- no, sorodno bencinu. To tekočine imenujejo m'onoiklorob-inoin. Zbi- ralci toiplote v t>alomh segireva.jb tekočino do toplote kakih isOsto- Dinj. Turbina, ki b-i jo naj poga- njaa para ob tej trploti. bi bilfc vseskozi neučinkovita, izraelski turbina pa ie zgraj^ena posebej zti ongon z izpairevan.jem monokloro- bencina in je nekajkrat učinkovi- tejša od vsakeoa prejšnjega strr»- ja, izd?'anega za pogon na sonč- no toploto, L D.' PTUJ, USE 13. OKTOBRA 19« Stran i IZZA ŠPORTNIH KULIS Ob velikih neuspehih ptujskih športnikov preteklo nedeljo, so mladinci R. K. Dmva prave bele vrane. Pri njih lahko zasledimo stalno napredovanje, zelo dobro disciplino, tovarištvo in izredno požrtvovalnost. Prj njih skoraj ni podcenjevanja nasprotnikov. Pro- ti vsem se borijo z isto vnemo, z isto željo za zmago in čimbolj- šim rezultatom. Zraven tega so tudi izredno fair. Igrajo oster, hiter rokomet, vendar nikoli grob, kar nam pričajo zelo redke izključitve. Kako se je treba borjti za svo- je društvo so pokazali v nedeljo. Ni jih motila skoraj 10 cm glo- boka voda, ki je stala na igrišču, ne spolzka žoge. Po tekmi so biLi kot kopajoči se zamorci, ki so se objemali s svojimi sotrpini in nasprotniki iz Maribora. , Takšen športni duh pa prinese tudi dobre uspehe. V letu 1961 š^ niso zapuščali igrišča poraženi. Enajstkrat so dokazali, da so bolj- ši od nasprotnika in le enkrat so se morali zadovoljiti z neod- ločenim rezultatom! dč KEGLJANJE "V nedeljo je t Ptuju gosto- valo sindikalno moštvo podjet- ja vElektrokovina Maribor in igralo prijateljsko srečanje z domačim moštvom Drave. V prvi partiji so domačini visoko porazili goste iz Maribora z re- zultatom 409:359. V drugem srečanju pa so zopet morali gostje kloniti z rezultatom 416:3-6. Domača ekipa se že resno pripravlja za okrajno tekmo- vanje, ki bo letos v Ptuju. Upajmo, da se bodo domačini dobro pripravili in častno za- stopali barve Ptuja. LOVSTVO Izbrana petčlanska ekipa lov- cev bo v nedeljo sodelovala na republiškem prvenstvu v stre- ljanju na glinaste golobe. Za naše lovce: dober pogled! pa ROKOMET RUŠE - DRAVA 15 : 10 (člani) RušeiDrava 15:10 (7:3) (člani) V precej izenačenj tekmi po iz- redno težkem terenu, je Drava iz- gubila še eno tekmo v letošnjem tekmovanju. Izgubila jo je prav- zaprav že v Ptuju, ker so bjli ob odhodu samo štirje!? V Rušah so igrali še nekateri mladinci, ki so pa igrali pred tem že v Mariboru in so bili precej utrujeni. Naj- boljša sta bila Strašek in Žemljic. KOVINAR (M - DRAVA 15:26 Mladinci nadaljujejo z zmaga- mi. Tokrat so premagali močno ekipo Kovinarja, katerih starejši tovariši igrajo v republiški ligi. Tekma se je odvijala po izredno težkem terenu. Tehnično boljši Ptujčani so s taktično zrelo igro in izredno požrtvovalnostjo do- segli zelo važno zmago. Najiznaj- dljivejši strelec je bil Šulek s kar 9 goli. dč • Zopet poraz Drave Železničar (Maribor) - Drava 6:0 v nedeljo je bila v Mariboru prvenstvena nogometna tekma mariborske podzveze med Dra- vo in domačim Železničarjem. Domačini so- že v začetku pre- vzeli iniciativo v svoje roke in nevarno ogrožali vrata Drave. Nogometaši Železničarja so igrali precej enostavno in pre- vladovali ves prvi polčas. Igralci Drave so igrali precej ležerno in samo nekajkrat ogrožali vrata domačinov. V drugem delu je bila igra v začetku enakovredna, ven- dar so domačini le bili mnogo ko porazili Dravo. Moštvo Že- lezničarja je resni kandidat za prvo mesto. Drugi resni kandidat za osvojitev prvega mesta je mla- do moštvo Aluminija iz Kidri- čevega, ki je nepričakovano na domačem terenu igralo z mo- štvom Ojstrice neodločeno. Kegljanje pri PANONIJI Kegljaški krožek sindikalne podružnice trgovskega podjet- ja .>Panonijac Ptuj si je izbral za športnega nasprotnika ke- gljače Novo Velenje in to za njihov občinski praznik. Niti slabo vreme ni vpliva- lo na veselo razpoloženje ke- gljačev Panonije. V nedeljo, 8. oktobra 1961, pred poldne so se odpravili na pot proti Ve- lenju. Po prijetnem sprejemu v Ve- lenju je bila tekma. Zmagali so gostje iz Ptuja z 273 proti 230 podrtim kegljem. Domači kegljači so po tekmi skupno z gosti odšli po Novem Velenju ter so razkazali gostom zanimivosti Velenja, rudnik in razstavo NOB. Gostje iz Ptuja so se lahko po številnih doku- mentih iz NOV prepričali, da so dali ti kraji mnogo žrtev r težkih borbaifi s fašističnim sovražnikom in domačimi izda- jalci. Danes se v centru tega lepega predela naše domovine razvija lep rudarski kraj, kjer rudar ni samo delavec velikega obrata ampak tudi prebivalec novega lepega mesta, pri čigar nastanku in rasti ima tudi ero- je zasluge s prostovoljnim de- lom, š. A. Okvirni program sindikalne politične šole Ptuj I. DELAVSKO GIBANJE 1. Začetki delavskega gibanja. 2. DfrUviko gibanje v imperializmu. 3. .Jugoslovanski narodi do prve in do drng? svetovne vojne. 4. Jugoslovanski narodi v času NOB in ljudske revolucije. 5. Jugoslovanski narodi sed^ii. II. SISTEM DRUŽBENE UREDITVE FLRJ 1. Nova ustava FLRI. III. NOVI GOSPODARSKI SISTEM IN NALOGE SINDIKATOV 1. Družbeno-ipolit-čn: cilji, ki jih za- sleo!danskem fasu. •nkra* tedenske p« bo delo v študi'sk'h skupinah r>3 'nt«- E L T A« tovarna perila in konfekcije Ptuj sprcimc fahot vcctc število sodelavk šivilt Zainteresirane se na| |avl|o osebno y (alnlštvn poaielja ZAHVALA Ob neriiaidini izgubi naš« drage mam« in žerna MARUEFAGANEL se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so socustvvrtvali r nami in spremiljeiM pokojndco na zadnji poti. Pcxse'bno se zahvaiVjuj©- mo Ob. odboru SZDL Ptuj za pomoč pri organiziranju po- greba ter osita'.im argamzaci.-jam. ki so dairvviaile vence in cvetje. Zaih-uiailjujemio se tudd vodstvij šole »Toneta Znidari- ča« v Ptuju, ki je org«nizirailo udeležbo otroik pri pogrebu m diairovajio venec in cvetje Hvala tudi tov. Cirilu Žerjavu za posiliovalni govor ob odprtem gincbu. Zafliujoči otroci, mož in drugo sorodstvo. VABILO v soboto 14. oktobra SP odzovitp vljudnemu vabilu organizacije SZDL na Bregu — Ptuj, na vinsko trgatev s srečolovoon in ljudskim rajanjem, ki bo 14. oktobra 1961 od IS. ure dalje v prostorih Doma SZDL na Bregu. Zadružni trg. Ob plesni godbi, dobri vin?iki kapljici, slad- kem haloškem grozd-jn. srečolovu, ob do- brem prigrizku in ostalem se boste prav ugodno počutili in se prisrčno razveselili.