The Oldest Sloven© Doily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MARCH 31, 1936. HAUPTMANN NO COJUMREVELEK-TRICNEM STOLU Pomilostilno sodišče je odklonilo pomilostitev. Go-verner je izjavil, da je slučaj zanj zaključen. telefonski trust na razpolago raketirjem Preiskava zvezne komunikacijske komisije je odkrila, da velekorporacija, ki na eni strani nesramno izkorišča delavce, igra roka v roki z nižinskimi elementi. PEŠČENI VIHAR JE ZADNJA VEST TRENTON, N. J., 31. marca, — železni živci Bruno Haupt-manna so popustili. Danes zjutraj je bridko jokal v svoji celici. Jetniške oblasti ga opazujejo brez prestanka, v upanju, da bo zadnji moment začel govoriti ter razkril nove reči o zločinu, v poizkusu, da s tem odvrne ^ksekucijo, ki je določena za nocoj. TRENTON, N. J., 31. marca. —- Kocka je padla in Bruno Richard, mladi nemški tesar iz New Yorka bo moral nocoj malo Po 8. uri s svojim življenjem Pričati za zločin, radi katerega je bil obsojen na smrt, o katerem pa on sam vztrajno trdi, da ??a ni izvršil. Moški, ki ga je ju-stica spoznala krivim da je radi denarja ugrabil in umoril prvo-rojenega sina Charles A. Lind-bergha, je izgubil včeraj zadnjo bitko za življenje, ko je državna Pomilostitvena sodnija odkloni-la njegov apel za pomiloščenje. Vse ogromno prizadevanje nje-gavih branilcev in ves trud go-vernerja Hofmana, da bi izpo-a'oval milost, je bil zaman. Go-verner, ki je kot predsednik sodišča za pomilostitve apeliral na ostale člane, da naj bodo milost-je nocoj izjavil, da je storil yse, kar je mogel in da je slučaj zanj zaključen. Rekel je, da bo ravnal po izjavi državnega pravdnika, ki mu je sporočil, da nima več oblasti še enkrat pdložiti HauDtmannovo ekseku-cijo. Zaslišanje pred pomilostilnirn sodiščem je trajalo šest. ur. Raz-^otrivalo se je vse nove okolšči-katere je gov. Hoffman raz-^koval tekom zadnjih tednov, kakor tudi "izpovedi" dveh o-^eb, dobljeni tekom zadnjih dni, Kl Pa sta bili zavrženi kot brez vsakega pomena. Glavni zagovornik obsojenca C. Lloyd Fi-s^er je takoj od odločitvi šel v državno jetnišnico, kjer ja ^^.uptmanu sporočil usodno ■"est. Slednji je nato zaporedo-rna ponavljal "Ne morem ver-• . . ne morem verjeti." Toda obsojenec ni izgubil kontrole nad seboj, pravi odvetnik Fibber, temveč ostal je miren, ter »e vedno upa. da se bo zgodilo nepričakovanega, kar ga Zndnji moment reši smrti. Ko je Haptmannova žena, ki nastanjena v tukajšnjem hotelu. zvedela, da je zadnji up splaval po vodi, se je ihteč vr-£la na posteljo ter enakomerno stokala: "Mora biti še kakšen izhod ...» Zadnjič je bila pri ttiožu včeraj popoldne in ko je! °dhajala iz ječe, je izjavila, da j se ni za vedno poslovila od moža. "Tudi on se ni poslovil od m°ne, temveč rekel je "Auf Wiedersehen" (na svidenje)." . Glavni ječar v državnih zapo-je sinoči izjavil, da še Mrs, "auptman ne bo več dovolilo, da bi obiskala moža, predno bo sel v smrt. WASHINGTON, D. C. -—[število uslužbencev pa skrčilo Preiskava gigantičnega telefon- j za 132,000, oziroma za 32 od-skega monopola, ki kontrolira j stotkov. Dohodki družbe so v 85 odstotkov vsega telefonske-isti dobi padli samo za 13 odstot-ga poslovanje v deželi, katero je i kov. začela zvezna komunikacijska i Med drugim je bilo prineseno komisija po šestmesečni pripra- na dan, da so uradniki velekor-vi, je že dosegla točko, ko se za-; poracije plačevali podkupnino hteva akcijo od strani justične- j civilnim oblastim, da so vrnilo ga departmenta. Potem ko se je! telefonsko opremo, katero jo obelodanilo več odkritij glede; policija zaplenila v pogonih na delavske politike telefonskega j gamblerske in raketirske brlo-trusta, je komisija pozvala ju-ige. Družba je tudi aranžirala s stični department, da stopi v policijo in društvi za zatiranje akcijo ker je dokazano, da med raketirstva in nemorale, da se. American Telephon and Tele- jo je naprej obveščalo o namera-graph Co. in gamblerskimi ele- vanih pogonih, da je mogla reši- rnenti obstoji jo tesne vezi. Doslej se je prineslo na dan sledeča dejstva: American Telephon and Telegraph Co. je največje privatno podjetje na svetu, ki lastuje nad .130,000,000 telefonov in 84,000,000 milj žičnih komunikacij in ima letno $943,000,000 dohodkov. Svoje posle vrši potom 200 podrejenih korporacij, katerih skupna vrednost znaša nad pet milijard dolarjev. Velekorporacija je skozi vsa leta depresije plačevala 9-odstotne dividenje in je njen predsednik Walter S. Gifford dobival $206,000 letne plače, medtem, ko se je mezde njenih uslužbencev znižalo za 26 odstotkov, ti opremo, ne da bi ii bilo treba iti skozi sodnijsko proceduro. Nato je družba vrnila telefonsko opremo lastnikom istih gamblerskih resortov, ki so jo rabili pred izvršitvijo policijskih pogonov. Takšen je moralni standard velekorporacije, ki se v javnosti predstavlja kot vzor bizniš-kega poštenja in dostojnosti. Med drugim je preiskava odkrila, da telefonski trust lastuje in kontrolira Western Electric Co., slednja družba pa da kontrolira in diktira vse poslovanje Graybar Electric Co. Prinešeno je bilo na dan, da telefonski monopol dobiva 43,-fDalje na Z. str.) Zahvala brezposelnih | Poroka Uredništvo "Enakopravnosti" j Zadnji teden se je poročil Mr. je prejelo naslednjo izjavo in j Louis Mrak, sin Mr. in Mrs. zahvalo : "Mi, člani Sveta brez-1 Mrak, 193 03 St. Clair Ave., z poselnih (Unemployment Coun- Miss Josephine Isaac, hčerka oil), želimo izraziti našo zahvalo Mrs. Hanna, Lake Shore Blvd. za vaše sodelovanje in pomoč Naše čestitke! naši organizaciji v našem priza- Važna seja devanju, da zgradimo močan Direktorij Slov. Doma na Hol-pokret brezposelnih. Na naši flies Ave. sklicuje za sredo večer zadnji seji je bil soglasno spre- 0b 7:30 uri važen sestanek za jet sklep v tem smislu, da 3e podvzetje pomožne akcije za po-vam zahvaljujemo za publicite- |plavljence v Pensylvaniji. to, katero nudite našim sejam v vašem dnevniku. — The Unem- i joloyment Council, postojanka; > št. 2 v 32. wardi, 16133 St. Clair | Ave., Harry Sneider, tajnik. Bo deportiran ŠEL" URO The DALLES, Ore., 30. marca. — Danes je rancher C. A. Tom našel žepno uro, katero je izgubil pred 27 leti., Ležala je na polju, preko katere je pred dnevi divjal peščeni vihar. Ko je Tom uro pobral in potresel, je takoj začela iti. NA "Bodoči veterani" razburjajo patrijote $4,061,175 ZA POMOČ * POPLAVLJENCEM WASHINGTON, 30. marca.— Rdeči križ naznanja, da darovi za pomoč prebivalcem v krajih, ki so bili prizadeti v poplavah, znašajo že $4,061,175. Prvotni, cilj, da se zbere $3,000,000 se ja zvišalo, ko je postalo očitno, da n^hov sinov je škoda večja kot se je mislilo spočetka. NEW YORK. — Kakor je bilo že poročano, je skupina dijakov na Princeton univerzi pričela akcijo za organizacijo "Veteranov bodočih vojen", katerai bo zahtevala, da jim vlada plača $1000 bonusa naprej, da ga bodo uživali prej in ne šele po njihovi smrti. Organizira se tudi ženski oddolek, ki bo zahteval, da vlada financira brezplačna potovanja v Francijo, kjer si bodo bodoče matere veteranov "prihodnje vojne" lahko ogledale prostor, kjer bodo grobovi Neodvisen dnevnik j zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ŠTEVILKA (NUMBER) 77 Hearst ožigosan v senatu Zed. držav MILWAUKEE, 30. marca. Louis Besel, star 52 let, bo naj-Goriskova farma bržc deportiran v Jugoslavijo, V prijazno Goriškovo farmo je ^ii pridelen, da bi odkidal na St. Clair Ave., ki je ztlo pri-; sneg iZpred svoje hiše kot dolo-pravna za piknike je prevzel Mr. mestna ordinanca. Ker sne-Joseph Kavšek ter se vsem dru- Ua nj odkidal, ga je policija are-štvom priporoča za naklonje-1 tirala. Naseljeniške oblasti so nost. Vpraša se na tistemu me- J potem zvedele, da je bil že ava-' stu kot je bil prej Mr. Gorišek,! krat spoznan krivim tatvine, 23600. St. Clair Ave. Več nedelj nakar so cdločile, da se ga de-za piknike je še na razpolago. 1 portira. Moški očividno ni dr- ... žavljan. Pisma na posti ____ Na glavni pošti imajo pismi1 sledeči rojaki: Jože Adamič, Ro-! za Jarevič, P. Kolar, Barbara WASHINGTON, 30. marca --Senator Minton, demokrat iz Indiane, je te dni ostro ožigosal notoričnega časnikarskega magnata William Randolph I-Iearsta, ki je pred kratkim, vložil na sodniji tožbo za injunk-cijo proti senatnemu odseku, ki preiskuje lobistične aktivnosti velikih korporacij v Washingto-nu, češ, da preiskava ogroža u-stavne svobodščine. Senator Minton, ki sicer zelo redko govori, jo izjavil, da Hearst pro-stituira svobodo tiska za svoje interese in da je moralni ton njegovih časopisov "prav tako visok" kot njegovemu osebnega življenja. "Hearst ne bi poznal boginje Svobode, če bi stopila s svojega podstavka v new-yorškem pristanišču in se mu priklonila," je dejal Minton, "ampak najbrže bi skušal zvedeti za njeno telefonsko številko. Hearst je največja nevarnost za svobodo tiska v deželi." Senator Copland, demokrat iz New Yorka je začel ugovarjati češ, da se ne sme na tak način napadati "državljana, ki je prebivalec njegove države", toda Minton je odgovoril, da kot razume Hearst živi v Californiji, da pa se je morda izselil, da sc p tem izogne davkom na svoje ogromne dohodke. "Niti ene besede ne vzamem nazaj," je izjavil Minton. Ideja, katere namen je, z ironijo in smešenjem udariti propagando militaristov, se hitro širi, medtem ko se organizacije profesionalnih patrijotov kar penijo od jeez. Postojanke "Veteranov bodočih vojen" so ustanovljene že na 19 nadaljnih univerzah in kolegijih. Na Princeton univerzi je pristopilo tudi več profesorjev. "S ciljem to organizacije se popolnoma strinjam," je izjavil profesor Henry Reining, ki poučuje politično znanost. "Skra jni čas je, da Amerika začne misliti tudi o bo dočnosti in ne le o preteklosti." Neki drug profesor je izjavil, da akcijo smatra za zelo konstruktiven pokret. Predsednik Oklahomske univerze Ernest Butler je izjavil: "Pod našim načrtom bomo mi. prej dobili naš denar kot pa bo J. P. Morgan dobil našo kri." Med tem pa veteranske organizacije v Oklahomi ogorčeno napadajo novi pokret ter dolžijo, da ga vodijo "komunisti". Dijaki na City kolegiju v New Yorku so v tej zvezi organizirali nosebno podružnico za organiziranje "časnikarjev za bodočo vojno", ki bo prosila vlado za. finančno pomoč, da se ustanovi posebne tečaje, v katerih se bo poučevalo, kako pisati zgodbe o "grozodejstvih sovražnika", po-tvarjati poročila in na splošno širiti "patrijotične laži". Dijaški list omenjenega kolegija je naznanil, da se bo podelilo častno članstvo osebi, ki si izmisli dobro geslo za bodočo vojno, "da se napravi svet varen za demokracijo". Evropa čaka danes na odgovor Hitlerja Nemški kancelar ima danes odgovoriti na načrt, katerega so predložile lokarniške sile Domneva se, da bo Hitler skušal povečati nesoglasje med Francijo in Anglijo. DETROITSKI KONTRO-LER JE ODSTOPIL DETROIT, 30. marca. — Župan Frank Couzens je nocoj naznanil, da je mestni kontroler William J. Curran pristal na njegov poziv ter položil resignacijo akoravno ni nobenega dokaza, da je zapleten v poneverbo $349,000 mestnega denarja, ki je bila razkrita 11. marca. Kultura PARIZ, 30. marca. — Danes vsa Evropa napeto čaka, kaj bo juvri odgovoril Adolf Hitler na stališče, ki so ga zavzele "okar-niške sile na konferenci v Londonu. Ko je nemška vlada pretekli teden zavrgla načrt londonske konference, je obenem izjavila, da bo Hitler predložil specifičen program za sporazum, čim bodo končane nemške volitve. Volitve so sedaj končane in Hitler bo torej sedaj prišel na dan z besedo, ki utegne odločiti usodo Evrope. Naredilo se je že priprave za> medsebojno posvetovanje generalnih štabov Francije, Anglije in Belgije za slučaj, da. bi Hitler začel z napadom; istotako za sejo lokarniških sil, ki-naj bi podvzela prihodnji korak. Razpoloženje v Londonu je skrajno mračno, v Parizu pa Š3 veliko bolj. Ko je Hitlerjev odposlanec von Ribbentrop odletel nazaj v Berlin, da poroča Hitlerju, je zapustil angleškega zunanjega ministra Edena pod vtisom, da je od Nemčije pričakovati malo, ako sploh kaj koncesij, akoravno je Eden dal jasno razumeti, da ako Nemčija n > podvzame kakega stvarnega koraka za mir v Evropi, potem b > nadaljni napredek zelo težaven, ako ne izključen. Lokarniške sile bodo v takem slučaju morale nadaljevati z delom za organizi- ranje faktične četverozveze proti rajbu. Ako Hitler odloči začeti z gradnjo utrdb v Porenju, bo sledila skrajno resna kriza. Francijo, katere "simbolična, o-kupacija" Porenja v resnici ne vznemirja, pretresa resničen strah ob misli, da bi Hitler začel Porenje utrjevati in bi se tam utegnilo nastaniti velike mase vojaštva, kajti s tem bi bil taktično uničen francoski vpliv v vzhodni in južno-vzhodni Evropi. Angleški voditelji so razdvojeni nad programom, katerega naj bi se zavzelo. Skrajno dvomljivo jp, da bi bila Anglija nri-pravljena podpirati drastično akcijo, razen če bi Hitler začel z dejanskim napadom, česar pa za enkrat ni pričakovati, razen če bi Hitler popolnoma zblaznel. Ni dvoma, da bi Nemčija kmalu imela tako močno oboroženo silo, da se ne bo bala nobene sile posamezno. Francoska diplomacija, ki se tega dobro zaveda, si še vedno resno prizadeva, da bi se pripravilo tla za povratek Italije v proti-nem-ški blok. Toda nihče se Lega bolj ne zaveda kot Hitler. On ve, da so si sosedje, ki ga obkrožajo, v laseh. Zato bo brez dvoma z izjavo, katero bo podal jutri, skušal zanesti še večje nesoglasje v njihove vrste. MOŠKI PREPUSTIJO KAJENJE ŽENSKAM? Šolski odbornik oropan Ko je Thomas J. Martin, član Kramer, Fran jo Musija, Jan Po-! elevelandskega šolskega odbo-lak in Ludmila Matjatko. Zglasi-j™, sinoči ob poldeseti uri zvejo se naj pri Information oddel-!^ pripeljal svojo ženo Mano m ku na glavni pošti, kjer dobijo i njeno «est^Mrs. Rose Feit^do-pisma. "Strugglers" V vseh zadevah tikajočih se društva "Strugglers", št. 614 mov na 3356 East bulevardu, in stopil iz avtomobila, da odpre vrata garaža, so obkolili avto trije mladi banditi z robci preko ! obrazov in revolverji v rokah, NOVI ZEPPELIN ODPLUL V AMERIKO FRIEDRICHSHAVEN. Nemčija, 31. marca. Nov! nemški Zeppelin, "Von Hindenburg" je danes ob polšesti uri zjutraj od-plul od tu na svojem prvem poletu v Južno Ameriko. Na krovu je 55 potnikov. Teta štorklja Pri družini Jos. Cecelich, -1100 No. Vine St. je včeraj teta štorklja pustila zalo hčerko, čestitamo! SNPJ ali Slovenskega Delav-j ter vzeli Mrs. Martin $310, Mrs. skega Doma se obrnite na moj j Felt pa $35. Martina so pustili novi naslov, 1097 East 169 St., | pri miru. Njegova žena je imela ali pa pokličite KEnmore 1119 pri sebi $300, katere je prejela tekom dneva kot prodajalka avto-licenčnih tablic na 11510 Kinsman rd. Ko je začela kričati, je eden izmed roparjev zagrozil, da bo streljal, če ne bo M. — John E. Lokar. Več gasolina Ohijski avtomobilisti so lani porabili 1,0X6,090,000 galonov gasolina, oziroma 98 milijonov galonov več kot prejšnje leto. V vsej deželi pa je konzum gasolina znašal nad 17 in pol milijard galonov. Nov načelnik WPA Včeraj je Jos. P- Alexander, bivši predsednik Cleveland Railway Co., nastopil službo ravnatelja WPA v Clevelandu. Nasledil je Waldo F. Walkerju, čigar odstavljenje je bilo gotovo že pred več tedni, ko je zvezna vlada odredila preiskavo števil- K LIT It MODERNE UMETNO- j STI. Sestanek Kluba Moderne u-metnosti SND se ne bo vršil v četrtek 2. aprila. Cas skupnega sestanka bo pravočasno poročali \ časopisju. — J. Okorn, blagajnik. * * * "JADRAN" Nocoj, v sredo in četrtek zvečer so vaje za opereto "Sanja pod lipo". Vsi se naj gotovo u-deležijo. V soboto je generalna vaja z kulisami. Bodite vsi točni! - - Režiser. * * * PEVSKI ZBOR "SOČA" Moški zbor pevskega društva "Soča" ima vaje jutri zvečer, mešan zbor pa v četrtek zvečer, točno ob 7:30 OMAHA, Neb. — Dr. Vietrr E. Levine, profesor biokemije v Croighton kolegiju, prerokuj , da bodo čez 30 let moški popol -noma opustili kajenje in da bod_> kadile samo še ženske. Moški bodo nehali kaditi, ker se b:j kajenje smatralo za "žensko". S kajenjem se bo zgodilo ravn tako kot s parfumom, pravi d. Pokojni Joseph Barman Kot je bilo že poročeno, je v pondeljek umrl v Huron Rd. bolnišnici Joseph Barman. Akoravno je dolgo let bolehal, ni mislil, da je kaj nevarnega, in je delal do dneva, ko je bil odpeljan v bolnišnico. Bil je 41 let star in doma iz vasi Morašče, fara sv. Jakoba, odkoder je pri-" šel v Ameriko leta 1913. Bil j ti izvrsten auto-mechanik in je naselbini po- Levine. Za časa krnice Eliz .-|dolS° let vodl1 beto je angleški parlament spre- Pralnico avtomobilov. Tukaj iel postavo, s katero je ženskam !zaPl,sca soProS° Fran„ces 3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Ea Zedinjene države ln Kanado «t celo leto ......$4.50 u 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 C* Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države M 8 mesecev ........C4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 »t the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 18,9 P r o t i sedanjemu o-krajnemu demokratskemu vodstvu ANGLIJA IN HITLER Pod naslovom. "Ali naj Anglija še nadalje ostane mešetar za Hitlerja?" je napisal znani angleški radikalni pisatelj John Strachey članek z ozirom na obstoječi evropski položaj, kjer čitamo med drugim: Prva faza mednarodne krize se je končala v sporazumu med Francijo in Anglijo, s predložitvijo skupnih pogojev Nemčiji in z objavo načrta za francosko-angleško alijanco v slučaju, da Nemčija pogoje odkloni. (Med tem je Hitler pogoje že odklonil, danes pa se pričakuje, da poda svoj načrt kot odgovor na načrt lokarniških sil. Op. ured.) Na prvi pogled sporazum med Anglijo in Francijo ni slab, in brez dvoma tudi ni tako slab, kakor je bila popolna kapitulacija, za katero je očividno delovala angleška vlada v začetku. Toda čim bolj se francosko-angleški načrt proučuje, tem slabši se mora zdeti vsakemu delavcu in prijatelju miru. Prvič nista Anglija in Francija ničesar storili, d čl ojačita Ligo narodov ali sistem kolektivne varnosti. Podvzeli nista nobenega koraka, s katerim bi se aser-tiralo oblast kolektivnega sistema. V mislih nimata niti akcije za zadržanje ali kaznovanje napadalca. Edino, kar se je zgodilo, je to, da so one sekcije angleškega vladujočega razreda, ki se preveč bojijo Nemčije, da bi ji mogli dopustiti popoln triumf, prišle na dan s ponudbo za obnovitev vojaške alijance s Francijo po vzorcu one iz 1904-14. "Beli papir," v katerem je ta načrt podan, nosi vse znake, da je bil sestavljen v zunanjem ministrstvu. Kar se britskega zunanjega ministrstva tiče, ni nobenega dvoma, da je proti-nemško. Ono smatra, da je predvojna britska politika zavezništva _ s Francijo za protekcijo vitalnih angleških interesov še vedno potrebna. Toda medtem ko je zunanje ministrstvo za tako a-lijanco s Francijo, pa ni niti najmanj vneto za Ligo narodov; izgleda, da ne more niti zapopasti pojma kolektivne varnosti. Zato sedanji načrt na celi črti ignorira obstoj Lige in je torej skrajno nevaren. Dve možnosti obstojita. Nemčija utegne predloženi načrt brez ovinkov zavreči, ali pa bo to storila šele potem, ko se bodo pogajanja razbila. Dajmo proučiti prvo možnost. V tem slučaju bo stopila v veljavo aktualna francosko-angle-ška alijanca. S tem se bo gotovo učinkovito ustavilo Nemčijo na zapadu — ampak samo na zapadu — in tako prerezalo Evropo na dvoje, kar pomeni, da se bo z ohranitvijo miru v eni polovici dejansko pospešilo vojno v drugi polovici. Tendenca tega bo osvoboditev Hitlerjevih rok na vzhodu s tem, da se Francijo pritegne zapadu. Edina zavira tej tendenci ostane francosko-sovjetski pakt in pa francoska alijanca s čehoslovakijo, Poljsko in državami, ki stoje na poti nemški agresivnosti. Tisti del angleške vlade, ki je prijazen Nemčiji, bo od tedaj naprej brez prestanka na delu, da odtrga Francijo od omenjenih zvez in od celega pojma kolektivne varnosti in nedeljivosti miru. V takem slučaju bo vse odvisno od mobilizacije javnega mnenja proti angleški vladi. Se večja nevarnost pa obstoji, če bo CDalje v 6. koloni.) "Friends of Roosevelt'' Klub, v 23 wardi je na. svoji zadnji seji izvolil sledeče uradnike: Anthony Zakrajšek, predsednik; John Pulaski, podpredsednik, John Kovach, blagajnik in Anthony Kcsan, tajnik. Namen skupine je prvič, ponovno izvoliti predsednika F. D. Roosevelta; drugič, izčistiti sedanje vodstvo demokratska stranke' v Cuyahoga okraju, ki je nezmožno in si jemlje diktatorsko pravice, na primer, v zadnjih 20 letih je mesto Cleveland, navadno demokratsko mesto, i-melo samo enega demokratskega župana in še tisti je obdržal urad samo dve dve leti. Zakaj? Zaradi slabega vodstva v stranki. Tretjič, boriti se, da dobijo precinktni voditelji pravico izvoliti svojega wardnega vodja. Sedanje vodstvo je proti temu. To ni borba proti demokratski stranki, temveč borba proti sedanjemu vodstvu. Vsi, ki se strinjajo s tem, so vabljeni, da pristopijo. Vstopnina je prosta. Vsi. ki hočejo pristopiti se naj oglasijo pri Anthony Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave., ali pri Anthony Kosan, 1233 East 58 St. —Odbor DR. IVO ŠORLI: PRISEBNOST Govorili smo o prisebnosti: tistem da.ru, da se takoj spet o-svetiš, če te je kdaj usoda udarila naravnost po čelu, da se v še tako težkem nenadnem položaju, nenadoma zopet znajdeš, novim okolnostim vsaj še pravočasno prilagodiš. In smo se vsi zložili v tem, da je na drugi strani treba prav takega "pre-skušenega dogodka," preden lahko o sebi trdiš, da je tvoj duh po potrebi in sili res brez odloga "prisoten." Nato je so bili tisti ljudje — še malo naokoli nosili. Fizično sem takrat spoznal, da ta vrsta slavja ni preveč prijetna, ker vsak noseč misli, da je tvoja desna ali leva noga zdaj njegova in da jo bo morda še za spomin domov vzel; a za narod preneseš tudi to. Skratka lepo je bilo in zvečer smo se tudi z dekleti prav rodoljubno poljubljali. No, jaz se vrnem na svoj grad, pa ti dobim kak dan pozneje drobno pisemce, da me je ljubezniva dopisnica videla in slišala na tistem shodu in ji moje "ognjevite besede še vedno po duši zvene." Silno ji je žal, | da so jo starši takoj odvedli (pametni ljudje!) in me tako ni mogla osebno spoznati. Ce pa utegnem — ona zelo ljubi takšno "izmenjavanje misli" — bi se lahko razvilo med nama prav lepo dopisovanje. Utegnil sem (pravkar sem bil napravil prvi izpit), dekletce je pisalo res prijetno, pa sva začela. Po nekaj mesecev sva se tako približala, da sem že naravnost zahteval, naj mi pošlje svojo sliko, in ji kar povedal, da na tisto njeno zatrjevanje, češ, "nisem lepa" in takšno, prav nič ne dam. Pa res pride zelo čeden obrazek in vse ostalo, kakor se spodobi, kolikor moreš po fotografiji soditi. Ker je vse kazalo, da je dekle tudi iz dobre hiše, a mi je to, ko sem takole od daleč vpraševal, še neki znanec potrdil, se je tisto pisar jen je naposled ogrelo najmanj že do toplega prijateljstva. Tako je b i -lo čisto naravno, da sva se zmenila kar še za sestanek čez počitnice; in sicer lepo pošteno, da bom tri, štiri dni gost njenih staršev, dobiva pa se na njeni postaji. Izstopim, se ozrem po tistem prenočku in se začudim, kako da je ni. Kar ti iz nekega kota prikoraca starikovo ženšče s sicer še precej razvitim gore-njim telesom, nog pa tako rekoč nikjer. "Poznate vi gospodično Milico to in to?" "Milica demokracija je zma- v gala v Špani ji Samovest Predsednik nove španske vlade je manifestantom pred vladno palačo z balkona izjavil med drugim: "Menim, da se diktature cele Evrope bližajo koncu. Španija je dala k temu signal. Leto 1936 bo videlo zarjo miru med narodi." In resnica je, da smo prišli v dobo ponovne oživitve demokracije po vsem svetu. Val fašizma se povsod polega. In kar je posebno važno, povratek k demokraciji se vrši brez novih polomov in katastrof. Fašizem se je uveljavil po načinu, ki se izkazuje kot netočen v zgodovini, kako kaže njegova likvi- "Ali ste že koga vprašali za svet?" je hotel vedeti zdravnik. "Sem, gospod doktor. Gospoda lekarnarja!" , "Ta vam je gotovo svetoval kako neumnost." "Da, k vam me je poslal . . " Mož in žena stojita v zveri-njaku pred opičjo kletko. Žena dacija. V normalnem politic reče možu: nem razvoju k demokraciji pa ima delavstvo prav posebno važno vlogo ter mora s stvarnim motrenjem položaja voditi svojo borbo. španski demokratski blok je dosegel zmago, kakršne ni nihče pričakoval in največji delež na tej zmagi ima delavstvo. Splošna pomilostitev političnih obsojencev "Pojdiva dalje — jaz bi raje videla leve!" "Počakaj malo! Jaz najrajši gledam opice ..." "Da, ti zmerom misliš samo nase!" Telefonski trust na razpolago raketirjem. (Dalje iz 1. str.) 000 mesečnih dohodkov za po-Vlada je na zahtevo naroda' strežbo, katero nudi gambler-j na prvih sejah sklenila pomilo-jjem in raketirjem, ko pa se je i stitev vseh okoli 30,000 politič- j predsednika Gifforda vprašalo, nih obsojencev v Španiji in o-j da to pojasni, se je izgovarjal, vsak posebej skušal s kakim) ta in ta sem jaz, a vi gospod ta primernim lastnim dožitkoml in ta? dokazati, da si on to dragoceno| Prijatelji prav nič se ne bom svojstvo opravičeno lasti. Julij zato, ker je v hipu, ko ga je prebudil visok plamen, že vrgel na gorečo posteljo poleg sebe blazino, Pavel ker je zletel skozi okno, še preden je bomba dospela do nadstropja nad njim, a Miha, ker je potegnil iz vode svojo taščo, še preden jo je krč prijel; drugi so pa kar lepo pošteno povedali, da so .v enakih silah počeli vsega šmenta, samo pravega ne. — Kaj pa ti, Janez, ki si s svojimi historijami vedno prvi? sem telesno podregal sodnika Mrčelja, posebno še zato, ker se je tako skrivnostno muzal. — Premišljujem, ali ta stvar sodi sem ali ne, me je pogledal Mrčelj. Vi vsi navajate same kočljive dogodivščine, to je takšne, ki so zvezane z nekakim tveganjem osebne varnosti, če širokoustil, a še danes imam ponosno zavest, da se je moj o- nih, ki so bežali v inozemstvo. (Ne tako, kakor v Avstriji) Obenem izjavlja vlada, da s tem popravlja politične krivice ter se nadeja, da bo pomilostitev ugodno vplivala na sporazum, mir in redni razvoj. Gil Robles ni več predsednik stranke Gil Robles, voditelj klerikalne reakcije, je še nedavno grozil, da Španija ne pride kmalu do miru. Sedaj je odložil predsedstvo svoje stranke zaradi utrujenosti. Iz Španije poročajo o nemirih, o napadih na cerkve in sa- da on o tem ni ničesar vedel, češ, da so za stvar odgovorni "prego-reči uslužbenci" in da družba ne more izbirati med odjemalci, a-ko noče uvesti špijonažnega sistema. Zvezna komunikacijska komisija je pozvala justični department, da prouči položaj ter uvede postopanje proti družbi radi sodelovanja z zločinskimi elementi. Zaslišanja se bodo nadaljevala še mesec dni. Iz stare domovine Lep napredek slovenskega radija Po stastistiki iz zadnjega leta posnemamo, da je število naročnikov ljubljanskega radija znatno napredovalo. Konec le- Pripomniti pa moramo ob tej j ta 1934 je bilo še 10,420 naroč-priliki še dva važna momenta, nikov, konec 1935 pa jih je bilo ki nedvomno jako vplivata na razpoloženje naroda. Spomini na oktobersko revo- že 13,170 torej je napredoval ljubljanski radio za 2750 poslušalcev samo v enem letu. Mo- ne celo življenja samega. Jaz Toda to revše naju je tista dva bi se pa bil samo hudo zameril,! dneva, Ifo sem zaradi lepšega da se nekoč nisem tako dobro| prav moral ostati, neusmiljeno držal. Stvar pa poleg tega iz-: stražilo. vira iz že zelo davnih časov, mojih dijaških let. Takrat sem konec? bil domači učitelj pri grofih — Ne. Šele ona ga je čez pol Valsasina, sem živel na nekem'leta prekinila. Za roko jo je gradu blizu bavarske meje in'bil zaprosil bogat vdovec in le-prihajal samo čez počitnice do-j po se je opravičila, da mene to-mov. Denarja mi tiste tedne liko let vendar ne more čakati, ni manjkalo in tako sem prepo-j živela je potem zelo nesrečno, toval vso domovino. Nekoč me revica, a predlanskim je umrla, je zaneslo na veliko narodno ve-j —, Hudo te je skušal gospod sclico blizu Trsta. Besedo sem Bog! je vzdihnil Pavel mostane. Kdo vse to povzroča, ni prav jasno. Nekateri celo trdijo, da provokaterji, ki hočejo izzvati posredovanje obo- braz takoj pokoril in "da je iz rožene sile- vlada bo v tem njega zažarelo samo "prijetno ziru skrbela za red. presenečenje." Vrag vedi, odkod sicer pošten in vrhu tega še mlad človek zajame toliko hinavščine! — To je srčna kultura, pri- v iatelj' se'je zarežal Jurij | luciJ° pred poldrugim letom so remo računati, da je vsak 89. — Da Toda brez tvoje be-lv narodu živi- Reakcija je ta-[Slovenec naročnik radija, ali po-daste ironije, ti opica! ga je udarila do demokraciji, po vprečno vsaka 20. družina, zavrnil pripovedovalec. delavcih in kmetih, po social.- Pat,ona mu feWfar ok() No in ? i ' 90 °raudl ustavne m zakonite pravice. Strašno je j pri Sv. Jerneju je 21 letni Al-razsajala takrat Gil Roblesova j bin Ribič vrtal vojaško patrono, diktatura. Klerikalno časopis- j ki je pa eksplodirala. Drobci je je to pozabilo, narod pa ne, i so ga zadeli v desno oko ter ga čeprav je takrat hvalilo Rob-j oslepili. lesa in mu ploskalo. PavJa Lovšetova bovraštvo proti reakciji pa j ni samo iz dobe oktoberske re- j znana operna in koncertna pev-volucije. — Mnogo starejše je.1 ka> bo po dolgem premoru zopet V Španiji smo imeli že pred! nastopila na koncertu ob pro-štiridesetimi leti in več anar-!slavi rojstnega dne T. G. Ma-histično in sindikalno gibanje, j saryka. ker politično organizacija ni bi- poročni dan la dovoljena. Režimi so takrat! udeležence gibanja kratkomalo j sta v Ribnici obhajala g. Ana obsojali na smrt, Čeprav so te- in Andrej Podboj, daleč po sve-mu gibanju pripadali v veliki tu znana "Cenetova" mama in večini inteligenti. Še se spominjamo na umor Ferrerja in drugih, ki ga je obsojal ves civilizirani svet. Takega terorja, takih krvavih orgij reakcije narod ne more pozabiti in prav nič ni čudnega, če daje morda z "neljubimi — No, in? Stopal sem poleg nje, kakor da spremljam Greto Garbo in ji pripovedoval o svojem potovanju, kakor da mi sirota sega vsaj do ramena in ne smo do pasu. — Še kaj ? — Da, še to: nesreča je hotela, da je imela prekrasno in nad vse ljubko sestro Marto. Dopisovanju je bilo seveda ata, kakor je znana njihova gostilna "pri Cenetu." Velika družba uglednih otrok in zetov in nevest in vnukov in sorodnikov se je zbrala okrog slavljen-cev, ki sta v srčni ginjenosti gledala obilni rod svojega sorodstva in sad svojega neumornega truda. imel v oblasti, ko so me starejši ; — Srečo ima, da ga ni mo-| akcUami" izraza svojemu čuv ^ gospodje naprosili, naj bi tudi gel vrag! Drugače bi ga bila s vovanju. ------- jaz kaj povedal, sem zlezel na tista Marta najbrže še ujela in Zgodovina uči terorjem pošteno in odkrito, oder, mahal z rokami, grmel, danes bi človeštvo štelo enega-j Dogodki v: Španjji, kjer so; Spomini na prejšnjo reakcijo da se je zemlja tresla, in stvar zadovoljnega samca manj, je politični' življi strogo opredelje-1 so utrdili čut demokracije in Vesoljstvo se bo razletelo... Observatorij čiltaške univerze je s svojim ogromnim teleskopom ugotovil, tla se je nova zvezda v Herkulu, ki se je pojavila predlansko leto tako nenadoma in razburila astronomske kroge, sedaj razpočila v dva dela. Zdi .se, da bo še nadalje tako razpadala. Druge zvezdarne so med tem to vest potrdile. Strokovnjaki sklepajo i/, takšnih dogodkov na nebu marsikaj. Že pred leti so ameriški zvezdoslovci presenetili svet z novico, da je sploh vse vesoljstvo v stanju nekega razleta "nazven," pri čemer se posamezne zvezde oddaljujejo čedalje bolj druga od druge in oil središča vesoljnosti. To je razumeti seveda le z velikim merilom. Zemeljski časi ne igrajo tu nobene vloge. Celo zvezda, o kateri zgoraj govorimo, se je raz-Itočila in je zablestela pred kakšnimi 1,200 leti, kajti njena svetloba rabi tako dolgo, da prispe sploh do nas. Počim se strokovnjaki v teli stvareh v splošnem .strinjajo, pa nastopa v Buenos Airesu prof. Emillo Amico-Roxas s teorijami, ki jih znanstveni svet sprejema s precejšnjo skepso, čeprav so tudi nekateri zelo znani učenjaki, kakor Nemec Neupert in A-meričan dr. Morrow, njegovega naziranja. Prof. Amico-Roxas pravi namreč, da ljudje sploh ne živimo na zunanji strani neke zemeljske krogle, temveč "na površini" njene notranje strani. Svetovje primerja z jajcem, pri čemet lazimo ljudje in počenjamo svoje grdobije na notranji strani jajčne lupine. Beljakovina jajca bi predstavljala zemeljsko ozračje, sonce in zvezdni sistemi pa so obseženi v rumenjaku. Amico-Roxas zna s to svojo teorijo razlagati s. pomočjo modernih teorij o žarkih in optičnih prevar mnoge stvari, ki so nam bile doslej skrivnost. Nu, bržkone so za takšne razlage potrebne drugačne glave, nego jih imamo preprosti ljudje, ki si predstavljamo svet tako, kakor ga vidimo ali v.saj prilično tako. sploh menda še precej dobro o- skomignil Julij. m in po svojem bistvu mar- pravil. Vsaj ploskanja ni bilo — Zadovoljen si ti, samec pa kantni, načelni in značajni, so ne, konca ne kraja; potem pa'jaz! je mračno zamrmral Mr-, temeljito dokazali, da narod so me — saj veste, kakor živi čelj. , končno izreče svojo obsodbo nad spontani poizkus vojaškega u-pora po volitvah je pa razumljivo razvnel gnjev do reakcije. —D. P. Pogreb pred 26imi leti Zmešnjave na zadnji poti Edwarda VII. Dobrega četrt stoletja je poteklo, odkar je legel v grob prednik Jurija V., kralj Edward VII. Ko so nesli Edwarda Vil. k večnemu počitku, je bila slika pogrebnih svečanosti precej drugačna, kakor je bila na zadnji poti Jurija V. Takrat je korakalo za krsto s pokojnim •suverenom osem kronani h glav, med njimi nemški cesar Viljem II. ter cela vrsta prin-cev. Topot so spremljali pokojnika na zadnji poli samo trije kralji, in sicer: norveški kralj Haakon, danski kralj Kristijan in belgijski kralj Leopold. S pogreba Edwarda V.11'. je o.stalo nekaj zanimivih in vedrih spominov. Udeležil se ga je med drugimi predstavniki tudi a-meriški president Roosevelt, stric sedanjega prezidenta ameriške Unije. Predsednika Francije je zastopal Pichon. Andre Maurois pripoveduje v .svoji knjigi o Edwardu VII., da je bil tedanji ameriški poslanik na angleškem dvoru v velikih skrbeli zaradi tega, ker je prinesel Roosevelt s seboj uniformo za jahanje. Menil je namreč, da bo lahko sledil sprevodu na konju. V zadnjem trenutku pa se je odločil za civilno obleko. Šel je vštric s Piclionom. Pichou se je nasproti Roosevel-tu bridko pritoževal zaradi načina, kako so razvrstili zastopnike republik pri pogrebu. Posebno je grajal to, da so bili kočijaži oblečeni .v škrlatne uniforme, medtem ko je vozil Roosevelta in Pichona kočijaž v črnem. Roosevelt je dejal, da tega niti ni opazil, pristavil je tudi, da 11111 je popolnoma vse eno, če ima kočijaž rumeno ali pa rdečo obleko. Ker pa je Roosevelt, samo lomil francoski, ga Pichou ni dobro razumel in menil, da se Roosevelt takisto pritožuje zaradi uniformiranih kočijažev, češ, da so nosili rumeno-zeleue uniforme. Zaradi tega se mu je pri slovesu še posebno zahvalil. (Dalje iz 1. kolone) Hitler stavil proti-načrt in se začel pogajati. Potem bo angleška vlada brez dvoma začela iznova igrati vlogo meše-tarja za Hitlerja ter napela vse sile, da se Francijo pridobi ;za kompromis, katerega se bo skušalo raztegniti na tak način, da bi se tudi Nemčijo vključilo v an-gleško-francosko alijanco. Ni tveba še posebej (opozarjati, da bi tak sporazum nemudoma dobil značaj proti-sovjetske alijance, in Hitler bi dobil to, po čemur najbolj koprni — prosto roko na vzhodu, to se pravi, proti Rusiji. „ . ,., 31. marca, 1936. enakopravnost: - STKAN 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKORFORIKANA 1909 GLAVNI CBAJD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBORs Vatro J. Grill, predsednik. 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland O. William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR« Mike Vrhovnlk, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio, rrank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Pennv POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Pennn. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK: Dr. P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Vsa pisma in stvari, tičoCe se organizacije, se naj poSilja na naslov tajska, denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-'»nja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-ca, pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-tofie se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost aa naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Junlco J. Srimšelc: SREČKA ST. 10,451 V gostem večernem mraku jasno razsvetljena ulica. V ulici prostorna trgovina. Tudi preplavljena — od vrat do zadnjega predala — z električno lučjo. V neznansko velikem oknu v umetnih figurah zložene srečke razredne loterije. "Srečko ti kupim, otrok! Žrebanje začne v par dneh. Ne za; plačo, otrok. — Ne bodi razžaljena — Samo — no — hm — za spomin —" Gospod Dušan Marič — pred dvaindvajsetimi leti še nekršče-ni David Mayer -— veletrgovec, Uferant obutve za vojsko, pod roko verižnik in še dosti take-i ga, je zaupno stisnil komolec gospodične Magdalene. "Ti je prav, otrok ?" "Če tebi ne bo žal, srček —. Drage so srečke — Rajši bi —" "Ne! Razumem, kaj hočeš, otrok! Za vsakdanje potrebe bodi brez skrbi — To so moje stvari — Pa potlej, več — Morda te sreča pogleda z rožnatimi očmi — Miljonček ne bi bil napačen, kaj deš?" "Seveda ne bo —" "Vstopiva?" "Ampak bom sama izbrala. Četrtinko, srček?" "Tvoj Dušan ni umazanec, sem ti dejal že dostikrat, o-trok! In dokazal' menda tudi: Celo srečko, kajpak!" Sam gospod kolektor Jevnik! je postregel in podvoril z globokimi pokloni. Gospodična Magdalena je prekinila šop srečk s hrbtom na-vzgor, z nemirnimi prsti pobrskala po njih, zamižala in potegnila. "Tole, gospod kolektor! Ta bo gotovo zadela premijo,, kaj ne, gospod kolektor?" "Bo, milostljiva! Nedvomno! Vso srečo želim! Vso srečo!" Gospod Dušan Marič, liferantl obutve za vojsko in veletrgo- J vec, je z elegantno kretnjo roke in z malomarno potezo okrog ust potegnil listnico in plačal. Gospodična Magdalena je spravila drobiž, ki ga je kolektor vrnil iz tisočaka, v svojo denarnico. "Saj dovoliš, srček? Toliko drobnarij potrebujem za dom in kuhinjo," je rekla gospodu life-rantu. "O, prosim! Prosim!" je odgovoril gospod verižnik in vele-] trgovec medeno. Nato pa sta; oba, gospod kolektor in gospod1 liferant vpisala srečko, eden v, debelo, rjavo povezano knjigo, | drugi v dobro, zlato obrezano beležnico. Srečka je nosila številko 10,-451. 2. Gospod Jožef, vitez lepe postave in širokega srca, se je razkoračil pred gospodično Magdaleno. "Ali je bilo kaj? Si zaslužila za večerjo?" "Tudi za kosilo jutri opoldne!" je odgovorila gospodična Magdalena in izpraznila denarnico. Po mizi so zažvenkljali srebrnjaki. "Ni slabo," je dejal gospod Jožef, ko je preštel. "In tole tudi še!" "Srečka? Eh! Kaj boš z njo? Loterija-goljufija." "Tudi jaz velim tako! Prodaj jo, Če moreš! Ali denar mi pri-nesi! Vsaj polovico!" "Bom! — Pa — kaj sem te hotel vprašati, dušica — Hm — Drugače? — Si trudna?" "Od česa? — Konj je to — Stara raga za v klavnico —" "Toliko boljše," se je zarežal gospod Jožef, vitez širokega srca in lepe postave. "Bova skupaj večerjala?" "Zaradi mene!" "Doma?" "Doma! Naroči iz gostilne! Gospodinjo pokliči! — Oh! Pila bi! Žejna sem!" 3. Natakarico Faniko je zazeblo okrog srca. "Nimate dosti pri sebi? Cel stotak manjka v računu! Za božjo voljo!" "Tako je, angelček moj! Res sem nocoj nekoliko previsoko zlezel na lojtre!" "Ne poznam vas, gospod! Za Kristove rane, kaj bom začela?" "Nič, gospodična! Tole srečko zastavim. Jutri pridem tod mimo. — Prinesem razliko — Dva stotaka je vredna — Prepričajte se, gospodična —" Natakarica Panika je' pogledala srečko in pri srcu ji je postalo toplejše. "Že prav! Ce je v dveh dneh ne odkupite, gospod, bo srečka moja!" "Ne protivim se, gospodična!" je rekel gospod Jožef, vitez lepe postave in širokega srca. 4. Gospod prokurist S a muel Scheibenstein je že tretji, teden zalezoval natakarico Faniko. Petinštiridesetleten fant. Oblečen po najnovejši modi. Gladek kakor menek. Priliznjen kot le kaj. Tudi žal. no! Resnično zal. Krepko zraščen. Svetolas. Idealen babjek. Ce bi ne bilo tistih izdajalskih, komaj za spoznanje predebelih in pri pogovoru zmiraj za trohico vlažnih ustnic, mu celo najzugrize-nejši nacionalni socijalist ne bi bil v stanju zabrusiti v obraz, da ni polnokrven arijec. Fani-ki se je prav za prav dopadel, ali jo je vendarle nekaj odbijalo od njega. Plemenska razlika? Če je nanesla dobra prilika, Fanika ni ravno z najostrej-šimi očali pregledovala krstnih knjig. Strah pred lekarno? Hm! Računica? Morda prej! Vsi njeni delodajalci so jo učili, naj nikoli ne računa na pamet, temveč vedno le s svinčnikom v roki. Tisti večer je prokurist gospod Samuel Scheibenstein napadal s topovi najtežjega kalibra. Vsiljiv je bil do plota in še nekaj čez. "Kaj res nimate srea zame, gospodična ? Vsaj drobtinico srca in usmiljenja? Ste za vsakega tako trdi?" je vzdihnil in LIFE'S BYWAYS položil roko podjetno Faniki čez pas. "Kakor se vzame!" je rekla Fanika dvoumno in nadaljevala: "Sploh pa me pustite že pri miru s takimi predlogi. Pomeniva se nekaj drugega! Kupčijo skleniva, gospod prokurist!" "Kupčijo? Kakšno?" Gospod prokurist je bil edini gost v posebni sobici. V veliki pivnici je razgrajalo par de lavcev in pijanih šoferjev in čevljarski pomočnik Srobota jim >je tolmačil zadnja uradna poročila z abesinske fronte. "V zadregi sem, gospod pro-kumist — V veliki stiski -Srečko sem si kupila — Mislila sem — zaslužim na napitnini -Toda gostilniški posli slabo nesejo —" "Pa, Fanika?" "Prodam vam jo — Srečko -Na žrebanje ne morem čakati — Gospodar zahteva tedenski obračun —" "In?" je kratko vrezal gospod Samuel Scheibenstein, prokurist, in v očeh se mu je vnel žarek upanja. "Rekla sem, gospod prokurist — Tole je srečka — Dva stotaka potrebujem — Nujno — Še nocoj —" Gospod Samuel Scheibenstein je pokimal z glavo in s koprne čim pogledom obliznil dekle od majhnih čeveljčkov do oblih bokov, od tod do jedrih prsi pa do belega vratu in rdečih ust. In pokimal še enkrat. "Vzamem srečko, gospodična — Ampak —" "Kaj?" "Obresti zahtevam —" "Velike?" "Ne preveč — No, se pravi — Čim večje — gospodična —" "Morda bi jih plačala —" , "Kdaj zaprete, gospodična? Ob enajstih? Počakal vas bom in se dogovoriva —" 5. "Gospod prokurist Scheibenstein, gospa —" je javila hišna. "Prosim, naj vstopi!" Hišna je odfrfolela in trenutek pozneje je v privatni salon gospe Elze Maričeve — pred leti še nekrščene Etelke Mayer — vstopil z mapo spisov gospod prokurist veletrgovca, verižni-ka in liferanta Dušana Mariča. "Gospod šef je davi, predno je odpotoval, naročil, gospa, da nujno pošto, ki bi morda dospela opoldne, predložim vam na vpogled in podpis —" "Ne bodi neslan. Sami-leben! Semkaj k meni se vsedi pa mi povej, kod si se potepal te dni — Niti tvoje sence nisem pošte no videla —" Gospa Elka se je odmaknila na mehki otomani in na dnu ži-vobarvne domače obleke se ji je odpel gumb iz biserne matice. Gospod Samuel Scheinben-stein, prokurist, se je najprej prepričal, da je predsoba pra- zna, pa duri zaprl in previdno obrnil ključ v ključavnici. Potem je mapo s papirji, ki jih je bil prinesel, zagnal na mizo, zdrsnil na otomano in si gospo Elko posadil na kolena. "Etel-leben, že štiri dni —" Gospa Elza-Etelka je sladko utrujena z drhtečo roko podpisovala prokuristove spise. "Tako, gospod prokurist — Hvala vam — Naj se požurijo v pisarni z odpravkom — Deček mora na vsak način še pred šestimi na pošto — Predolgo sva se zamudila —" "Zapovedal bom —" je rekel gospod prokurist, se naglo pri-pognil in s tistimi svojimi komaj za spoznanje prede-belimi in vlažnimi ustnicami poljubil gospo Etelko-Elko pod kodrčke na tilnik. "Etel-leben! Dušica moja!" ji je zašepetal v cvetoče ušesce. "Jutri in pojutrišnjem je žrebanje v razredni loteriji. Gotovo si nisi kupila srečke? Poglej, jaz nisem pozabil nate, srce moje! Ne zameri, če ti prinašam takole malenkost! Bolj za šalo sem jo vzel kakor za resnico —" Gospa Etelka-Elza je začudeno vzdignila glavo. "Srečko razredne loterije? — Ah! —" je vzkliknila tako, da se ni vedelo, ali v tistem "ah" leži veselo presenečenje ali užaljeno razočaranje. "Da," je zatrepetal gospod Samuel Scheibenstein. "Srečko - Srečk ico —" "Hvala, mali moj — Hvala!" se je zvonko zasmejala in mu ponudila usta v poljub. Srečka je nosila številko 10,-451— 6. "Kako si spančkala Etel-leben? Dobro jutro, otročiček moj! Kaj si sanjala, cedra moja libanonska?" Gospa Etelka-Elza se je nalile beloruni mačkici pretegnila v globokih pernicah, s toplimi lehtmi objela gospoda Dušana in ga vroče cmoknila naravnost na usta. "Krasno sem spančkala, o David-ieben, ki si kakor jablan med drevjem v gozdu. In šo> krasnejše sem sanjala. Nekaj novega visi v zraku. Čutim. Slutim. Sreča se obeta —" "Srečka, o Etel-leben, o roža saronska? Kakšna sreča, o najlepša med ženami, o lilija v dolinah, ki je ime tvoje kakor izlito mazilo? Govori!" "Sanjala sem, o David-leben, o blatu — Vsa sem bila blatna od peta do temena — Blato pa pomeni srečo, o David-leben, ki si podoben gazeli ali mlademu jelenu —" Boječe trkanje na duri spalnice. "Kdo je?" "Jaz sem, Sara — prosim — Gospod šef — Oprostite — Gospod Jevnik — trgovec — želi .. , ..... - prosi - samo za pet minut gnza kolen prizibal - Zelo važno - Neodložljivo ^f^sobe v spalnico. Miljon m pol — Srečka št. 10,451 —" je klepetal kakor bi ;ga tlačila mora. — Oprostite — Na svidenje — — Poljubljam roko milostljivf ___>? Gospod Mayer-Marič se ja žolt kakor vosek in zelen kakor Trgovska — denarna stvar "Takoj! Takoj! Gospod Dušan Marič — se pravkar David Mayer — je bli-,' v ju- 'Kaj praviš, David-leben ? Kaj si rekel? Kaj je dejal? Srečka , v . . ... !št. 10451 ie zadela milion in skoma švignil iz postelje v ju-; ,0„ . . , , J tranii nlašč in cona t- P°1? Je zavnskala S°spa Etel- tianji plasc in copate. ka.Elza _ «0, David-leben! Jevnik? — Denarna zade- „ . ,, . . va? - Bog pravični! - Dol-j^^~ sanje - Blato žan mi je — Skrahiral je — Polom — O Bog mojih očetov, "Sreča? Kakšna sreča? Oh! stoj mi ob strani —" mu je za-, Srečka številka 10,451 — —" vrelo v možganih. se je gospod David-Dušan s pe- Vrgel se je iz spalnice v pred-j stjo udaril po čelu — sobo. V naglici niti vrat svoje-; "--je moja srečka! Jaz ga zakonskega najsvetejšega ni jo imam! Jaz! Na! Prepričaj potegnil za seboj. Gospa Etelka-Elza je v pižami planila za njim, se po prstih pritihotapila do raze v vratih in prisluhnila. se! — Oh, srečka — Blato — Moje sanje — Poldrugi miljon Kakor spuščena vrtavka je gospa Elza-Etelka. odplesala k "Miljon in pol, gospod Ma- svo-)'i nočni omarici, odprla pre rič — Miljon in petsto tisoča- Jdalcek histerično se hihitaje kov — Čestitam — Srečka št. 10,451 — Vaša srečka — No, pomirite se, gospod Marič — Kaj vam je? — Ne verjamete? — Častna beseda, gospod Marič — Nobena pomota — Smatral sem za prijetno dolžnost — Moje najsrčnejše čestitke — Miljon in pol — To ni mačji kašelj — Hehche! — Klanjam se "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK. "Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgubo spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerodnosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. y vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE %!) Depot St., Wlckllffc, od Euc-lldu: primeren bungalow s r> sobami v lepem stanju ; lot 50x174. I'o-tjojl: Bančna lina Ile a____$3000 991 East G4 St., severno oil St. Clair Avo. Leseno poslopje s (j stanovanji, 1 "toilets" Ik 2 kopal, nlcl. Dobri (loliodki. Pogoji: Bančna flnanca. Ba- ^45QQ »»I E. 131 St., za dve družini, pet •soli mi 1. nad.: 1 na drugem; stanovanje tudi na 3 nad- ffoonn stropju; bančna filianea Z£T AfQYJJCS — THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL K. 9tli IN HURON I'Rospect 7(i(>6 V najem se odda Odda se snažna in svetla soba poštenemu moškemu; poizve se na 1138 East 60 Street, zgoraj. Joseph Triner Company, Chicago could not do he?s HOUSEWORK V7HEN every-" thing you attempt is a burden —when you are nervous and irritable—at your t'V*? wit's end—try this medicine. It may be just what you need Cor extra energy; Mrs. Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, says, "After doing just a little work 1 had to lie down. My mother-in-law recommended the Vegetable Compound. I can see a wonderful change now." gospodu Dušanu-Davidu pomolila pod nos srečko št. 10,451. Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Your Kidneys contain !) million liny tubes or niters which may bo endangered by neglect or drastic, Irritating drugs. Ho careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from (letting Vl> Nights, Nervousness, l.oss of Pep. Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes. Neuralgia, .Neidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chancos. All druggists now have tho most modern advanced treatment for these (roufoies—a Doctor's prescription called Cystox (Siss-TexV Works fast safe ami sni-e. In !8 hours it must bring new vitality and Is guaranteed to make you fc. I 10 years, younger in one week or money back on return of empty package. Cystcx costs only lie a dose at uruggists and the guarantee protects you, Kidneys Must Clear. Out Acids The only way your body can clean out: .AoJds ami poisonous wastes from your blood is thru in i »lion tiny., delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders iiiaUe you Suffer front Getting L'» Night.?, Nervousness, I."K fains. .Backache, Circles Under K ye?. ITflteflness, RheumaUo Pain«, Acidity, Bur M i >•?«•. Smarting- or I tufting. don't take chanc-r. Get the Uoc'or'a guaranteed ]»>< s> i tption called C> at ox Ordsn-Tex). Works r.st, safe and sun-. In 4K hours it. must brin« now vitality, and is »my ra.nte< 'l to lix you up In one week cr money back Or. return of empty package. Oysu»x costs only Do a .lay at. druirgiwta and the guarantee protects you. , ,V£8|TA3tf. COMPQUNft > The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glosses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doin;; it, gfjt acquainted with all seven o[ the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. _ DRUŠTVA POZOR! Želim vsem naznaniti, da sem prevzel poznano Goriškovo farmo na Si Clair Ave. ki je priznana kot dobro urejena in pripravna za piknike. Poiskusil bom vse najboljše postreči tako, da boste zadovoljni. JOSEPH 23600 ST. CLAIR AVENUE (Na istem prostoru kot je bil Mr. Gorišek) 11111111 KI Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 581 •i 00000001000001010201021110000201100801010102010100005300060501110102000202010102000001005348010101020102020201010200000007070001 Manj Kisloben Luckies so manj kislobne Preobilic« Ki»lobe Drygih Zn«nih Vrst Nad Lvicky Strik« Cigaretami i!!!!!..".-:- • IaMf P«c>mu 04 M«»*ri«»gi Ktmifoih L«b«r*M>rii*v I. p,eiak»T«lnih Skupin ENAKOPRAVNOST j 1936. Carica Katarina Zgodovinski ronian 28. POGLAVJE V pustinji. Medtem, ko je Aleksander Po-temkin užival sadove svoje zmage nad zarotniki, ki se je šibil pod pezo počaščen j, odlikovanj in bogastva, medtem se je grof Orlov še vedno boril na daljnem vzhodu s Tatari. V boju s Tatari ni dosegel niti najmanjšega uspeha. Slednji so se znali izogniti vsaki večji bitki. Velika ruska vojska pred njimi ni imela nikdar miru, toda, ko je Orlov zbral vojsko, da odločno potolče sovražnika, tedaj ni bilo Tatarov. Izginili so. Poleg tega je Orlov zelo trpel radi tega. ker mu niso poslali iz Petrograda niti vojske, niti hrane, niti streliva. Govorilo se je, da so Tatari vtihotapili v ruski tabor nekoliko bolnikov, obolelih na kugi, da bi se ta grozna bolezen razpasla tudi v ruski vojski. Tn res je razgrajala ta bolezen v ruskem taboru. Razumljivo je, da Orlov ni bil torej v razpoloženju, ki bi bilo prijateljsko napram Katarini. Ko je odhajal iz PetrogradS. je vedel dobro, da ga pošilja Katarina samo radi tega, da se ga reši. In čutil je že takrat neko mržnjo. Toda, ko je spoznal, da so Katarina za vojsko sploh ne briga, da na njegove prošnje in pisma sploh ne odgovarja, tedaj jr ostalo v njem samo eno čuv-stvo, in to je bilo: osveta! Mar menijo oni v Petrogradu, da so se ga povsem znebili? Njega, ki je vedno stal nad vsemi ? še bodo trepetali pred njim! Pila je tiha noč. Orlov je bil sam v svojem šotoru. V šotoru je stala postelja. Orlov sam pa je sedel za mizo. kjer je bil zaposlen s pisanjem. Pisal je pismo Katarini. Orlov se je odločil, da poslednjikrat zahteva svoje pravice v Petrogradu. Poslednjikrat se je obrnil na carieino srce. Stori konec mojemu življenju, toda usmili sc mojih vojakov! "Nobenih sredstev nimamo več. Manjka nam hrane ln streliva. Predani smo sovražnikovemu zastrupi jen ju in puškam. Za ! vsako bolezen smo brez odpora. I Kuga razsaja v naših šotorih. Zaklinjam te v imenu vojske | in zahtevam od Tvojega držav-1 nega sveta, da se konča ta nepo-1 trebna vojska!" . Tako je Orlov pisal Katarini, j joi' Danišev, katerega ste poslali naprej, da zaduši kozaško vstajo --- "Je zmagal!" zakliče Orlov. "Posrečilo se mu je potolči kozake!" je nadaljeval častnik. "Danišev je na poti k nam." Orlov globoko vzdihne. To je bila vesela novica! Vendar se mu je spet nasmehnila sreča! "Kdo je prinesel novico?" vpraša častnika. "Major Danišev nam je poslal sla. Ali slišite, kako vpijejo vojaki? To priliko bi bilo treba izrabiti!" "To bom tudi storil", odgovori Orlov. "Še nekaj, visokost", reče Častnik, "vest. ki je prav tako velike važnosti. Majorju Dani-ševu se je posrečilo odkriti mesto, kjer bi se morali sestati u-porni koza ki s Tatari. Poleg tega so mu točno znane tatarske postojanke. Med kozaki je nekdo, ki je vse priznal, samo, da si reši življenje. — Želite z njim nišev nam je potem ukazal, da vse pokoljerno z meči, le hetma-na ne, od katerega je pričakoval še važnih priznanj. Tako jih je padlo pod našimi meči deset, o-staJih trinajst pa ženemo s seboj." "Ali ste zvedeli, kje so kozaki?" vpraša Orlov. "Smo, geenral!" odgovori vojak. "Bil je samo eden, ki je iz strahu pred smrtjo izdal Ta tare in svoje tovariše. Pripovedoval nam je, da leži kakih pet verst odtod tatarski tabor, in da jih je dvakrat toliko, kot nas. Zbrali so se pod vodstvom svojega bana Ahule nedaleč od oba le Črnega morja, kjer čakajo na uporne kozake, da potem zdr\ ženi napadejo vas." "Dobro, prav dobro!" spregovori Orlov. "Hvala ti za to novico. Bogato te nagradim. O-krepčaj se, toda hiti, ker nimaš mnogo časa." kaj zdaj bomo mogli z vso silo jr0neral govoril y vročici? Mar "Ah, razumem, vzklikne službojoči častnik. "Zdi se mi, da bomo še danes ponoči napadli Tatare!" "Naj trobijo alarm! V pol ure se postavim na čelo svoje voj ske in povedem vas do druge zmage." Častnik je hitel izvršiti poveljnikov ukaz. In v nekoliko trenutkih je bil udariti ha. Tatare. Še nocoj odrinemo! Potrebno pa je, da pred tem zaslišimo kozaškega het-mana, kakšne so postojanke Tatarov." "Zdi se mi, general", pravi Danišev, "da od njega ne boste zvedeli mnogo. On je — kozak, in s tem je povedano dovolj. — Dal se bo raztrgati na kose, toda izdal ne bo svojih zaveznikov!" Grof Orlov prezirljivo sko-mizgne z rameni. "Ah, kaj", reče in si prižge cigareto, "saj imamo sredstva, da ga prisilimo! Ne, dragi Danišev. poznam kozake in vem, kako je treba z njimi ravnati. Hitro bom gotov s tem starim hetmanom." "Stari hetman? Kdo pravi, da e hetman star? Nasprotno, prav lep in krepak mladenič je! Četudi je upornik, moram priznati, da se je ta Pugačev boril kot junak. In nikdar bi ga ne u-jeli, da ni izgubil mnogo krvi in radi tega močno oslabel." "Govoriti hočem s tem Puga-čevom!" reče Orlov. "Ne verjamem, da bo molčal, ko spozna, da mu gre za glavo." se bo dvignil proti svoji carici'. Poštena narava vajaška ni mogla razumeti vsega tega. "Ne, ne! Zmotil sem se! Slabo sem slišal!" je mislil major. "Prepričan sem, da je Orlov zvest svoji carici!" "Vi ste že tu?" vpraša Orlov in sc zdrzne. "Ali ste že dolgo tu ?" Danišev stopi par korakov bliže. Zrl je svojemu zapovedni-ku v oči. "Približno tri minute sem tu. Prav tako dolgo, kolikor ste potrebovali za prečitanje tega pisma, in da ste govorili besede, o katerih ne verjamem, da so vam prišle iz srca." Orlov se dvigne, stopi k Dani-ševu in mu položi roko na ramo. govoriti ?" "Privedite ga!" Častnik odide, Orlov pa vzne mir jen sede. "Vendar', mrmra po tihem. Sreča se mi je zopet nasmehnila ! Če sc vrnem v Petrograd kot zmagovalec, bom našel tam pri jatelje in pomagače!" Častnik se vrne z mladim vojakom, na katerem je bilo vide ti, da je utrujen od dolge ježe po pustinji. Četudi se je okrepčal z vinom, je vendarle komaj sta na nogah. "Kje je bila bitka?" ga vpraša Orlov. "V črnih gričih, general", odgovori vojak. "Kako to, da vas sovražnik ni opazil?" "Zvabili smo jih v klanec, general. Na vrhu klanca smo legli na zemljo in tako potrpežljivo čakali do včeraj zvečer. Včeraj pa je prišlo okoli dva tisoč ko-zakov v klanec. Streljali nismo na nje. Čakali smo, da so bili vsi v klancu, tedaj pa smo pričeli z groznim streljanjem. Streljali smo po ukazu majorja večinoma i v konje. Nastala je grozna zme-jda, krik in vpitje. Zaman si je j prizadeval del kozakov prodre-j ti pod vodstvom svojega hetma-j na k nam. j Potem smo prenehali s streli janjem. Od dva tisoč kozakov jih je ostalo triindvajset." "In kje so ti?" vpraša Orlov. "Ko smo jih pozvali, naj se u- Danišev odhiti po ujetnika. Ko se je vrnil, je videl stati Orlova. za mizo. Držal je v roves tabor na nogah. Vojaki so^ah pismo ga jc bij napisal nam ne san3a'- Ta minuta je se zbirali okrog šotora svojega i Katarini ter ga potem v jezi 7-daj odločila o vaši smrti ali o 'vašem imenovanju za generala| "Major Danišev!" pravi z zastrtim glasom. "Priznajte ali ste slišali, kaj sem govoril?" "Slišal sem, general." "Ali mi daste svojo častno besedo, da o tem nikdar nikomur ne črhnete besede?" še preden je mogel Danišev odgovoriti, je Orlov nadaljeval: "Zvedeli ste proti moji volji mojo skrivnost. Ta Danišev položi roko na srce in pravi. "Prisegam vam, da ne bo nihče zvedel o tem niti besedice, dokler to bodo samo besede in dejanja." "Kaj to pomeni?" vzklikne Orlov. 'To pomeni, general, da besed in misli ne morem preprečiti. Toda vsak časten človek mora preprečiti izdajo. — Prosim vas, general, da smatrate to stvar za urejeno." Orlov se vgrizne v ustnice in se okrene. Ne, ni mogoče, da bi se boril proti Katarini javno. Mnogo jih je še, ki ji bodo ostali zvesti. Ne, s silo ne bo uspeli Edino zvijača ga more privesti na cilj. Orlov sede spet za mizo. Podpre si glavo in se zamisli. "Grof", pravi Danišev, "ujetega kozaškega hetmana so pravkar privedli. Ah ga želite za slišati?" "Pripeljite ga!" Skoz vhod šotora vstopi visok bradkt človek, oblečen v kozaško uniformo. Levo roko je imel obvezano, na obleki pa je bilo več mest, kjer so prodrle krogle in. in na bledem obrazu ni bilo izra-ra bolečin. Ko je zagledal Orlova, se je zdrznil in hotel napasti generala ter ga ubiti s pestjo. Toda vojaki so ga zadržali s puškami. "Ujeli smo te, upornik", mu reče Orlov. "Menda veš, kakšna je usoda upornika, ki nameri o-rožje proti svoji carici!" "Vem", odgovori mirno kozak. "Obsojen bom na smrt." Ko je Orlov zaslišal njegov glas, obrne polagoma glavo in ga šele zdaj natančneje pogleda. V istem hipu Orlov zakriči, drhteče roke pa se krčevito oprimejo stolovega naslanjala. Danišev mu skoči na pomoč, da ga podpre. (Dalje prihodnjič) skrivnost nas bajoneti. Kljub svojim ranam lahko privede na morisce, ee jc stal kozak ponosno vzravnan ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md„ piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. jezi. generala. Orlov odgrne zastor, jspet rartrgaT Zbral je koščke da bi videl, kaj je vzrok temu vrvenju. Vrnil se je major Danišev. Mlad, lep človek je bil to in general mu ponudi obe svoje roke. "Pozdravljeni, major Danišev!" zakliče Orlov. "Pozdravljeni kot zmagovalec!" "Storil sem samo svojo dolžnost, general!" odgovori častnik in se pokloni. Orlov ga potegne > svoj šotor kjer ga prijazno objame Veselil se je te zmage tembolj, ker ie bil mladi častnik njegov učenec. Vzel ga je iz sirotnišnice in ga je dal šolati tei tako napravil iz njega sebi orodje. Vzgojil si je iz njega človeka ki mu je bil brezpogojno udan, "Glavno je", pravi Orlov, "da smo potolkli uporne kozake, za- papirja in je spet prebiral svoje vrste. "Da bi le spet vse popravil!" je mrmral general. "Ali mi bodo ostali moji tovariši zvesti, ko spoznajo, da je vse naperjeno proti carici? — Mogoče je bolje, d-i odstopim od svojega groznega načrta? Toda ne morem — ne morem, če pomislim, da je zdaj Potemkin pri njej, da je zdaj on na mojem mestu! Ne, naj bo' Naj spozna Katarina, kako velikega sovražnika si je napravila iz mene!" Danišev je stal ob vhodu. Bil je popolnoma miren. In tako je proti svoji volji prisluškoval polglasnim besedam svojega ge-, nerala. Na ta način je zvedel za strašno skrivnost Orlova. Kaj je nameraval? — Mar je ali kneza!" Danišev je molčal. Mračno je!| gledal predse v tla. "Prej, preden odgovorite, Danišev", nadaljuje Orlov, "je potrebno, da se spomnite, da ste hili takrat, ko sem vas spozna) ; v petrograjskem sirotišču, nepo-j znan in siromašen deček. — Za-1 to vas vprašam, komu se imate zahvaliti, da ste častnik in da! boste nekoč nosili uniformo generala?" "Kar imam in kar sem. dosegel, za vse sc moram zahvaliti vam —!" .'! "Danišev, dejal sem vam, da mi prisezite! Dajte mi roko, to-: v