gospodarske, obrtniške narodne Izhnj ajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 1. maja 1872. O b s e g: Še enkrat o novi cenitvi zemljiškega davka Kranj skem venskega \ Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva Razglas đaril za pokoncevanje pomlađanskih hroščev (kebrov) na (Dalje.) Popotni opazek. Potopisni listi slo- v • telj a svojemu pobratimu Slovansko slovstvo Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari pa morete le z djaiiskimi dok n n K n nn rl • m e besede: „to ni res po dre ti krivo mnenje Še enkrat o novi cenitvi zemljiškega davka ne pomagajo nič ta ali Po večem Ce dokážete potrebo službenega potovanj kraj svojega okraj a, Vam predstojnik okraj — f WW WH viLii, U J b J 7 J^lUUOtUJUXJCk. uniajuc delu kranjske dežele se zdaj prerajtuje komisije zarad malih potovanjskih stroškov, ki jih vlada cenilna tarifa. To delo je prvo, ktero okraj ne kom deloma morajo same dovršiti plaćati ima 7 ne more zabraniti potovanja, in ko bi jih Možj Kj y xxiv11 iJJVJ oyujaax r un y ^iu t yioujclc; j^uilh&lj vv ^ćtjjl udllc. -l/uiajuv;! ull ukxaj komisij e, spomnite se odgovornosti, ktero ste s tem komisije ima za potrebne pozvedbe prav tisto pravico p ktei on zahranil, vsaj Vam ostaj v «V vu ííciwí cajliíí , y oc*j f am voictja» pot, U.C» tu UUYUJJGJJ.JC ste po svojih volivcih poklicani v te visoke deželne komisije zaprosite. Delajoči ud okraj da to dovoljenje od častnim pokličem na-se vzeli e tudi postava za računstvo cenilnih tarif pred to van ja po svojem okraji, kakor vládni uradnik je sicer m tudi potrebno, da Prav se državi (to je, deželam) da pisuje Vam odločnihpravil (regelc), kako se ima računati ne delajo nepotrebni stroški, zato je tudi misliti (rajtati) , vendar je neobhodno potrebno, ud nat m un a ti, vsak račun pa vtrditi z dokazom, položili JV XXXXOiXLX , U.O. okrajnih komisij niso še strašanskih partikularov adi al kar m vx iu j. uivixuwvj.^ t uwu ^ . «i wi w " uuiuûxu v xaui ^ «ix xvai ui ui a uiii jj.« kaj ste tako računali. To je tudi že za tega del po- vestnemu njenemu spolnovanju, to se trebno, da ob svojem času pri reklamacijah (pritožbah) mr^M rMn — ^ 7alma biti na korist službi in m Zato možje na delo ka wiAv^ v»^ v»«' ^ r f^* - ----—-------j------- — ----—/ zjcitu mv^ij v • UMÍ uuAv ~ Z Z9/lipâIlJ 6D1 ^ UČV ĎC IV ULI imate kaj v roke vzeti. To, kar v računu morete pod- tijztvu našemu olajša jarem starega katastra, in kmal goditi. da se kme reti z djanskimi dokazi, u±i<* vcijavu, esede, ki se ne dadó spričati z dokazi ima velj ne pa same nova pravična cenitev na njegovo mesto stopi Kedar pa tarifo cenite zemljiščem, gledite na vse okoliščine, ktere imajo meljne pridelke zato Razglas dařil pozvedite, ali se tù ali tam přiděluj e dobro ali slabo žito gledit na lastnosti se lahko ali težko obdeluj mrzlo, suho ali mokro), mlj na lego emljiŠča ali na kmetijska ali blizo tacih mest loPj na podnebje (toplo ali na povodnje, točo, plaze itd za pokoncevanje pomlađanskih hroščev (kebrov) na Kranjskem. Podpisani odbor ima od denarja, ki ga je dobil 7 7 jajo, - U U JViřtliVCJLU 1 CVjCííu , ^icuiio .LLC* ïiJCj ivai xvxxxtí- —~ , ^—-—j — j--------? -----~ ,---------f** tijstvo olajšuje ali pa mu težave delà in po takem ceno nas na Kranjskem veliko tega škodljivega mrčesa, zato TïnVlpllmrr» r^nvíVsniA ali v.rn'žmV ie želeti, da se mladi in stari prav pridno spraviio na ob kratkem rečeno [JU V UU.I1J C, LUV/U, pidZiC 1LU.J * vv.. , ili jv na to, ali je kraj odda- od hranilnice kranjske, še okoli 200 gold, razdeliti za se pridelki lahko proda- pokončevanje kebrov. Letos, kakor je podoba, bode v mnozih krajih pri gledite na vse kar kme pridelkom povikšuje an znizuje. > ^ owwi Postava za cenitev zemljišč od 24. maja 1869. leta lov in pokončanje tega sovražnika. ali znizuje želeti da se mladi in stari prav pridno spravijo na je dobra 7 ložena. Ce gledé na zeló raz líc ne kraje m zemljišča, ce snsijo, aa ta au uni poKoncuje Keore, ces, Kaj ooae ki iih imamo na Kraniskem, se držíte povsod resnice revček za celo deželo opravil pri toliki trumi te živali, J _____ . y _ ' - i w i v j i v j • i v j 1 v i I izvršitev njena je večidel v Vaše roke po 1 kraj mlj Vemo pa že od nekdaj, da se nekterim smešno zdi če slišijo, da ta ali uni pokončuje kebre, češ, kaj bode m če tudi nih načel komisij se t o držale postav- če jih tudi tavžent in tavžent pokončá ! 7 verjemite nam 7 bodo da se nikakor nimamo bati Ta ugovor je pa ravno tako aboten, kakor uni, če nesrečnega konca nove cenitve. Po tem pa mora še prav na beli dan priti, kako krivičen je bil st taster, prava pijavka naših zemljišč. Zato še enkrat stopimo pred Vas in Vas prosimo, delajte na tanko, računajte z ozirom na vse okoliščine za vsak račun pa si pripravite djanske dokaze, in kon bi kdo rekel : ker ne morem celega poslopja rešiti naj pa še hlev in pod pogorita. Ali ne veš. kdor da ena sama babica zleze 40 do 50 jajčic ognj a, : tako ovons a ta ; 7 7 kdor 7 tavžent kebrov. 100 babic pokončá 7 pokončá do Mali trud pridnega pokončevanja kebrov po takem čajte delo kmalu! Ce Vam je v podporo cenitve treba veliko dobička donaša kmetijstvu. natančnejih pozvedeb in dokazov, napravit se na t v tište kraje, ki Vam niso voj okraj v se do dobrega znani, imate ceniti pridelke, morate popol »■- 1 vj vxviaj j rvi ci írnabu v^cjlíi l/X jji iu^xívu ^ mviaiu ^ u vi- noma poznati, ne pa le od daleč, po govoricah druzih li udí Za gotovo morate vedeti so tjbolj 7 da v Vašem okraji uí^yjo , jxx g» vcx^xxj^xxx x^^xx ? —-- —-—o - kakošen je tu, si razgrnil rjuho. Kakor orehi ti padejo kebri doli, po- drevj e Zato podpisani odbor spet letos na znanje daje, da za zvrhoma napolnjení mernik plača 30 kraje. Zjutraj zgodaj in zvečer v hladu naj se otresa ki se ga otrpnjeni kebri držijo, okoli kterega 7 kakošen tam svet jslabeja zemlj Vašeg okraj kajtx vxcvxxxx uícuuí., — XXV, utegne marsikaj napačnega trditi, temu Cli ZJCJ.J_lJJlQVyC* , ivarvuouu J^/ lUj wx iwu^iuu v* X----J--# t_ • vládni uradnik, če ne pozná tem jih pomeči v žakelj in s kropom popari, da hitro 7 poginejo 140 Ik • Kdor je tako nabral en mernik ali vec kebrov, naj jih nese predstojniku kmetijsk mernikov rahlo druzega, zato mora poljedelec paziti da kolikor pod mogoče i d svoj ega ali pa fajmošt kraj oje 7 ali fare P SVOJ soseske dobro dovršiti ) XJLIyjíCAj JJ^IJ v^vxuxuu ^JChiàlWL , U.C* , XVUilXVUI njegov plug popolnoma, da more svoje delo ? da jih zmeri, koliko jih Je nalovil, in potem brž družbi kmetijski v Ljublj naznani, koliko jih je kdo nalovil in ktei i dan Glavni odbor družbe kmetijske se nadja, da bodo gosp. predstojniki kmetijskih podiu^m^, lajmuowi x.. ^ in župani ta mali trud na korist domaćemu kmetijstvu preko premaga; radi žrtovali, da sprejemajo polovlj gosp. fajmoštri Imeti mora zatoraj v obče plug dobre lastnosti, ktere so za dobro obdelovanje zemlje neobhodno potrebne. Dober plug mora tedaj biti: močno narejen, da lahko pri oranji vsako za- m umorjene kebre ? kolikor jih je kdo nabral, m na- da jih merijo, da naznanijo brž odboru imena tistih, ki so kebrov lovili in kedaj so jih jim přinesli, da se jim potem da o* O 7 ne sme biti predra biti mora tako narejen , da ga vsak kolar in kovač lahko popravi, ako se je kaj pokvaril; mora lahko in sigurno iti, da se živina preveč plača. Tem bolj pa se je nadjati te domoljubne ne vtrudi, da ga orač more lahko voditi in ravnati, ako rilo u pripomoči od omenjenih gospodov kar 7 ker kebri ostanejo v last; saj so pozobati , ki jih rada jim lovlj hoče globokeje ali plitveje orati v > zre ; 7 jih ne dá kuretini mora male posebno dob gnoj čegar mernik je po preiskavah kemikarja prof. Stock 7 iz tira zapreke premagati m ne uhaj ati hardt-a po gnojilu svojem vreden okoli 20 krajc Gospodje podružnični predstojniki, župani in tedaj moŠtri se v svoje roke vzamejo, pripoi učiteljem ljudskih šol na deželi ljudno prosijo, da to reč drag • • v j v j faj volj 1 crtalo naj reže navpik, lemež pa vodoravno; zemljo mora polagoma vzdigovati in popolnoma preobra- ćati ; to pa najbolje opravijo plugi z vrteničasto desko; deska in podsadno lice naj bodete železni ali pa se pa ta tudi gosp. vsaj z železom okovani, ker se tako zeló ne drgne in Odb c. družbe kme tij sk živina mnogo manj trpi ; za težko zemljo bodo naj bolj močni zemljo pa bolj lahki plugi. 7 za rahlo Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. Spisal Franjo Kuralt. (Dalje.) V. plug To so glavne točke, ktere mora imeti vsak dober ; da se delo more dobro dovršiti 7 m da se zivma po nepotrebnem ne muči. Dragi poljedelci! zlajšajte si svoje delo in zbolj-šajte si svoje pluge. Slab plug Yam in živini težave delà zraven pa še delo slabo opravlja Za dobro obdelovanje zemlje potreben je tudi vsega tega je m a nj š i pridelek. dober plug. 7 in následek Popotni opazek. Kdor koli ima veselje nad velikim napredovanjem v pokončuje plevéf, podorava gnoj in ga z zemljo pomeša, sadje rej i na Kranjskem, mora mu letos veselja igrati Ni ga tako potrebnega in koristnega orodja za poljedelstvo, kakor je plug (drevó). On preobrača in rahljá zemljo, pospeŠuje delovanje zraka na zemljo pripravi zemljo za setev in pokrije tudi seme. srce 0 pogledu, kako vsako sadno drevo, mlado ali staro, Akoravno plug tako važna delà, ktera rastlinski majhino ali veliko neizrekljivo lepo cvete in obeta obilo rasti mnogo pripomorejo, in žetev povikšajo, opravlja, povračilo za delo in trud, ki ga je gospodar na-nj obrnil. Al zeló žalostno je videti, kako ves lep pogled na spoznajo m si za laoll XXXXIV^U jJX XJL/VXXXUX Cl KJ , XJ_I ílClO V I vendar je malo poljedelcev, kteri to svojo zemljo in njeno obdelovanje sposobnih plugov na-pravljajo. . • T § Poljedelstvo je tudi že v tem obziru jako mnogo cvetje, vse upanje okusnega pridelka, vse povračilo stro- škov in truda po zanemarjenem o biranj i gosenic gré pod zlo, zlasti pa, da so se tega vkrivili Ijudjé, ki 1 uljcuciûlvu jc tuui zit/ v lc111 uuzillu j a iv u uliliu^u G l 17 jj? napredovalo, akoravno je mnogim poljedelcem še to ne- so přejeli od kmetijske družbe svetinje za pridno izrejo znano in si pluge le po starem kopitu zmirom še na-rejajo in take upotrebljujejo. novejih časih naredili so učeni poljedelci različne da sadnih dreves, zlasti ob véliki cesti. nj îmi ; y črne bukve Dr. Orel. pluge kteri se drug od druzega v tem razlikuj ej 0 JJlU^jV ^ IV lvi A OV vil U^ VU U1 U^U^O/ Y LV>JJLL X KAiU 1XXV UJ ^J \J j UCl so nekteri posebno za rahlo, drugi zopet za težko Potopisni listi zemljo sposobni, nekteri za planjavo éCjiûJLAjijyj o^vouum y uch jjiaujav w y ui nekteri za plitvo, drugi za globoko oranje drugi za hribe 7 takim plugom se more za njega pripravna zemlja slovenskega učitelja svojemu pobratimu (Dalje.) mnogo boljše obdelati, kakor pa z drugim. novej ših X. pismo časih rabi se plug za globoko oranje, kteri je jako korišten za poljedelca. Tak plug zemlje ne preobrača, nego jo vgiobočini Zagrebu. V zadnjem pismu, predragi prijatel, Ti nisem mogel vsega našteti, kar sem videi in doživel 25. avgusta v samo zrahljá. Tako zrahljana zemlja se lahko v globini z mokroto napoji in rastlinam hrano pripravlja, Slušaj me toraj se dalje. ko jim da v se Po končani ognjogasilni produkciji sem šel ogledat izraelitiški hram nasproti voda nad koreninami navadno škoduje, gnjijejo. Težka zemlja se boljše zrahljá ter postane bolj suha in rodovitna. 00 auii noa.1 xxx c*>jjll , tO je, juuuron.1 luiu^uij • \-fxxx obuji blizo Jelačićevega trga, in reči se mora, da je zal od zunaj, prekrasen od znotraj. Ta čast se Abrahamovemu zarodu mora dati, da za blišč svojih tempeljev ima ve- judovski tempelj. Oni stoji v* _ ________1 _ • ___1 . 1 vzame 7 LUXXC«. Rahlja zemlja pa zopet več mokrotě v-se liko vnemo in skrb, kar mu je tem lože, xixx»JV in te rastline v taki zemlji jako potrebujejo. ti ljudje dovolj „pod palcem". Videl sem krasni judov- ker imajo Korenine si lahko tudi vgiobočini živeža iščejo, ako je ski tempelj na Dunaji; al reči morem, da zagrebški zemlja zrahljana. Orje se mnogo laglje, ker drug plug ne zadeva na take zapreke. 7 mu ni zadej; da, kmalu bi mu dal predstvo. Lepi de-narci so se morali potrošiti za to stavbo. Ker ie bil Ker pa ni vsakemu poljeđelcu mogoče, za vsako ravno petek, tedaj predvečer sobote — judovskega praz-oranje poseben plug imeti, druzega za plitvo, druzega nika — šli smo tudi proti noči še k njihovi božji službi, za globoko oranje, za težko zemljo druzega in spet za Glasno-vršeče orgije so prav dobro pospremljevale vbrano 141 petje na koru, kakor tudi res vrlo umetne glasove ra- stali. Tukaj mi je bilo naznanjeno, da se smem kar bin ar jeve, ki je pel pred oltarjem. Ta mož kot pevec vsesti v voz, ter da morem plačati voznino med potjo boje na daleč okrog slovi. Tudi osvečava po svetišču konduktêrju, kar se je tudi zgodilo. O daljnem poto- e posebno bliščeča. vanji proti Križevcem itd. zveš kaj več v prihodnjem z judovskega svetišča přišedši napotili smo se na- pismu. Zdravstvuj ! Ves Tvoj ravnost proti redati k svečanemu koncertu ) kteri se imel pričeti ob uri na slavo dvestoletnice Jana Josip L. Železodolski. omenskega. Glediščni oder je bil nakitjen s kipom Komenskega; vse točke so se vršile posebno dobro, tako, da po končani vsaki ni bilo ploskanja in slava-klicev ne konca ne kraja. Slišali smo pa ta večer tudi res izvrstne glasove tako v petji, kakor tudi na glasoviru in druzih muzičnih orodjih. Tudi Nedvedova Slovensko slovstvo. * Popotvanje v sveto deželo y v Egipt y nj o, na Libanon, v Carigrad in druge kraj Fenicijo, Si se ime nuje 26 pol debela knjiga Popotnikova pesem" (slovenska) je stala kot na programu; dalje srbsk zbor, česk zbor itd. točka točka je gosp Luka J (ponatis iz „Danice") ki ^cv ^UllCKUO y y JLV (4111 J y l\.l JO na svetio dal ter se na prodaj dobiva pri M. Gerberju in druzih bukvarjih je bil prol og, sestavljen in vrlo dobro prednašan po gledališkem ravnatelju Josipu Freudenreich-u. Zlasti sklepne besede: e ko ^ xw je ^auiva radosten prebiral vsakdo Danica" prinašala potopise, jih je gotovo kog mika zvedeti kaj več „Skupštini toj slava uviek evala Ko ju sebi ona stvovit znala4 in bolj na tanko o onih nam zgodo vinsko najimenit niših krajih, pa tudi druzih turških Kar se je v cas- ( so bile s posebnim navdušenjem pozdravljene, od galérij doli pa je prifrcalo med tem enako belim golobičicam na stotice lično tiskanih iztisovprednaŠanega prologa, kterega smo raznesli kot drag spominek menda po vseh okrajinah velečastne majke Slave. — Po končanem oncertu smo si šli v družbici dobrih prijatlev iskat kaj večerje, za ktero se nam je pa dovelj tesno godilo. Se da toliko tujcev je lahko djalo Zagreb že za mar-sikako reč v teh treh dnevih na ..suho". — Pa še nekaj niku na posamesnih listih bralo, ima čitatelj zdaj v eni knjigi skupaj pred seboj. Prečastiti gospod pisatelj je in kar Je tá vse te kraje leta 1866. sam obhodil, in ljudstva videi in kar je zanimivega doživel, je po pisal tako mično m lep ? kakor da bi sam ondi bival. Privzel da čitatelju stoji pred očmi } kaj iz go do vinskih in pa je tudi trebno zdelo, da je podob druzih bukev, kar se mu kraj marsi je po in ljudstva popol ve noma. In tako smo Slovenci po tej knjigi dobili drug ) potopiš, ki vredno pomnožuje slovstvo P druzega se mi je bilo pripetilo ta večer; zgodilo se mi ki Je šel iz je bilo namrec enako un emu popotniku Jeruzalema doli v Jeriho. Kaj? kaj? me utegneŠ pra- je bil zanimivi potopiš ranjcega gosp. prošta Mihaela Vrne-ta leta 1859., ki so ga „Novice" prinesle in po kterih se je potem napravil poseben natis. Jer an o v šati: ali si bil med razbojnike jDadel? Da ; bilo je blizo tako, samo z razliko ta večer v penklje za denar, ampak za y da ! dragi potopi Je za let novejši in obsega več zemlj y tedaj moj y da mi ni šio bode ta knjižica dobro došla tudi onim, ki potopiš V Iasé. „Otekle" t imaj o Topi jo tedaj priporočamo vsacemu lase mi bi bili radi priskrbeli po hrvaško-narodni šegi neki dobri prijatli za prihodnje jutro m treba UUXV1 UUUll JJllJCitll JJtAt |J11UUUUJ^ JUtlU y 111 ti ^ MCAi Uli JC bilo res skoraj orjaškega boja, da sem přišel — o pra- kdor na tanko želi poznati imenovane kraje, ljudi, nji hove običaje in šege itd. Brez popotnih težav in stro Vi • • • f i i 1 • • • É -1 1 • «« j škov si prisvoji po tej knjigi znanstva obilo, sedé domá vem času k počitku in tako otet bil proteče sile. as mojega bivanja v Zagrebu tedaj je bil minul pod streho, kjer ga ne prepeka afrikanska vročina in ktere sem ondi 9 mu ne pre ti mnogo nepnjetnosti m nevarnosti «•ti . • • • .-» zahvala s temi vrsticami še enkrat izrečena!). Potem zidarjem itd.), kterih opravilstvo se opira na merstvo. pa sem spravil v naglici skup svoja mala kopita, po- V „dodatku" pa ima ta knjižica še nekaj, kar povzdi- slovil se od Zagreba ter napotil se proti kolodvoru. Na guje vredno delce, in to je razlaganje metrične mere tej poti sem videi prvikrat in slišal streljanje z mitre- (dolgostne, kvadratne, kubične, posodne in utežne). Kolesami — onimi novimi topovi, na ktere kot na svojo likor držav, toliko različnih mer je dandanes ; al to znajdbo so stavili Francozi pred zadnjo vojsko s Prusi bode kmalu drugač; edinost v meri in vagi se bode posebno zaupanje; al poslednjič bili so od svoje lastne vpeljala in v našem cesarstvu se bode od prihod znajdbe prav po besedah prislovice: „kdor drugim jamo njega leta začenši do leta 1875 že smela rabiti nova koplje, DALU V vp ras a nj in prav d e si aleč bandero : srcu o« .11, X1<*K> JV> xjw/j-rvyijcvxc* , ^wtxx^x.xj.v k, ~ ^^^^^ — Slovencem. Pa tudi tukaj — kaj se nam kaže? Ne Vendar predaleč smo zašli; ali rana, ki nas na konservativce skli „liberalne" stranke nam kažejo „narodnost brez ozira na vero", svoje in nas sebi vabijo rekoč: „mi ne vemo dru- nas je zapeljala; povrnimo se tedaj zopet k zega sredstva, da razprtijo poravnamo in se zopet ze- mo č !jaJ moč log Že log mpak diraj mnogih ^m u u u dinimo, kakor da vam t o bandero ponudimo ; v drugih rečéh, zlasti v verskih in cerkvenih, so si naše kaj let sem namreč zidamo ze- misli morebiti tu in tam navskriž, al v narodnih stvaréh IUUV/ XX V/ O X \J i^v -----^ ------- ~ ------XiiViWWiWl V^VJ-LA UM/ T UÍ1.X XÙJ Mil T XXC4/X V/VXXXXXX ObVdil^U dinjeno Slovenijo; pa kako jo zidamo? Tako, da bomo imamo vsi enake misli in enake želje: zato je tudi namestu zedinjene Slovenije že menda skoraj babilonski turn dodělali y kajt gotovo že dolg dolg sloga pod našim banderom mogoča. Pustimo tedaj med Slovenci toliko ravsa in kavsa, in tolik ditih strank kak y eta ni bilo za zdaj verske in cerkvene stvari celó na strani in združimo se okoli bandera gole in same narod- druga drugo strastnospod- nosti. Kedar smo enkrat narodno vprašanje rešili to ravno današnji. Začnej du z vami nočemo ovniki v blagor naroda kaj delati, se svetovni čmerno proč obrnejo, rekoč: vi ste mračnjaki; Začnejo zopet svetovni kaj, jim odvrnej ste liberalci; z vami nočemo Je onda se duhovniki vi laséh so si st in mladi SI 111 lu 1 Ci U. 1 UlU V OUUij - V tik ar ji. Na Dunaj pojdem v laséh so si naši pol , Slovencem narodne pravice priborili, se hoćemo v dve stranki razdeliti in se med seboj poskusiti, kteri bodo močnejši, ali mi liberalci ali vi kons ervativci". Na prvi videz bo morebiti ta nasvet nekterim bral- ostanimo! odvraćaj drug kličej iz tacih eni doma aJ cem tako celó dopadel ; da napravimo f porečejo: vsaj je res; to je pametno Mi pa smo druge misli, nemogoče, se temu banderu pridružiti; Nam Je ti dinj pod Pa besede: Kranj U^X* «JL. XX X M-Ji U tv V/ JL 11 * ^ » IX VV j P-' * VVXW JUL V JLU. V ^ V VV y KJ V t V ULI U. M141JLX VXV1 U. U1XU.1 U/JXtX * U VV4 Slovenija?! Pa dokler Slove- tem banderom ne sklenemo sprave, in svarimo po dolž- nosti tudi vas, ljubi bralci: za tem banderom ni-kar_ne hodate! In zakaj ne? Zavolj treh razlogov. nalaga, nije ni, smemo vsaj biti in se imenovati Slovenci moj Bog, zdaj nam že tudi to lepo imé preseda! Zmirom bolj pogosto namreč se zopet slišijo odurne Staj itd Na Kranjskem pi Prvič: Dolžnosti, ktere nam nasa sv. vera niso take sano gledaj o štajarske Slovence rekočj kaj hoćete tu? biti za več let, sploh da bi jih smeli kedaj za nekaj časa y more nazaj se spravite na Štajarsko. Mi Staj Kranjcem z enako petico plačujemo, tako dolgo na klin obesiti, dokler pa zopet nismo Slovencem narodnih pravic priborili. To rekoč : tiho de nite vi niste naši nazaj nkraj Save In to nam vera veleva, nas veže vsak ; kar čas vsako uro, vsak naj JLiauu * y uiu v ^ JLiao v KsjLiV^ voaa tao ^ Yoaau ux kj j voaa trenutek našega življenja; nikdar in nikoli ne smemo bi bilo kamenje za palačo Slovenije ? To niso vogelni teh dolžnosti spred oči pustiti, jih zanemariti. K onemu kamni za slovenski dom, ampak prodno kamenje, s banderu tedaj nikakor ne pristopimo, ker ni kršćansko, IV. či 111111 Zičt iSlU V CUOJV1 U.U111 , <*» LU jj t* IV jJlUUUU iVCfcJLXi^xx J , O UíVUUCi U ICUaj 1111 kterim se Slovenci med seboj kamnajo in pobijajo na ampak pogansko. dost h večkrat hudobna misel brez vse skrbi zedinj d bhaj V britkih urah nas y Slovenij da bi nam smeli Nemci banderom ne gremo zato Drugič: Ko bi pa tudi to ne bilo, mi za tem V ze kar gotovo na samo po sebi y kar nam nemogoce y to Je y izpeljati, kar zahteva. kot kristijanom Na 7 143 rodnost brez ozira na vero ! — kako li zamoremo to napraviti? Nam se to ravno toliko dozdeva, kakor ako bi kdo rekel: člověk delaj; pa delà naj tvoja duša brez ozira na teló; — ali naj delà tvoje teló brez ozira na dušo. Kako hočeš to? Loči dušo od telesa in mrtev si in celó nič delati ne moreš. Duša in telo, živo z vezana , sta ravno ena oseba — eden člověk, ki nosi odgovornost za vsa svoja dejanja, dušná in telesna. — Zdaj pa reci katoliškemu Slovencu: zdaj delaj kot ka-toličan brez ozira na Slovenca; zdaj pa delaj kot Slovenec brez ozira na katoličana. Kako hoćeš to? kako hočeš sam v sebi ločiti katoličana od Slovenca? Naslov tega bandera tedaj druzega ni, kakor sleparija za kratkovidne duhove; nastavljena limanica zabebce, na ktero se pa nijeden razsvitljen in vesten katoličan ne vsede. In tr et je je to, da nam mnoge skušnje, ki smo jih zlasti zadnji čas doživeli, jasno kažejo, da onim, ki nam to bandero kažejo, prav za prav z njim še res-nica ni; kajti sami ne držé tega, kar so na bandero zapisali. Znano je namreč, da so naši konservativni rodoljubi itak dolga leta z liberalnimi složno dělali na narodnem polji. Liberalci jim ne morejo očitati in jim tudi niso očitali, da bi bili v kterikoli točki nezvesti postali narodnemu programu, in vendar so jih povsod, kjer so le mogli, spod bij ali in si prizadevali, jim vzeti ves vpliv na javno življenje. S tem pa jasno pričajo, da jim samim ni resnica s svojim banderom; kajti ko bi to bilo, bi jim bil kat. duhovnik, ki poleg svojega rodoljubja ves gori za svoj cerkveni poklic, enako ljub tovarš, kakor zdravnik ali advokat, ki poleg svojega rodoljubja vsa gorita, eden za zdraviteljsko učenost, drugi pa za paragrafe zakonskih knjig. In če bi jim dali tudi veljati, da resnipno hočejo po tem načelu delati, kažejo vendar v svojem djanji, da jim je to nemogoče, ker v tem, ko kličejo: „narodnost brez ozira na vero!" — se vendar sami ne-hoté vedno na vero ozirajo; kajti le kar zavolj vere jim mrzé določni katoliški možjé, naj bi bili sicer še toliki rodoljubi. In tako so možje te stranke sami najboljši djanski dokaz za resnico tega, kar smo zgoraj rekli, da je ravno tako nemogoče narodno vprašanje ločiti od verskega, kakor nam je nemogoče, da sami v sebi lo-čimo Slovenca od katoličana. — Bandero te stranke tedaj nič druzega ni, kakor zapeljiva zanjka, določnim katoliškim rodoljubom nastavljena, da bi zatajili svoje verske in cerkvene dolžnosti, in vrh tega še verskim mlačnežem kakor hlapci pri delu pomagali, ko na narodnem polji med čisto pšenico rodoljubja sejejo pleve in zel onega vrtoglavne/a liberalizma', kteri n fe tic ne miš, ampak spaka vsega zdravega in doslednjega mišljenja, vir vseh homatij in nesreč, v ktere je uboga Evropa zabředla in se dalje bolj vgrezuje, in pravi oče onega rdečega socializma, ktere bo morebiti že v kratkem njegovo dedšino nastopil na razvalinah podrtih cerkev in porušenih prestolov. Pod to bandero tedaj katoličani, ki se svojih verskih dolžnosti zavedamo in ob enem tudi zdravo pamet še čislamo, nikakor ne sto- f)imo; — na tem mestu toraj je tudi porazum-_ je nje in sloga nemogoča. Tedaj poskusimo drugo pot, in poglejmo bandero, ki ga konservativni, to je, določno katoliški rodoljubi v rokah držé z napisom: „Narodnost po sv. veri posvećena". Kazaje na ta napis prijazno vabimo možé prve stranke rekoč: ker mi ne moremo stopiti pod vaše bandero, stopite vi pod naše. Narodnost je itak na našem kakor na vašem banderu zapisana; da vam pa mi ponujamo narodnost celó posvećeno, potem me-nimo , na svoji ceni ni zgubila, ampak le pridobila. Pa pravite:^ beseda vera nas žali. Poglejmo, — odkrito-srčnost in resničnost veljá. Vprašamo vas: ste li katoličani? Vi rečete, da. — Hočete katoličani tudi ostati? Vi zopet rečete: dá. — Dobro ! če so te besede iz vaših ust odkritosrčne, kaj vam tedaj brani stopiti pod naše bandero in se pod tem banderom z nami zediniti? — Pa vi rečete: ka ličani sicer smo in ostati hoćemo, ali z Vašim katoličanstvom se ne moremo sprijazniti. — Dobro; Če ste res katoličani, morete tudi veďeti, da si katoličan svoje vere ne sme snovati sam iz sebe (a priori), ampak da je katoliška vera božja zaloga (depositum fidei), učeći cerkvi izrocena, ktero more vsak katoličan celó spre-jeti — ako hoče sploh katoličan še ostati — in nad ktero ne sme nihče nic spreminjati, tudi njen škof in njen papež ne. Ce vam toraj naše katoličanstvo ni po volji, nam pa dokažite, da smo mi slovenski duhovniki v nasprotji z ono vero, ktero je katoliška cerkva od apostoljskih časov do sedanje ure po vsem svetu učila. Ako nam to dokážete, hvaležni vam bodemo in popravili bomo svoje mišljenje v verskih zadevah. Dokler nam pa tega dokazati ne morete, vas poprimemo za vašo določno besedo: da ste in ostati hočete katoličani — in vas zarotimo pri nevarnosti, v ktero naša nesloga slovenski narod paha, da vi na našo stran stopite in pod našim narodnim pa kršćanskim banderom nam pri-jatelsko roko v spravo in prihodnjo slogo podaste. Obr-nemo se tedaj do vseh katoliških Slovencev, in jih kli-čemo v imenu mile domovine pod bandero, ki nam obeta brambo najžlahtnejših biserov: narodnosti in vere. Edi-nost v veri nas pelje k edinosti v narodnem prizade- vanji, in edinost v veri prikliče nebeški blagoslov nad naše narodno delo." Mnogovrstne novice. * Velikánsko zver — mor skega psa (Haifisch) — so 16. dne u. m. vjeli v morji v Preluki pri Voloski (blizo Reke). Ta strašanska riba je 15 čevljev dolga in 12 čevlj ev široka, tehta pa 45 centov. Tacega še ne pomnijo. Bil sem pričujoč — pripoveduje pisatelj v „Danici" — ko so vjetega morskega psa razparali; našli so v njem kosove člověka (vojaškega mornarja), glavo, vse oprsje z mesom obe nogi s čevlji, srajco, plavo haljino (bluzo) in na robu (krogeljnu) 3 rede, častno znamenje mornarsko, pa ribo delfina, ki je gotovo tehtal 3 stote, in jagnječo kožo. Vse mesto vre skupaj ga gledat, ne vé se še, kaj bodo dalje ž njim počeli. M opisi. Iz nemškega Stajerja 15. aprila. R. *) — Veliko veselje je na tuj em živečim Slovencem vzbudilo nazna-nilo, da se je vendar enkrat tako potrebna naprava, kakoršna je banka „Slovenija", na domaći zemlji ustanovila. Kdor je delovanje na denarstvenem polji le ko-ličkaj opazoval, moral je težko pogrešati take domače naprave. Čestitamo tedaj gospodom, ki so se trudapol-nega delà, delnice bankine domačinom v roke spraviti, poprijeli, ter jim želimo iz srca dober vspeh. Pri tej priložnosti moramo pa tudi vse narodnjake, kterih še bahanje tujcev z njihovo „inteligenco" in „kapitalom" ni vzbudilo, vljudno opomniti, naj s krepkim sodelovanjem temu v prihodnje tako koristnemu podvzetju k zažele-nemu vspehu pripomorejo. Na zdar! Iz Tominskega 23. aprila. — Moj dopis v 16. listu „Novic" meril je očitno na društvo „Soča", v ožjem pomenu na društvene kolovodje, čijih glasilo je list „Soča". Slovenskim čitateljem pa je javna skrivnost, da ima „Soča" še drugo glasilo v „Slov. Nar.", kte- *) Draga nam prijazna ponndba! Vred* 144 remu dopisuje. Al naj se posluževa že unega ali tega glasila, izvir je isti. V svojem 16. listu se oglasa vredništvo „Soče" Novicam in njih prijatelju naTominskem, češ, da „Soča" ni širila vesti, da se je Crne obesil. List „Soča" ne, eden njenih društvenikov pa, in prišla je ta vest potem celó v nemške časnike. Dalje „Novi-cam" očita „šepasto" slovenščino. Vsak slovensk list vsaj nekako ima svojo pisavo, — ktera da je prava, je še odprto vprašanje. Res, da „Novice" niso našpikane z „baš", „jedva", „ka", „mej" itd., so pa tem lože umljive njim, za ktere so pisane. *) Da vrednik „Soče" oni goriški dopis v 40, listu „Slov. Nar.", ki je meni povod dal v „Novice" pisati, kakor lastno dete, gorko zagovarja, tudi nekaj pomeni. Ne bi ga bilo brigalo, kaj kdo iz Gorice v „Slov. Nar." dopisuje, ako bi ne bila kaplja „Sočine" vode. „Nam ni treba delati kakor delajo tišti „mi trije", ki v „Novicah" eden druzega hvalé" — te besede „Sočine" me spominjajo na neko trojico, ktera iz Kranjskega přišedši hoće v Gorici go-spodovati. Menda meri po svojem laktu. — Konecno naj še omenim, da jaz, ki bivam v onem kraji, ki je razsvitljenja najbolj potreben, ne umem, zakaj da vrednik „Soče" zarad mojega dopisa po „Novicah" maha? Je-li misli, da je meni „Soča" nedotakljiva? Ali se jezi zato, da so „Novice" moj dopis sprejele? In kako da ljubljanske reči, celó kranjski deželni odbor v odgovor na moj dopis pritira! — Ta logika mije nova! Vidi se, da mu je edino na tem, da le udriha, naj za-dene, kogar zadene, kakor vinjen člověk, ki insultira vsacega, kogar na poti najde! — Zdaj pa samo Še to: „Treba je vse poznati, a vsega ne imenovati", veli pregovor. Dopisniki v „Sočo" in v „Slov. Nar." pak go-voré o nas Tomincih, osobito o Winklerju, kakor da bi njihovo mnenje bilo naše mnenje. Res, da vsak svoje misli imeti smé; al vsak vé, kaj mu je prav, kaj ne; o koristih naše hiše ne bodemo „Soče" za svet vprašali. Iz Trsta 30. aprila. — (Rojanska Čitalnica) napravi 12. dne t. m. besedo s predstavo igre „Ženin od gladi" in umetnim ognjem. Vljudno se vabijo vsi častiti udje. Črnonielj 23. aprila. (Čitalnica ; mestni z a stop.) Preteklo nedeljo je naša čitalnica zopet napravila veselico z obilními udi in gosti. V gledališki igri^„Kteri bo?" smo opazili izvrstne dve moči: gospodičino Susterjevo in gospodičino Seringarj evo; ocitna hvala jima! Ce-ravno so zaslužili hvalo vsi gospodje igralci, moram vendar še posebno omeniti, da g. Perše je „doktorja" tako dobro délai, da smeba ni bilo ne konca ne^ kraja. Srčna hvala gré gosp. Medicu, da je rolo „Stefka" še le 24 ur pred igro prevzel, pa jo vendar jako dobro *) „Novice" , po kterih se je marsikdo slovenšČine rauČil in ktere se paČ nikdar ne bcdo slovenisćine od „Soče" učile, se đc-slednje ogibljejo onih „novotarij" , ki druzega niso, kakor enoletne rastline , ki si jih izmisli ta ali uni, za njim pa potegne mncžica pisateljev, ue vedé, zakaj. Ce ludi nekteri o slovnici slovenski nimajo ne sledu ne tiru, pisarijo oce enoletnice, řeš, „zdaj smo pa že „na vrhuncu abcedarske slave!" To niso le prazne besede; to govorimo iz obilega lastnega prepričanja. Pred malo leti niso naši tiskarji ne desetine toliko frk i in j potřebovali, hakor jih đandanes potrebujejo, kedar tiskajo nekteri h pisateljev sestavke. Leta 1864. menda je bilo, ko je pismenka i kakor toča bila na vse besede; tako smo brali: „gospoda, na zđravijel", „klobukovo pe-rije", „veselije", „mir gospodije!" r ciganije" itd. itd. Nekoliko řasa je tega i bilo kakor je ogršice vcasih med ajdo. Zginul je ta plevel. Potem se je prikazala črka j , ktere je danes v nekterih spisih vse polno. Naša poštena ni in niso, kakor ju narod izgo-varja v večini, zatrla sta v nekterih spiskih n ej in nejso; al tudi to ni trajalo dolgo, in prikazal se je nij in nijso, umetnostij namesti umetnosti, reČíj namesti reČí, jedij itd. „Novice" se nikdar niso brigale za te „novotarije", dobro vedé, da vse to je le od danes do jutri, zato pa so se za-se tudi ogibale teh enoletnic, pustivši jih le takim svojih dopisnikov, kterih srce je zaČasno ca-nje privezano. In še danes bile bi pustile te stvarce Da miru, ako ne bi je bil omenil Čestiti nas dopisnik. Vred. izvršil. Bog daj, da se mu trdno zdravje povrne in ž njim zdatna moč ohrani našemu gledališču. — Donesek te veselice, namenjen dramatičnim potrebščinam, je bil precejšen; zato se zahvajujemo vsem udom in gostom za prijazno podporo. — Ce čitalnica binkoštne praznike zopet napravi kako veselico, gotovo jako vstreže mnogim željam ; zato le marljivo naprej z domačo Tali jo ! — Kakor lepo pa napreduje narodna stvar pri nas? tako nazaduje občinski zastop po razdoru, ki je med županom in njegovimi tremi privrženci (Virant, Pavlin in Sprajcar) in pa med drugimi deseterimi. Ali ona trójica z županom vred ne vidi, da je ž njimi vse nezadovoljno, a vendar se kot smola držé krmiJa? Najnazadnje bode Crnomelj vendar le Crnomelj ostal! Evo! mal obrisek, kako se zdaj pri nas županuje, ker pritožba većine odborové za razpust sedanjega zastopa še ni rešena. Župan razpiše sejo k sebi, — ker je pa odbor zarad tehtnih vzrokov drugo pisarnico od-locil, pride 10 odbornikov v novo pisarnico, župan in njegovi gori imenovani 3 „prijatelji" pa gredó k županu! Se ve, da oni 4 ne morejo nič skleniti, većina 10 odbornikov pa brez župana tudi ne. Ali ni to res lepa meŠanica? Bralci vprašajte se sami: s kterimi boste potegnili? z manjšino ali z većino? In ravno o tem vprašanji ni resenja pricakati. Ali se občinska postava od 17. svečana 1866. 1., posebno njen §. 28. ne pozná? Najbržeje da se poznati noče. Po takem pa nastane vprašanje: kdo bo pa druge postave spoštovati imel? Letos bi imel po navadi polják (poljski čuvaj) postavljen biti; župan je hodil po krčmah in hi šah odbornikov poprašavat, kako so zadovoljni? Je li to spodobno za mesto? Ali pa je tudi pošteno to, da se baha, da on mestno blagajnico zaklada? On, se ve da lahko zaklada, ker v 48 urah 20.000 forintov premore! Mi pa vendar-Je dobro vemo, da je velik siromak, kakor nas drugih več. To je za mesto sicer razžaljivo; ker pa ga poznamo, da ni kos županstvu, prenašamo vse njegove brklarije, trdno prepričani, da bode enkrat konec tej anarhiji mestnega sedanjega zastopstva. Iz Kranja 29. aprila. — Prihodnjo nedeljo 5. maja ob 5. zjutraj napravita čitalnica in „Gorenski Sokol" svoj prvi izlet na goro sv. Jošta. Iz Riblliee. — 23. dne u. m. so nas Ribničane zapustili prečastiti g. Anton Zorec, duh. pomoćnik in predsednik naše národně Čitalnice. S svojo posebno go-rečnostjo v opravljanji težavne duhovske službe, s svojo dobrotljivostjo in prijaznostjo v navadnem občevanji so si pridobili prečastiti gospod verno vdanost in iskreno ljubezen vseh Ribničanov in ni se čuditi, da se je pri očitnem slovesu zadnjo nedeljo pred odhodom utrnila marsikaka vroča solzica in da se je na dan ločitve zbrala obilna množica ljudi svojemu zvestemu prijatelju zaklicat zadnji „Bog Vas obvaruj !" Pa ne samo kot izvrsten duhovnik, temveč tudi kot navdušen buditelj narodnega gibanja, kot prvi načelnik naše narodne čitalnice si je gosp. Zorec nabral velike zasluge. Predse-doval je čitalnici od njenega spočetka do sedaj — in kaj se pravi „predsedovati" na deželi mlađemu društvu, ki se je komaj povilo, ki ima med svojimi udi večidel neizvedene priproste ljudi, ki vsi gledajo le na predsednika in njemu prepusté vso skrb in vse delo, — to vé edino le isti, ki je sam nosil to breme. Spoznali so Ea to tudi čitalničarji in so svoje spoštovanje in svojo valežnost pokazali gosp. predsedniku pri odhodu nje-govem na samostojno duhovnijo Žalino. Dvignili so tribojno zastavo in ga sprejmili ž njo do Vélikih Lašič. Jako ginljivo je bilo slovó od predrazega gospoda, vr-lega narodnjaka, ki je obljubil tudi zanaprej ostati ud čitalničin in jej je zagotovil bogato podporo. Cast takému možaku ! V znamenje največega spoštovanja, blagi 145 gospod Anton, naj Vam še enkrat zaklice cela fara rib- niška: „Srečni!" ni a «•> xt>rwox. golih stegenj. In prav zato še posebno častitamo gospej sem prepričan, da v Avstriji je le vlada taka mogoča, ker ne kaže debelih Je 16 živio-klice besedám grofa Hohenwart in 17. dne t. m. izustil na Krasu, rekši 7 ki jih res pisateljici, ki po slovstvenem delovanji zasluži lični lavorovi venec, ki ga je danes přejela. muziki, ki zložil našim bralcem dobroznani gosp. F o r s t e r ; vračamo na razsodbo 3 čeških učenjakov Novieah" naznanjeno, ki so vsako sekirico Forsterjeve kterega, kakor pravi, se je udeležilo 20 žurnalistov in J0 Je po- kt dežel prizad in d pomirit in dovolit v in se in tano vit tej pot čit v unidanj P „Triesterica" je o opisu zbora „pisateljev slovenskih" v Ljubljani 77 skladbe pretresali in soglasno izrekli, da oziru izvrstna, popolnoma vredna prvega ie v vsacem darila. pisatelj Gro- in J 7 pazila, da pisateljev „stranke" BI ei we ni bilo blizo. Ce je dr. Bleiw movitá hvala, ki je njegovi kompoziciji donela, je po- kdor je tudi v glasbi zraven ; brž pravijo „žurnalisti": „povsod mora biti trdila to razsodbo. Se ve da li u i i a lu j. a^ouuuui uu v^y ua ^ zvvxi^x jv tuui v ^laoui -- želei lahkokrilatih napevov za ples ali godbe Offen- Dunaj ce pa ni JO xx x, pa kjljU vjjJciuij yj . W1XU i „Í.1ČI nam je rekel dr. Bleiweis — je tudi društvo brž opazijo ni ga bilo Na bachove, ni je najdel v vzvišenih melodijah, ktere veči- ivicicmu ime icp je „^uuwtum , ^cuar m del vladajo v tej opereti. Zaslužil je tedaj kot pravi Slovenci sopet si tudi osnovali društvo z naslovom „Slog pisateljev, kteremu imé lep 3e Concordia"; kedar bodo a mojster skladbe venec, ki so mu ga podali rojaki nje- onda pristopi tudi on 7 m 77 Ker govi Čehi, druzega pa njegovi častitelji Slovenci, pa je muzika umetna, je tedaj tudi težka, včasih prav ---■ - - ---~ » , Triesterica" ne bode ga pogrešala. „Tagblatt" je te dni o banki Slovenij iz nekega obskurnega časnika prinesel, kteremu se na težka, zato ne smemo moči diletantov meriti z mero čelu bere umazana zavidnost. Po takem morajo vendar-le gledaliških pevk in pevcev. Kdor tedaj iz tega ozira „tolsti cmoki" biti, ki so jih dozdaj žrli tuji želodci „tolsti cmoki" biti, pravično sodi, bode nam pritrdil, da gospodičina Roso va Kar se pa „leiïende Personlichkeiten" tiče, naj bi „oce (ki je zaslušila venec priznanja že zavoljo svoje rado- nesramnega spiska pred vsem vrtal voljnosti, s ktero je prevzela rolo Minke in arijo za sceno res angeljsko pela), gospodje Noll i, Meden Pu ci h ar, in pěvci v °J obisti m pevke v zboru, so zaslužili živo pohvalo, p«, luui gvo^/vrviUVlll« JL v„vv,xxxx^vrc* x^u xxxuv. resantna Francozinj a, gospodičina Podkraj šeková kot skrbna mati in zmirom komični gosp. Kaj zel. Nezadovoljnim nekterim dandanašnjim nemškim gostom pa tudi gospodičina Potočnikova kot inte- pričel Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Deželni zbor češki v Pragi se je tedaj 24. aprila brez Čehov. Namesti da v zboru bilo 241 poslancev, jih je le 149, samih ustavoverskih Nem- cev 7 federalistov Slovanov ni nobenega vmes. Zato pa rečemo to: „geht hin und macht esbesser!'- Kon-čala pa se je predstava s produkcijami „Sokola", v kterih so se posebno odlikovali gospodje Schweiger (novi načelnik), Gintar in Juvančič. Občudovali sta se prav kakor ironija glasila govora v ceskem jeziku s kterima sta general-namestnik Koller in de- Zadovoljno z vsem se je danes povedala, i^oi . ixíu Spomnite se Napoleona smo res njih izurjenost telovadsko. je zapustilo občinstvo gledališče, v kterem za dobrotni namen nabralo čistega dohodka 134 gold. 40 kraje. (>Slovensko glediŠče.) Na korist prilj ubij enega komika dramatičnega društva gosp. Kaj zela se bode jutri, četrtek 2. maja v deželnem gledališČi predstavljala „Županova Micka", v kteri beneficijant delà „Glažka", potem prizor „V nedeljo pri gledališki kasi" in vesela igra „Medeni te dni". — V nedeljo 5. maja se bode ponavljala na korist^ mnogocenjenemu igralcu dramatičnega društva gosp. S mi du z veliko pohvalo prvikrat sprejeta igra „Turki pri Sisku". Nadejamo vile stvar. želni glavar knez Karlos Auersperg pričela nemški zbor, ki se bode menda že ta teden končal, ker 7. dne t. m. se ima sopet začeti državni zbor na Dunaji. December-skim centralistom, ki veselja vriskajo o začasni z m agi ustavovercev, je „Reform" te dni živo resnico v obraz rekši Krotite si svojo nezmerno radost ! v Moskvo , mislé, car Aleksander ki je z svojo armado pre dri da zdaj je cela Rusija njegova Al še ga je se prav zavrnil rekoč: ,,za Rusijo prične vojska!" Tako je tudi s seđanjo se začne zdaj zmaga decembristov na Ceskem; zdaj borba državopravne in narodne opozicije se Listnica vredništva. Gospodu ,,iz Kan. doline" : Odložili smo za zdaj } ker so „Nov. a v zadnjem listu le na kratko odpra Odgovorni vrednik: Janez Murilik. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.