Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 1 Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 34, 23. avgust 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Vedno več članov Osrednje knjižnice Mozirje posega tudi po e-knjigah ........................ 4 Osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin: Bomo imeli po letu 2023 Savinjsko-šaleško pokrajino? .......................................................................... 5 Kolegij županov: S pisnimi pripombami odločno proti izgubi pol milijona evrov ............................... 8 Golte: Rekorden obisk na veliki šmaren ...................... 10 Lovski krst v Lučah: Zelena bratovščina v svoje vrste sprejela Mateja Podlesnika – Zrna .................... 14 Pogrešanega našli mrtvega: Slovenjgradčana po tednu dni našli blizu izvira Ljubije ........................................... 23 Zame je tiskana knjiga še vedno zakon Odkar vem zase, rad berem. Pravzaprav imam rad knjige, odkar vem zase, saj sem jih rad listal in gledal že takrat, ko še nisem znal brati. Verjamem, da sem to simpatijo povzel od očeta, ki je bil pravi knjižni molj. Spominjam se, da je, ko je bil v pokoju, pozimi knjige bral cele dneve. Ko je hodil še v službo, je veliko delal tudi oko- li hiše, zato je pogosto bral kar pri kosilu ali večer- ji. Nekega dne je bilo mami tega dovolj in postavi- la je novo pravilo: pri obrokih za mizo ne beremo. A že nekaj dni za tem sem bil jaz tisti, ki sem prekršil pravilo. Pri kosilu sem se pojavil s knjigo. »Si poza- bil, kaj smo se dogovorili? Ko jemo, za mizo ne be- remo!« je mama povzdignila glas. »Saj ne berem, ker še znam brati, samo slike gledam …,« sem sku- šal opravičiti svoje ravnanje. Mama in oče sta se spogledala in po nekaj sekundah tišine nista mog- la zadržati smeha. Ta pripetljaj je mama kasneje »neštetokrat« de- lila z različnimi sogovorniki ob različnih priložno- stih in praviloma vedno spodbudila pri njih glasno krohotanje na račun moje »iznajdljivosti«. Ko se je smeh sogovornikov polegel, je običajno dodala še eno prigodo iz moje mladosti, ki se je zgodila pri sosedih, kjer sem bil občasno v varstvu, ko sta bila oba moja starša v službi. Zgodilo se je v času, ko se je približeval moj prvi šolski dan. Sosed Tone, ki je bil redkobeseden in je spregovoril le takrat, ko je imel povedati res kaj tehtnega, mi je namenil nasvet: »Fant, če boš pa- meten, se boš šel učit za župnika.« »Zakaj pa naj bi se učil za župnika?« me je zanimalo. »Ker je to naj- boljši poklic na svetu,« je bil jasen in jedrnat. »Za- kaj pa je župnik najboljši poklic na svetu?« sem vrtal vanj. »Ker imaš že ob osmih zjutraj »šiht« na- rejen,« mi je pojasnil. Po nekaj sekundah razmisle- ka je sledilo moje novo vprašanje: »In zakaj vi nis- te župnik, če je to najboljši poklic na svetu?« Tudi stric Tone, kot sem ga klical, ob tej moji »bistroum- nosti« ni mogel zadržati resnega obraza … Ampak gremo nazaj h knjigam in branju. Ko sem se naučil brati, so knjige postale moje prijateljice. Preko njih sem razvil poseben odnos do tiskovin nasploh, ki ga imam še danes, čeprav se hkrati za- vedam vseh prednosti, ki jih prinašajo s sabo novi mediji. S sodobno tehnologijo smo dobili tudi knji- ge v digitalni obliki, imenovane e-knjige, ki jih lah- ko beremo na računalnikih, tablicah, mobilnih te- lefonih ali posebnih bralnikih. Ne vem, kako je z vami, ampak zame je tiskana knjiga še vedno za- kon. Ko jo držim v rokah, do nje zgradim nekakšen odnos: lahko jo imam rad, lahko mi je zoprna, lah- ko mi je všeč, lahko mi ni, do osvetljenega moni- torja pa ne morem razviti čustva. Odnos do knjig in branja je tema tedna v tokratni številki Savinj- skih novic. (TG) (ML) (MŠ) Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 4 Tema tedna Naša anketa ZGORNJESAVINJČANI DOPUST ŠE VEDNO RADI PREŽIVLJAJO V DRUŽBI KNJIG Vedno več članov Osrednje knjižnice Mozirje posega tudi po e-knjigah Klasična ali e-knjiga? Slovenci veljamo za bralni narod. Knjiga nas spremlja skozi vsa življenjska obdobja. V zgodnjem otroštvu marsikomu prvo pisano besedo posredujejo starši preko pravljic, v osnovni šoli pa že sami posegajo po različni literaturi. Ljubezen do branja je lahko priroje- na ali privzgojena. Do bralnega čtiva pridemo najpogosteje z izpo- sojo v knjižnicah, kjer si je mogoče izposoditi tudi e-knjigo. Kaj si izposojajo naši anketiranci? Milan Matko, Nazarje Že vrsto let prebiram le strokovno literaturo in po leposlovju ne posegam. Zato nimam priljub- ljenega ne tujega ne domačega pisatelja. Tudi se- daj, ko sem v pokoju, se raje posvetim dnevnim in tedenskim časopisom ter strokovnim revijam, kot je Življenje in tehnika in druge povezane s tehnič- nimi vedami. Tudi elektronske knjige me ne pri- tegnejo. Prisegam namreč na papirno obliko. Če bereš na papirju, oči ne trpijo toliko, kot če bi to bral na kakšni tablici ali računalniku. Roman Čretnik, st., Loke pri Mozirju Moj slovenski pisec je Ivan Sivec. Kar nekaj njegovih del me je pritegnilo. Najraje posegam po zgodovinskem žanru. Sem bolj jesensko zim- ski bralec in seveda berem v času dopusta. Bra- nje me razvedri, oplemeniti, z njim si širim obzor- je in se še vedno izobražujem. Najraje berem zgo- daj zjutraj. Tedaj se usedem za mizo in ob jutranji kavi se poglobim v branje. Elektronska knjiga ni tista, ki bi me lahko pri- tegnila. Ko se spravim k branju, se rad udobno namestim in liste knjige rad občutim med prsti. Karmen Rovšnik, Dol-Suha Rada posegam tako po klasični knjigi kot po elektronski. Zelo rada prebiram poljudno znan- stvene in znanstvene knjige. Med leposlovjem pa me pritegne znanstvena fantastika. Med mo- jim čtivom je tudi strokovna literatura s področ- ja umetnosti in oblikovanja. Vsebine knjig so tiste, s katerimi si širim obzorja in dopolnjujem znanje. Terezija Bastelj, Šokat Že od ranega otroštva čutim potrebo po bra- nju. Sem lačna besede, zato vsak dan posežem po knjigi. Zadnje delo slovenskih avtorjev je An- gel pozabe od Maje Haderlap, od tujih pa je Ne- dolžen sem Johna Grishama. Ne dolgo nazaj sem ponovno prebrala Piko Nogavičko in Pepelko ter uživala v ilustracijah. Tako beseda kot likovna in glasbena umetnost me sproščajo in boga- tijo. Napolnijo me z novo močjo in fantazijo. Tudi v domači knjižnici imam več kot 2.500 knjižnih enot različnega žanra. Zelo rada jih kupujem. Knji- ga v papirnati obliki je vedno bolj domača in topla, v elektronski obliki je tako brezosebna. Moj čas za branje je večer, ko se poglobim v vsebino in pozabim vse okrog sebe. Bernarda Urh, Luče Zame so najboljši zgodovinski romani. Berem tedaj, ko se želim umiriti, predvsem v večernem času pred spanjem. Knjige te popeljejo v druga- čen svet, ti dajo širino in znanje. Če bi morala iz- birati med elektronsko in papirno obliko, bi izbra- la slednjo, saj jo lahko občutiš med prsti in je tudi manj naporna za oči. Pripravil in fotografirala Marija Šukalo Poletje in z njim dopustniški dnevi se počasi poslavljajo. Soraz- merno z odhodom poletja se zno- va polnijo knjižne police v sloven- skih splošnih knjižnicah. Marsika- teri Slovenec si namreč čas za pre- biranje knjig vzame le v času dalj- šega poletnega dopusta. Da je do- pustovanje v družbi knjig še vedno priljubljeno tudi med Zgornjesavi- njčani, kažejo statistični podatki o obisku in izposoji knjižničnega gradiva v Osrednji knjižnici Mozir- je (OKM). Meseca julij in avgust sta po številu obiskovalcev in izposoji gradiva med najmočnejšimi mese- ci v letu, tudi izposoja elektronskih knjig se vedno bolj uveljavlja. BRALCI VEDNO RAJŠI POSEGAJO PO SLOVENSKIH AVTORJIH V vročih dneh si tudi Zgornje- savinjčani izposojajo pretežno le- poslovje in poljudno literaturo. Še vedno so daleč najbolj priljubljeni ljubezenski romani, med priljublje- no »plažno« literaturo se uvrščajo še lahkotnejši zgodovinski romani, trilerji, kriminalke. Je pa v zadnjih letih prišlo do precejšnje spremembe, ki se je knjižničarji in pravzaprav vsi, ki se trudijo negovati domačo sloven- sko literaturo, zelo veselijo. Če je bilo še nekaj let nazaj na seznamu najbolj iskanih knjig najti le redke slovenske avtorje, se je sedaj trend precej obrnil. Na spletnem portalu Cobiss je objavljen seznam najbolj branih romanov ta mesec, ki kaže, da prvih pet mest zasedajo le ro- mani slovenskih avtorjev. Najbolj brana je knjiga Belo se pere na devetdeset avtorice Bro- nje Žakelj, isti naslov, le v elektron- Izposoja e-knjig v okviru mozirske knjižnice narašča, še vedno pa ljubitelji knjig radi posežejo po klasični knjigi. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 5 Tema tedna, Aktualno ski verziji, zaseda drugo mesto. Sledijo ji Pogodba Mojce Širok, Le- ninov park Tadeja Goloba in Sodni dnevi Petra Čeferina. Tudi v OKM v zadnjih letih beležijo velik poskok romanov slovenskih avtorjev med najbolj iskane knjige za izposojo. NA NAJBOLJ ISKANE KNJIGE JE TREBA TUDI ČAKATI Zaradi ogromnega povpraše- vanja je v nekaterih knjižnicah na knjigo Bronje Žakelj, za katero je letos prejela nagrado Kresnik, pot- rebno čakati tudi pol leta ali še več. V OKM so se z njo dobro založili, v obtoku po vseh krajevnih knjižni- cah je kar enajst izvodov v papirni obliki in pet v elektronski. Kot pravijo mozirski knjižničarji, je tudi pri njih po tej knjigi izred- Izposoja e-knjig v okviru Osrednje knjižnice Mozirje naraš- ča, do sredine avgusta so si bralci izposodili že 74 elektronskih izvodov knjig. Zato bosta članom mozirske knjižnice v kratkem na voljo dva kvalitetna bralnika e-knjig. V juliju 2019 je bilo v vseh krajevnih knjižnicah v dolini skupaj zabeleženih 4.169 obiskov, kar je največ v letošnjem letu. Člani so si v tem mesecu izposodili 10.436 enot knjižničnega gradiva. V poletnih mesecih lanskega leta (junij, julij in avgust) je v vseh krajevnih knjižnicah zabeleženih slabih 11 tisoč obiskovalcev, ki so si izposodili nekaj več kot 27 tisoč enot knjižničnega gradiva. no povpraševanje. Samo v Mozir- ju je na štiri izvode kar dvajset re- zervacij, manj rezervacij beležijo v ostalih krajevnih knjižnicah. Tu- di vsi ostali prej omenjeni naslovi so izposojeni, vendar se nanje ča- ka manj časa. Knjižničarji zagota- vljajo, da kvalitetnega in zabavne- ga branja pri njih ne primanjkuje, le priložnost je potrebno dati tudi trenutno manj promoviranim av- torjem. VEDNO VEČ ZGORNJESAVINJČANOV BERE TUDI DIGITALNO Zato vsem, ki iščejo dobro bra- nje, tudi letos ponujajo še povsem svež seznam tridesetih knjig iz bralne značke za odrasle Zgornje- savinjčani s knjigo v roki. V OKM projekt bralne značke poteka že ju- bilejno 15. leto, vsakič pa se prebi- ranju knjig iz skupnega seznama pridruži več bralcev. Lani je pri- znanje za opravljeno bralno znač- ko prejelo že 152 članov knjižnice. Da zadostijo povpraševanju po določenih knjigah, jih vedno več ponujajo tudi v elektronski obli- ki. Člani si lahko v knjižnici pris- krbijo geslo, s katerim se nato pri- javijo v Biblos (prvo slovensko platformo za izposojo e-knjig). Za brezplačno izposojo je trenutno na voljo okoli 360 naslovov elek- tronskih knjig. In kot kažejo stati- stike, je bilo v letošnjem letu tudi pri nas največ zanimanja za ele- ktronsko izposojo knjige Belo se pere na devetdeset. Sicer pa podatki pričajo, da iz- posoja e-knjig v okviru mozirske knjižnice narašča tudi med Zgor- njesavinjčani. Lani je bilo v celem letu zabeleženih 66 izposoj, letos so si bralci do sredine avgusta iz- posodili že 74 elektronskih izvodov knjig. Samo v zadnjih 30-ih dneh so si člani OKM e-knjige izposodili 22-krat. Tudi podatki platforme Bi- blos kažejo, da si jih bralci najbolj sposojajo v poletnem času, ko se z e-knjigami naloženimi na bralnike ali druge primerne naprave odpra- vijo na potovanje. Tatiana Golob SLOVENIJA NAJ BI BILA PO NOVEM RAZDELJENA NA ENAJST POKRAJIN Bomo imeli po letu 2023 Savinjsko-šaleško pokrajino? Strokovna komisija pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika je pripravila osnutek zakona, po katerem bi ustanovili pokrajine, določili njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov. Na spletni strani Pokrajine.si je objavljen poziv občanom in zain- teresirani javnosti za dajanje pri- pomb in dopolnitev k osnutku za- kona o ustanovitvi pokrajin. Rok za pripombe in dopolnitve teče od 16. avgusta do konca oktobra. Na stra- ni je objavljen tudi osnutek zakona. Ta predvideva enajst pokrajin, od tega kar sedem za vzhodno polovi- co Slovenije. Predvidena je tudi Sa- vinjsko-šaleška pokrajina. SAVINJSKO-ŠALEŠKA POKRAJINA Na pobudo predsednika drža- ve, predsednika državnega sveta, predsednikov združenj občin Slo- venije in nekaterih drugih je bila oblikovana ožja strokovna komisija pod vodstvom izrednega profesor- ja dr. Boštjana Brezovnika. Ta je pripravila osnutek zakona, po kate- rem bi ustanovili pokrajine, določi- li njihova območja, imena in sede- že ter število članov prvih pokrajin- skih svetov. Po predlogu bi bila naša drža- va razdeljena na Dolenjsko, Go- renjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodna Šta- jersko, Koroško, Ljubljansko, Pri- morsko-notranjsko, Savinjsko-ša- leško in Pomursko pokrajino. POSAMEZNI SEDEŽI V RAZLIČNIH KRAJIH Avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bi- li v istem, pač pa v različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže po- krajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spreme- nili in določili s statutom pokrajine. Za sedež Savinjsko-šaleške pok- rajine bi po omenjenem predlogu določili Velenje, za sedež njenega pokrajinskega sveta Šoštanj in za sedež sveta občin Mozirje. POKRAJINE Z LETOM 2023? Zamisel o enajstih pokrajinah, ki bi bile po svoji osnovi vezane na že danes obstoječe mestne občine kot administrativna in urbana sre- dišča, je Brezovnik napovedal juli- ja na srečanju v državnem svetu. K izbiri takšnega izhodišča pa je vo- dilo tudi to, da so ga podprli v zdru- ženjih občin. Brezovnik je pojasnil, da temelji osnutek na pokrajinski zakonoda- ji, ki je bila pripravljena že v letih 2007/2008. Koncept pokrajine so sicer sedaj zastavili nekoliko dru- gače, tako da bi bila ta po svoji or- ganizacijski strukturi čim bolj prib- ližana ureditvi v občini. Ko bi bil dosežen dovolj širok kon- senz, bi postopki stekli dalje. Držav- ni svet bi po zaključeni javni obrav- navi predlog zakona vložil v proced- uro sprejemanja v državnem zbo- ru. Če bi vse potekalo po načrtih, je predvideno, da bi regionalizacija za- živela s 1. januarjem 2023, kar je za- pisano tudi v predlaganem zakonu. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 6 Gospodarstvo KAKO SMO GOSPODARILI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V LETU 2018 Slabše kot predlani, a še vedno bolje od republiškega povprečja Poslovanje slovenskega gospo- darstva je bilo v lanskem letu zelo uspešno, po nekaterih kazalnikih celo najboljše v zadnjih nekaj letih. Toda podatki kažejo, da se gospo- darska rast upočasnjuje, zato nis- mo na najboljši poti, da bi doseg- li cilje, ki smo si jih zastavili kot na- cionalna ekonomija, da bi zmanj- šali razliko do najrazvitejših držav Evropske unije. Ali lahko do podob- nih zaključkov pridemo tudi po pre- gledu lanskoletnih rezultatov zgor- njesavinjskega gospodarstva? GOSPODARSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V LETU 2018 Na območju občin Mozirje, Na- zarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad je v le- tu 2018 poslovalo 265 gospodarskih družb in 609 samostojnih podjetni- kov, skupno torej 874 gospodarskih subjektov. Pri tem je potrebno pou- dariti, da so v ta pregled v kategori- ji samostojnih podjetnikov zajeti sa- mo podatki o poslovanju tistih pod- jetnikov, ki so oddali letna poročila, medtem ko podatki o poslovanju sa- mostojnih podjetnikov, ki so obdav- čeni na podlagi ugotovljenega do- bička z upoštevanjem normiranih odhodkov in niso zavezani k predlo- žitvi letnih poročil (t. i. normiranci), v tem pregledu niso zajeti. Gospodarske družbe in sa- mostojni podjetniki so v letu 2018 skupaj: • zaposlovali 3.752 delavcev ozi- roma tri odstotke več kakor v letu 2017; • ustvarili 675.119 tisoč evrov pri- hodkov (- 3 % glede na leto 2017); • ustvarili 634.852 tisoč evrov odhodkov (- 1,5 %); • izkazali 42.066 tisoč evrov čis- tega dobička (- 17 %), • izkazali 2.343 tisoč evrov čiste izgube (+ 2 %); • izkazali 39.723 tisoč evrov neto čistega dobička (- 18 %). Glede na število gospodarskih subjektov je bilo lani v Zgornji Sa- vinjski dolini največ – skoraj 70 od- stotkov - samostojnih podjetnikov. Glede na število zaposlenih v go- spodarstvu Zgornje Savinjske do- line so največji delež predstavljale gospodarske družbe (82,5 %). Upo- števajoč obseg prihodkov so prav tako daleč največji delež predsta- vljale gospodarske družbe (89 %). Gospodarske družbe so lani izkaza- le 88 odstotkov neto čistega do- bička gospodarstva Zgornje Sa- vinjske doline. Zaradi prevladujo- čega položaja gospodarskih družb je v tem pregledu največ pozornos- ti namenjene njihovim rezultatom. GOSPODARSKE DRUŽBE V preteklem letu je na območju občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad poslovalo 265 gospo- darskih družb (štiri manj kot leta 2017), ki so predstavljale 0,4 odstot- ka vseh gospodarskih družb v Slo- veniji. Omenjene družbe so zapo- slovale 3.097 delavcev oziroma 0,8 odstotka vseh zaposlenih v sloven- skih gospodarskih družbah, ustva- rile so 0,6 odstotka vseh prihodkov v nacionalnem merilu in 0,8 odstot- ka celotnega neto čistega dobička. Osnovni kazalniki poslovanja Prihodki na zaposlenega v go- spodarskih družbah Zgornje Sa- vinjske doline so znašali 194 tisoč evrov, kar je bilo 3,3 odstotka manj od republiškega povprečja. Ne- to čisti dobiček na zaposlenega je znašal 11.301 evro, kar je bilo bi- stveno več (35,5 %) od povprečja gospodarskih družb na nivoju Slo- venije. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 48.306 evrov - za skoraj devet odstotkov višja od povprečja na državnem nivoju. Povprečna mesečna (bruto) pla- ča na zaposlenega v letu 2018 je znašala 1.591 evro, kar je bilo 3,7 od- stotka manj od slovenskega pov- prečja. Zgornjesavinjske gospodarske družbe so lani na 100 evrov odhod- kov ustvarile 106 evrov prihodkov. Posledično je kazalnik gospodar- nosti znašal 1,06 in je malce pre- segal republiško povprečje (1,05). Družbe so v letu 2018 na 100 evrov kapitala ustvarile 77 evrov neto do- dane vrednosti. Kazalnik donos- nosti kapitala je tako znašal 0,77 in je bil za 60 odstotkov višji od povprečja slovenskih družb. Kazal- nik donosnosti sredstev, ki pred- stavlja razmerje med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi, je znašal 0,37 in je za 58 odstotkov presegal republiško povprečje. Prihodki Prihodki gospodarskih družb v Zgornji Savinjski dolini so v letu 2018 znašali 600.320 tisoč evrov, od tega so čisti prihodki od prodaje na domačem trgu predstavljali 32 % in so znašali 194.572 tisoč evrov; v primerjavi z letom prej so bili višji za 5,8 %. Čisti prihodki od proda- je na tujih trgih so znašali 390.794 tisoč evrov oziroma 65 % vseh pri- hodkov, v primerjavi z letom 2017 so bili nižji za 5,5 %. Odhodki Družbe so v letu 2018 izkazale 564.485 tisoč evrov odhodkov, kar je bilo 0,7 % manj kakor v letu 2017. Večino celotnih odhodkov (99,5 %) so predstavljali poslovni odhodki, med katerimi so bili po obsegu naj- večji stroški blaga, materiala in storitev (445.729 tisoč evrov), kate- rih delež je bil 79 %; v primerjavi z letom 2017 so bili nižji za slab odsto- tek. Na drugem mestu po obsegu so bili stroški dela v višini 79.273 tisoč evrov, ki so v primerjavi s predlan- skim letom padli za dobra dva od- stotka in so predstavljali 14-odstotni delež. Stroški plač so se zmanjša- li za skoraj šest odstotkov in so zna- šali 59.144 tisoč evrov, njihov delež v strukturi odhodkov je znašal 10,5 %. Lanska povprečna mesečna bruto plača v gospodarskih druž- bah Zgornje Savinjske doline je znašala 1.591 evrov. Glede na leto prej je bila nižja za deset odstotkov. Dodana vrednost in izguba na substanci Dodano vrednost v skupnem znesku 149.696 tisoč evrov (- 2,9 %) je lani ugotovilo 213 gospodarskih družb v vseh občinah Zgornje Sa- vinjske doline, izgubo na substan- ci v skupnem znesku 91 tisoč evrov (2,6-krat več kot leta 2017) pa je iz- kazalo 40 družb v občinah Mozir- je, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljub- no in Gornji Grad. Družbe so lani ustvarile 149.604 tisoč evrov neto dodane vrednosti (- 2,9 %) oziro- ma 48.306 evrov neto dodane vred- nosti na zaposlenega (- 7 ,4 %). Čisti dobiček in čista izguba Čisti dobiček gospodarskih družb je lani znašal 36.754 tisoč evrov in je bil za skoraj petino niž- ji kot leto prej. Družbe z območja Občine Ljubno so v lanskem letu ustvarile skoraj 52 odstotkov čiste- ga dobička v dolini, družbe z obmo- čja Občine Nazarje pa 36 odstotkov. 89 % vseh prihodkov gospodarstva so ustvarile gospodarske družbe. 48.306 evrov je znašala neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah. Pregled števila zaposlenih v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih v Zgornji Savinjski dolini v obdobju 2008-2018 kaže, da je bilo lani 430 zaposlenih več kot v letu pred začetkom krize. (Vir: AJPES) Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 7 Gospodarstvo Leta 2018 je čista izguba zgor- njesavinjskih družb znašala 1.756 tisoč evrov (- 12 %). Slabo polovico čiste izgube v dolini v višini 817 ti- soč evrov so izkazale družbe iz ob- čine Mozirje, družbe z območja Ob- čine Nazarje pa slabo tretjino oziro- ma 547 tisoč evrov. Ker je čisti dobiček družb Zgor- nje Savinjske doline v letu 2018 presegel čisto izgubo, so družbe poslovno leto 2018 sklenile z neto čistim dobičkom v znesku 34.999 tisoč evrov, kar je bilo 19 odstotkov manj kot leto pred tem. Rezultati poslovanja po občinah Največ gospodarskih družb – 77 oziroma 29 odstotkov - je bilo v letu 2018 registriranih na območju Ob- čine Mozirje. Po številu zaposle- nih v gospodarskih družbah je v ospredju Občina Nazarje. Nazarske družbe so lani zaposlovale 1.584 delavcev, kar je bilo 4,4 % več kot leto prej, njihov delež pa se glede na leto prej ni spremenil in je zna- šal dobrih 51 odstotkov. Prihodki gospodarskih družb na območju Občine Nazarje so la- ni znašali 364.494 tisoč evrov. V pri- merjavi z letom 2017 so bili nižji za dobrih šest odstotkov, njihov delež je znašal 61 %. Največ neto dodane vrednosti so lansko leto ustvarile gospodar- ske družbe z območja Občine Na- zarje, in sicer 74.738 tisoč evrov, kar je bilo 7,4 % manj kot predlani, de- lež njihove neto dodane vrednosti pa je znašal točno polovico. V letu 2018 so največ neto čis- tega dobička ustvarile gospodar- ske družbe z območja Občine Ljub- no, in sicer 18.891 tisoč evrov, 28 odstotkov in pol manj kot predla- ni, kar je bilo 54 % vsega neto čis- tega dobička gospodarskih družb v Zgornji Savinjski dolini. SAMOSTOJNI PODJETNIKI V preteklem letu je na obmo- čju zgornjesavinjskih občin poslo- valo 609 samostojnih podjetnikov (1,7 % več kot leta 2017), ki so od- dali letno poročilo. Omenjeni pod- jetniki so predstavljali 1,1 odstot- ka vseh samostojnih podjetnikov v Sloveniji. Zaposlovali so 655 delav- cev (4,9 % manj kot leto prej) oziro- ma 1,5 odstotka vseh zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v državi ter ustvarili 74.800 tisoč evrov pri- hodkov (- 7,1 %), kar je bilo 1,4 od- stotka vseh prihodkov samostojnih podjetnikov v Sloveniji. Zgornjesa- vinjski podjetniki so lani izkazali 4.725 tisoč evrov neto podjetniko- vega dohodka (- 6,9 %), ki ga lahko primerjamo z neto čistim dobičkom gospodarskih družb, njihov delež v slovenskem merilu po tem kazalni- ku je bil 1,2 %. Prihodki in odhodki Samostojni podjetniki so v le- tu 2018 ustvarili 74.800 tisoč evrov prihodkov, pri čemer so prihodki na tujih trgih znašali 11.385 tisoč evrov (9,4 % manj kot leto prej) in so predstavljali dobrih 15 odstotkov vseh prihodkov. Samostojni podje- tniki tako še naprej ostajajo izrazito vezani na domači trg. Samostojni podjetniki so v le- tu 2018 ugotovili 70.368 tisoč evrov odhodkov (- 7 ,6 %). Večino celotnih odhodkov (99,4 %) so predstavljali poslovni odhodki, katerih pretežni del, 70 odstotkov, so predstavlja- li stroški blaga, materiala in sto- ritev, ki so bili v primerjavi z letom 2017 nižji za skoraj deset odstot- kov. Stroški dela so pri samostoj- nih podjetnikih pomenili slabih 16 odstotkov vseh odhodkov. Znašali so 11.170 tisoč evrov, 2,4 % več ka- kor v letu 2017 . Stroški plač so v lanskem letu znašali 8.199 tisoč evrov in so bili za slab odstotek višji kot predlani. V letu 2018 je bila povprečna me- sečna bruto plača na zaposle- nega pri samostojnih podjetnikih 1.043 evrov in je bila za dobrih šest odstotkov višja kakor v letu 2017 . Dodana vrednost in izguba na substanci Dodano vrednost v skupnem znesku 21.942 tisoč evrov (- 1,4 %) je lani ugotovilo 558 samostoj- nih podjetnikov v vseh občinah Zgornje Savinjske doline, izgu- bo na substanci v višini 406 ti- soč evrov (4,1-krat več kot leto prej) pa 51 podjetnikov iz prav ta- ko vseh občin. Samostojni podjetniki so v letu 2018 ustvarili 21.535 tisoč evrov ne- to dodane vrednosti (- 2,8 %) Ne- to dodana vrednost na zaposle- nega je znašala 17.037 evrov (- 0,9 %), pri čemer velja opozoriti, da so v ta izračun vključeni tudi nosilci dejavnosti. Omenjeni znesek je za 15,6 odstotka višji od republiškega povprečja, kar govori o tem, da so podjetniki v Zgornji Savinjski dolini bolj produktivni kot podjetniki v dr- žavnem merilu. Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid Podjetnikov dohodek (dobiček) v znesku 5.313 tisoč evrov (- 0,9 %) je v letu 2018 ugotovilo 533 samostoj- nih podjetnikov v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. Negativni poslovni izid (izgubo) v znesku 588 tisoč evrov (dvakrat višjo kot predla- ni) je v letu 2018 ugotovilo 76 sa- mostojnih podjetnikov v dolini. Rezultati poslovanja po občinah Največ samostojnih podje- tnikov, ki so oddali letna poroči- la za leto 2018, je bilo registriranih na območju Občine Mozirje, in si- cer 155 (eden več kot leta 2017), nji- hov delež v Zgornji Savinjski doli- ni pa je znašal dobro četrtino. Mo- zirski podjetniki so imeli tudi naj- večje število zaposlenih – 153 (+ 11,7 %) oziroma slabo četrtino vseh v dolini. Največ prihodkov v dolini so ustvarili samostojni podjetniki z območja Občine Rečica ob Savinji – 17.904 tisoč evrov (- 30,5 %), nji- hov delež je znašal slabih 24 od- stotkov. Tudi najvišji znesek neto dodane vrednosti so v letu 2018 ustvarili samostojni podjetniki iz Rečice ob Savinji, znašal je 4.908 tisoč evrov (- 22,7 %), v dolini pa je predstavljal skoraj 23-odstotni de- lež. Z najvišjim neto podjetniko- vim dohodkom so poslovno leto sklenili mozirski podjetniki, znašal je 1.032 tisoč evrov (- 15,9 %) in je predstavljal 21,8 % celotnega neto podjetnikovega dohodka v Zgornji Savinjski dolini. Franci Kotnik Vir: AJPES 1.591 evrov je znašala povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarskih družbah. Razvojna mreža gospodarskih družb kaže, da zgornjesavinjske družbe bistveno presegajo republiško povprečje pri donosnosti kapitala in donosnosti sredstev. (Vir: AJPES) Podatki o neto poslovnem izidu gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov pričajo, da je zgornjesavinjsko gospodarstvo v zadnjem desetletju konstantno poslovalo pozitivno. (Vir: AJPES) Zneski v 000 EUR Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 8 Iz občin ŠIRITEV DELOVNIH PODROČIJ SKUPNE OBČINSKE UPRAVE Občina bo imela toliko stroškov, kolikor skupnih organov bo potrebovala Sonja Glažer je obrazložila svetnikom, kakšen strošek bo za občino uporaba storitev skupne občinske uprave. (Foto: Štefka Sem) Predlog odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije je svetnikom mozirske obči- ne predstavila vodja Medobčinske inšpekcije, re- darstva in varstva okolja na Mestni občini Velenje Sonja Glažer. Skupna občinska uprava že obsta- ja, je povedala, sestavlja jo 14 občin ustanovite- ljic, med te spadajo vse zgornjesavinjske občine ter več občin spodnje Savinjske in Šaleške doline. Skupna občinska uprava bi se zaradi potreb raz- širila, zagotavljala bi pokrivanje enajstih delovnih področij. Občina Mozirje je zainteresirana za sto- ritve pravne službe, odvetniške storitve in ureja- nje prometa – redarstvo in inšpektorat. MOŽNOST SUBVENCIONIRANJA DO 75 ODSTOTKOV Od leta 2004 je Občina Mozirje že vključena v skupni organ, kar se tiče inšpekcije in redar- stva, nekaj let kasneje se je priključila še na po- dročju urbanizma. V prenovljenem odloku je na- vedenih enajst delovnih področij, ki bi jih sku- pna uprava zagotavljala. Če se bodo enemu po- dročju pridružile vsaj tri občine, bodo v tem pri- meru upravičene do 30-odstotnega sofinancira- nja s strani države. Vsako dodatno delovno po- dročje prinese še dodatnih pet odstotkov, obči- na pa bo lahko dobila povrnjenih maksimalno 55 odstotkov stroškov. Na teh 55 bo država do- dala še 20 odstotkov za stroške prevozov, izo- braževanj. Država bo za zaposlene v skupni ob- činski upravi sofinancirala stroške plač in pri- spevke delodajalca. ŽE PREKO DVAJSET ZAPOSLENIH Zaposleni v skupnem občinskem organu bo- do še naprej zaposleni v skupnem organu na MOV. Trenutno zaposlenih je preko dvajset, za- poslovanje pa bo v prihodnje na osnovi potreb, ki jih bodo izkazale priključene občine. Šele ko bodo vse občine sprejele odlok v prvem branju in podale pripombe in predloge, bo šel v drugo branje. Potrditev odloka želijo konec leta, z na- slednjim letom bi občine že lahko sklenile po- godbe o opravljanju storitev PREDNOSTI IN PASTI PRIDRUŽITVE Mag. Damjan Kocjanc je vprašal za vzrok iz- stopa Občine Polzela iz skupnega organa. Gla- žarjeva mu je odgovorila, da občine spodnje Sa- vinjske doline bolj gravitirajo v Celje in nekate- re se bodo priključile Celju. Marka Presečnika je zanimalo, kaj stroškovno pomeni odhod ne- katerih občin iz skupnega organa? Glažarjeva je odgovorila, da je strošek odvisen le od naroče- nih storitev, kar pomeni, da bodo še vedno pla- čevali le opravljene storitve za občino, da stro- šek ni pavšalen. Župan Ivan Suhoveršnik je dodal, da občino pravne storitve stanejo veliko in z vključitvijo v te storitve bi lahko dobili vsaj polovico stroškov povrnjenih. Zaradi povračila stroškov pa je upo- raba storitev skupne občinske uprave prav go- tovo pozitivna. Štefka Sem Enako kot do sedaj bo ostalo sofinanciranje, je povedala Glažerjeva. Za opravljene storitve bo Mestna občina Velenje (MOV) izstavila račun. Na področju redarstva na osnovi urne postavke, na področju urbanizma sofinancira zaposlitev urbanista. Na enak način, z urno postavko, se bodo financirala področja odvetniških storitev. Vsaka občina se bo sama odločila, za katera de- lovna področja so zainteresirani. Odlok zajema tudi vsa pravila glede obveznosti, pravic, dolž- nosti, izstopa iz skupnega organa in podobno. KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE S pisnimi pripombami odločno proti izgubi pol milijona evrov Županji in župani oziroma predstavniki sed- mih zgornjesavinjskih občin so se v sredo, 7 . av- gusta, sestali na Rečici ob Savinji. Glavni povod za srečanje je bilo nestrinjanje z nameravani- mi spremembami zakona o financiranju občin, o katerem smo nedavno pisali in ki bi vsem na- šim občinam močno prikrajšal denar za investi- cije v infrastrukturo. NAJVEČ BI IZGUBILI NAJMANJŠI Po predlagani novi formuli bi manjše občine, ki imajo na skrbi obsežno cestno omrežje do po- sameznih domačij, precej izgubile, pridobile pa bi po predlagani spremembi zlasti mestne ob- čine. Kot kaže izračun, ki ga je na občine pos- lalo Združenje občin Slovenije, bi vse tukajšnje občine skupaj bile prikrajšane za več kot 475 ti- soč evrov. Tolikšen manjko bi krepko občutili tu- di občani, saj bi bilo okrnjeno vzdrževanje cest in ostale javne infrastrukture. PISNE PRIPOMBE NA VLADO Prisotni so na kolegiju izrazili ogorčenje in absolutno nestrinjanje s predlaganimi spre- membami formule za izračun primerne porabe občin. Po daljši razpravi je Ana Rebernik, rečiš- ka županja, ki v tem polletju predseduje kolegi- ju zgornjesavinjskih županov, predstavila bese- dilo oziroma pripombe na predlog zakona, ki so ga sprejeli in ga poslali na pristojne institucije ter medijem. Glede na obstoječi zakon so v no- veli predvideni štirje novi členi. Na dva kolegij ni imel pripomb, ne strinjajo pa se z novo vsebino 10. b člena in 13. člena. DENAR OD BOGATIH K REVNIM Pri 10. členu naši predstavniki predlagajo možnost stopnje zadolžitve občin z 8 na 10 od- stotkov, kar predlaga tudi Združenje občin Slo- venije. 13. člen, kateremu nasprotujejo v tu- kajšnjih pa tudi številnih drugih manjših obči- nah, se nanaša na spremembo uteži za izračun primerne porabe občin. Manjšo vlogo bi poslej v izračunu formule imele dolžine cest in poti, ki jih mora vzdrževati posamezna občina, večjo pa število predšolskih otrok in starostnikov. Kot je zapisano v dopisu, naslovljenem na vlado, je »absurdno in absolutno nesprejemlji- Kar 141.859 evrov bi s spremembami zakona o financiranju občin na leto izgubila Občina Luče. Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 9 Iz občin, Oglasi SOLČAVSKO Končana sanacijska dela na plazu Cmagar Območje plazu po izvedenih sanacijskih delih (fotodokumentacija Občine Solčava) GOZDARSKO KMETIJSKA OPREMA MELAVC Družinsko podjetje na trgu že 30 let Utrinek s praznovanja 30-letnice podjetja Melavc iz Ljubije (fotodokumentacija podjetja) Družinsko podjetje Melavc je Anton Melavc ustanovil v Ljubiji pred natanko 30 leti. Kot iz- kušen trgovec na področju gozdarsko kmetijske opreme je takrat začutil potrebo po ustanovitvi specializiranega podjetja. Slednje naj ne bi pro- dajalo zgolj opreme, ampak nudilo tudi nasvete za učinkovitejše delo. VSE OBDOBJE SODELUJEJO S PODJETJEM STIHL Začeli so z verigami za motorne žage znam- ke Stihl. Takrat, pravi Anton Melavc, je bilo na tr- gu pet vrst teh žag, danes jih je že okoli 200. To govori o napredku, ki ga podjetje Stihl ves čas vlaga v razvoj. Stihl je bil Melavčev prvi poslov- ni partner in tudi danes še vedno najmočnejši. Zgledno sodelovanje iz leta v leto nadgrajujejo z vedno novimi in novimi produkti. USTANOVILI LASTNI SERVIS Po desetletju delovanja so v podjetju, ki da- nes zaposluje devet ljudi, začutili potrebo po ustanovitvi lastnega servisa za proizvode, ki jih prodajajo. Odtlej so tudi na tem področju zanes- ljiv partner nešteto strankam, ki se v prostore njihovega podjetja radi vračajo. Seveda zado- voljni s ponudbo, kvalitetnimi storitvami in pro- fesionalno obravnavo. ODPRLI POSLOVNO ENOTO V CELJU Leta 2002 so svoje usluge razširili z odprtjem poslovne enote v Celju. Trg je obsežen, kar terja od njih vedno več znanja in prilagodljivosti. Že- lja, da bi v največji možni meri ustregli svojim strankam, pa ostaja na prvem mestu. Po treh desetletjih delovanja in zglednega sodelovanja s Stihlom imajo danes v svojih pro- storih tudi proizvode nekaterih drugih proizva- jalcev. Pri njih so na voljo proizvodi kmetijsko gozdarske opreme proizvajalcev, kot so Holtec, BCS, Honda, Profesional, John Deere, NIS, Ram- da, Castel garden, Husqvarna, Marina, Cup ca- det, Fiskars, Viking, Krpan … Ob okroglem jubileju in praznovanju treh desetletij delovanja in razvoja na zahtevnem trgu se v podjetju Melavc zahvaljujejo svojim zvestim kupcem, z obljubo, da se bodo vedno trudili za dvig nivoja kvalitete svoje ponudbe in storitev. PR vo prelivanje denarja iz občin z največ cestami, ki so najredkeje poseljene, praviloma najmanj- še in najšibkejše, k največjim in najmočnejšim občinam.« ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE OMREŽJA OBČINSKIH CEST Navedeno je še, da imajo občine Zgornje Savinj- ske doline glede na število prebivalcev nesoraz- merno veliko dolžino propadajočih cest in pripada- joče infrastrukture. Vedno več je stroškov za sana- cijo posledic na infrastrukturi po številnih naravnih nesrečah, ki smo jim priče v zadnjih letih. Ker ni večjih industrijskih con, so občine od- visne od sredstev, ki jih dobivajo iz državnega proračuna, razvojno pa predvsem od turizma. Turistični obisk je v veliki meri odvisen tudi od ustreznih cest. NENEHNA SLABITEV PODEŽELJA »Občine Zgornje Savinjske doline opozar- jamo vlado na nenehno slabitev podeželja in na zanemarjanje njegove vloge kot vzdrževal- ca kulturne krajine in rekreacijskega prosto- ra za vse državljane. Prav tako opozarjamo na očitno neprepoznavanje specifičnih problema- tik podeželskega prostora, kar se izkazuje tu- di s predlagano spremembo izračuna primer- ne porabe,« so zgornjesavinjski županji, župa- ni in predstavniki občin s kolegija sporočili slo- venski vladi. Marija Lebar V neurjih, ki so zadnja leta prizadela solčavsko občino, se je sprožilo več zemeljskih plazov. Eden od njih je bil plaz Cmagar nad sta- novanjsko hišo v Podolševi. Tu so bila opravljena obsežna sanacijska dela, ki so bila delno finan- cirana z državnimi, delno z občinskimi sredstvi. SANACIJA V DVEH DELIH Sanacija plazu je potekala v dveh delih. Po- bočje nad stanovanjsko hišo so podprli s kam- nito betonskim zidom, izvedli zajetje talne vode in vodo speljali po hudourniških kanaletah do obstoječega jarka. Tam so zgradili še stabiliza- cijski prag. Pod dovozom k stanovanjskih hiši in pod regionalno cesto so izvedli nova cevna pre- pusta. Drugi del sanacije je zajemal odvod talne vode ob vznožju pobočja nad stanovanjsko hi- šo. Za podporo strme in plazljive brežine je bil na uvozu zgrajen podporni zid. PROJEKT MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR TER OBČINE Vrednost projekta je bila malo manj kot 47.000 evrov. Od tega je 36.500 evrov sofinan- cerskega denarja ministrstva za okolje in pros- tor, razliko je zagotovila občina iz lastnih prora- čunskih sredstev. Marija Lebar Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 10 Organizacije, Gospodarstvo VRHUNEC POLETNE SEZONE NA GOLTEH Rekorden obisk na veliki šmaren Na Golte so se zgrnile množice pohodnikov, kolesarjev in obiskovalcev z osebnimi avtomobili. (Foto: Jože Miklavc) Ob dobro obiskani poletni se- zoni hotela in planinskega kom- pleksa Golte so se upravljalci ZLTC Golte še posebej pripravili na tra- dicionalno dober obisk ob prazni- ku 15. avgusta. Na vrh priljubljene planine so se zgrnile množice po- hodnikov, kolesarjev in obiskoval- cev z osebnimi avtomobili. Golte- jeva ekipa je pripravila ugodno pa- ketno ponudbo prevoza z žičniško kabino in pogostitve ter več mož- nosti za razvedrilo in številna doži- vetja v naravi. ZADOVOLJNI GOSTITELJI HOTELA NA GOLTEH Direktor hotela mag. Mitja Ter- če je povedal: »Četrtek, 15. av- gusta, je bil zares rekorden obisk Golt. Nikoli do sedaj še nismo z ni- halko prepeljali toliko ljudi. Po naši GOLTE SO MNOŽIČNO OBISKALE TUDI MLADE DRUŽINE Ob pričakovano dobrem obisku svete maše na prostem v Mora- vi so okrepili gostinsko ponudbo na Mozirski koči, pri vhodu v Alp- ski vrt in na terasi pri Treh plotih. Poskrbeli so za zabavo s harmoni- karjem Sašem Novakom pred Mo- zirsko kočo, družinski piknik z ani- macijo na prireditvenem prosto- ru pri jezeru pod Medvedjakom in glasbeno skupino Mint na plošča- di hotela Golte. Svoje je dodala tu- di koča pri Žlajfarju. Da so doživeli na Golteh never- jetno množičen obisk, ni bilo le na- ključje in napoved dobrega vre- mena, temveč tudi rezultat dobre priprave in obveščanja javnosti. Jože Miklavc oceni je bilo na planini okoli 2.500 ljudi. Nova izboljšana ponudba ter povezovanje s partnerji v Savinj- ski dolini pa že dajejo dobre rezul- tate letošnje poletne sezone. Trudi- mo se, da so obiskovalci zadovoljni ter da svoje dobre občutke in izku- šnje delijo naprej. Z dosežkom smo zadovoljni, a so naši cilji še višji.« Eden od spremljevalcev žičniških kabin Aljaž Paulič je povedal, da so do 13. ure iz Žekovca do hotela pre- peljali več kot tisoč obiskovalcev, med njimi tudi precej kolesarjev. SREČANJE PREDSTAVNIKOV SMUČARSKIH SKOKOV IN NORDIJSKE KOMBINACIJE NA NAJVIŠJI RAVNI Walter Hofer bo v Logarski dolini predstavil svojega naslednika Najvišji predstavniki FIS se bodo odločali o tehničnih dele- gatih, njihovih asistentih in sodnikih na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu 2020, o svetovnih prvenstvih, kot sta Planica in Oberstdorf, in svetovnemu pokalu. Najvišji predstavniki Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki zastopajo smučarske skoke in nordijsko kombinacijo, bodo prebivali v hotelu Plesnik v Logarski dolini. (Fotodokumentacija hotela) Od 5. do 7. septembra se bo- do na Ljubnem ob Savinji in v Lo- garski dolini srečali najvišji pred- stavniki Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki zastopajo smučar- ske skoke in nordijsko kombina- cijo. Na srečanju bodo sprejeli več pomembnih odločitev, prisoten bo tudi direktor svetovnega pokala Walter Hofer. Ta bo prav v Logar- ski dolini predstavil svojega nasle- dnika Italijana Sandra Pertilleja. TUDI O ZIMSKI OLIMPIJADI Glavni del srečanja bo name- njen delu. Prav pri nas bodo od- ločali o zelo pomembnih zadevah, kot so na primer določitev tehnič- nih delegatov, njihovih asistentov in sodnikov na naslednjih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu 2020, svetovnih prvenstvih, kot sta Pla- nica in Oberstdorf, in v svetovnem pokalu. Govorili bodo tudi o spre- membah pravil na tekmovanjih. UGLEDNA MEDNARODNA UDELEŽBA Na tridnevno srečanje bo- do prišli šefi sodniških organiza- cij iz Japonske, Finske, Turčije, Ka- zahstana, Francije, Nemčije, Nor- veške, Kanade, Avstrije, Italije, Švi- ce, Češke, Slovaške, Poljske, Esto- nije, Južne Koreje, Rusije, ZDA in Slovenije. Koordinator srečanja Rajko Pin- tar, predsednik Organizacijske- ga komiteja svetovnega pokala na Ljubnem, pojasnjuje: »Udeležen- ci bodo prebivali v hotelu Plesnik v Logarski dolini, kjer je tudi primer- na kongresna dvorana za srečanje na tako visoki ravni.« ORGANIZACIJA SREČANJA JE VELIKO PRIZNANJE Med obiskom si bodo gostje ogledali skakalnice na Ljubnem, prav tako pa tudi druge znamenito- sti Ljubnega in Solčavskega. Zato bosta to srečanje podprli tudi obe občini z županjo Katarino Prele- snik in županom Franjem Nara- ločnikom na čelu. Pintar je ob tem še dodal: »Or- ganizacija takšnega srečanje je za ljubenske smučarsko-skakal- ne delavce seveda zelo veliko pri- znanje, saj takšno priložnost do- bijo le redka središča. Lani je bi- lo takšno srečanje v Benetkah. Tu- di zato bo dogodek predstavljal ze- lo pomemben kamenček v mozai- ku prepoznavnosti naše doline na turističnem zemljevidu sveta.« Marija Lebar Iz 19 držav bodo na tridnevno srečanje prišli šefi sodniških organizacij. Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 11 Ljudje in dogodki POSEBEN DAN V MOZIRSKEM GAJU Lipicanci z jahači v vsej svoji lepoti V okviru letošnje poletne razsta- ve v Mozirskem gaju so slednjega na zadnji dan razstave obiskali lipi- canci. Kar 16 so jih pripeljali iz Pe- dagoško raziskovalnega centra za konjerejo Krumperk, da so z mla- dimi jahači pokazali, kaj znajo in zmorejo. Vroča nedelja je v park cvetja privabila obiskovalce od blizu in daleč. Marsikateri izmed njih si je to destinacijo v tem dnevu izbral zavoljo napovedane predstavi- tve lipicancev. Dve, uro trajajoči predstavi sta po odzivih obiskoval- cev sodeč zadovoljili njihovo rado- vednost in pričakovanja. NA HRBTIH PLEMENITIH ŽIVALI VEČINOMA OSNOVNOŠOLCI Po začetnem ogrevanju so po travniku ob kmečki hiši s ko- nji najprej nastopila mlada dekle- ta. V centru namreč deluje več šol, od male naprej. Tu se osnovnošol- ci srečujejo s konji že v okviru špor- tne vzgoje v okviru šolanja. Marsiko- ga ta šport zasvoji do te mere, da se v center vrača in izpopolnjuje svo- je znanje jahanja in dresure. Hitrej- še točke v galopu so izvedli fantje, za izvedbo španske točke pa so se dekleta na konjskih hrbtih pridruži- la fantom. Ob tem so oboji prikazali veliko mero spretnosti, ki je potreb- na, da sta se oba obdržala na hrbtu. Sledile so točka za točko, največ vzdihov pa je požela predzadnja, ko so se na konje povzpeli najmlaj- ši. Stari od sedem do deset let so pokazali pretanjen občutek, ki je potreben, da so jih konji ubogali in strumno korakali v želeno smer. Nastope so obiskovalci nagrajeva- li z bučnimi aplavzi in vzkliki obču- dovanja. CENTER DELUJE POD OKRILJEM BIOTEHNIŠKE FAKULTETE PRC za konjerejo Krumperk deluje kot enota v okviru oddel- ka za zootehniko, Biotehniške fa- kultete, Univerze v Ljubljani. Na- haja se v neposredni bližini av- tocestnega priključka Domžale, zraven gradu Krumperk. Zemljiš- ča in objekte je pred več kot 30 leti odkupila Biotehniška fakul- teta. Takoj je pristopila k obno- vi in dograditvi objektov. Konje- niški del je bil dograjen k najsta- rejšemu hlevu in glavni stavbi, ki sta bila zgrajena leta 1580 za pot- rebe gradu Krumperk. Konji z ja- hači nastopajo širom Slovenije na različnih prireditvah in s tem promovirajo te plemenite živali ter Slovenijo kot njihov dom. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Jahačice so prijezdile na plemenitih lipicancih. Točko poimenovano V pozdrav domovini so izvedli jahači v galopu in z zastavami ljubljanske fakultete, Evrope in Slovenije v rokah. V ritmih flamenka so se v redko videni španski točki jahačem na konjskih hrbtih pridružila mična dekleta. Kot v primeru Mozirskega gaja, ki se je skoraj zadušil ob obisku dopu- stnikov in turistov v dneh poletne razstave, se je na praznični dan 15. avgu- sta trlo ljudi in predvsem avtomobilske pločevine vse do zaklenjene ram- pe do hotela. Ko se je nekje »zagozdilo«, so tisti v koloni lep čas stali vse do Šmihela in ugibali, zakaj se jeklena kača ne premika. Direktor Golt mag. Mitja Terče se je glede tega pomenljivo izrazil, da je v krajinskem parku po odloku prepovedana vožnja in parkiranje avtomo- bilov, ter se vprašal, kako naj se ureja nekaj, kar je prepovedano. Ali je v tem naravnem parku sploh dovoljeno parkirati po vseh možnih cestah in travnikih? Tekst in foto: Jože Miklavc BODICA TEDNA BODICA TEDNA Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 12 Organizacije, Oglasi 43. OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Prikazali življenje in delo ljudi pod Mozirsko planino nekoč Šmihel je bil v nedeljo prizori- šče tradicionalnega 43. Ovčarske- ga praznika. Z njim so organiza- torji, Društvo podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem v sodelova- nju s Kulturnim društvom Rovtar in posamezniki, prikazali življenje in delo ter običaje in navade ljudi pod Mozirsko planino v preteklosti. STRIŽENJE, ČESANJE, PREDENJE IN PLETENJE Kako je potekalo življenje v tem delu naše doline, so pričale raz- lične »žive slike«. Akterji so prika- zali pridelavo volne od striženja ovac, preko česanja in predenja do pletenja. Da so živali bile dobro preskrbljene, so jim pripravili ste- ljo iz smrekovih vej, ogradili pros- tor s turškim plotom, izrezali slamo, pripravili šiklne (leseno kritino) za pokrivanje pastirskih prebivališč – skorjevk. Za lačne pastirje sta pastirici v skorjevki skuhali masovnik, ajdove žgance z ocvirki in kislim zeljem. Ob trdem delu pod planino se je slišala tudi pesem. V preteklosti so kakšno prešer- no zapeli pastirji, na prireditvenem prostoru so to vlogo prevzeli člani Moškega pevskega zbora Šmihel in otroci Šmihelskega zborčka ter Sestrice Vodovnik. RAZSTAVA PRIPOMOČKOV ZA DELO NA KMETIJI Na razstavi so si obiskovalci lah- ko ogledali, s čim so nekdaj op- ravljali različna dela povezana s čebelami in medom, s čim so prip- ravili volno za predenje, kako je bi- la vprežena živina, s kakšnimi glas- bili so igrali v Šmihelu in številne druge eksponate. Razstavljene predmete hrani več kot dvajset do- mačij v Šmihelu. Predsednica KD Rovtar Albina Rajter (levo) in predsednica DPM Šmihel nad Mozirjem Katja Pačnik sta predstavili eksponate na razstavi. Stojnica aktiva kmečkih žena Da so volno lahko pletli, jo je bilo potrebno skrtačiti in spresti. Po besedah predsednice Društ- va podeželske mladine Katje Pač- nik so bili prav presenečeni, ko so ugotovili kakšno bogastvo se skri- va na domačijah. SEJEMSKO DOGAJANJE Svoje izdelke so na ogled in pokušino postavili izdelovalci do- mače in umetne obrti ter kmetje. Tako je bilo mogoče kupiti različne kulinarične dobrote aktiva kmeč- kih žena, pridelovalcev medu in iz- delovalcev suhomesnatih in mleč- nih proizvodov. Za dom in osebno rabo so izdelke ponujali ustvarjalci unikatnih izdelkov iz volne, lesa in klobučevine. Tekst in foto: Marija Šukalo Moderatorja programa sta predstavila hrano, ki sta jo pripravili pastirici. Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 13 Ljudje in dogodki, Organizacije JAMARSKO REŠEVALNA VAJA NA MENINI »Ponesrečenko« izvlekli z vrvno tehniko Jamarji so vajo reševanja pripravili tudi z namenom, da se je udeležijo gasilci in člani civilne zaščite. (Fotodokumentacija Bernarda Štiglica) Jamarska reševalna služba Ve- lenje je pripravila vajo reševanja iz brezna. Izvedli so jo v soboto, 10. avgusta, v Breznu pri Petrovem kri- žu na Menini. Brezno je ena sama vertikala, globoka 65 metrov. Vhod vanj je v plitvi vrtači. NA VAJO VELIKO POVABLJENIH Vajo so izvedli reševalci regij- skega centra Velenje, jamarske re- ševalne službe, ki jo vodi Bernard Štiglic. Izvlek »ponesrečenke« so izvedli z vrvno tehniko. Povabili so člane vodstev gasilskih društev in vodstev civilne zaščite (CZ) ob- čin Ljubno in Gornji Grad. Vaje so se udeležili člani PGD Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta ter predstav- nik CZ gornjegrajske občine. Na analizi so jamarski reševalci z ga- silci govorili o sodelovanju v pri- meru resničnega reševanja. NAJGLOBLJE BREZNO Brezno je poimenovano po kri- žu, ki je bil postavljen v spomin na gozdnega delavca, ki se je smrtno ponesrečil v bližini. Brezno pri Pe- trovem križu je trenutno najgloblja najdena jama na Menini. Štefka Sem PODOKNICA NEDELJSKEGA V LUČAH Pistotnik osvajal učiteljico Bernardo Matijovc Ob zlatem jubileju Lučkega dne- va se je v Lučah v petek, 9. avgu- sta, mudil podokničar Franc Pisto- tnik. Z ekipo Nedeljskega dnevni- ka je prihitel vasovat v Juvanovo hišo Bernardi Matijovc. Da ji bo pihal na dušo in jo poskušal osvo- jiti, je sklenil potem, ko je izvedel, da je učiteljica in je pri utrjevanju znanja njen najljubši ukaz »pono- vi«. Tudi sam namreč, ko je v kamri kakega brhkega dekleta, rad sliši to besedo. DO OKNA OB POMOČI PERIC Lučki fantje od vraga in pol so mu postavili kar nekaj ovir, a je Pistotnik namazan z vsemi »žav- bami« izkoristil lučke perice, da se je približal hiši. Dekleta pa so si ga malo privoščile. Kose spodnje- ga perila je moral poimenovati po lučko in ga pravilno obesiti. Vajen le mestnih oblačil, mu je kmečko spodnje perilo tuje. Tudi v imeno- vanju orodja za spravilo lesa je bil šibek. Povedal je, da mu delo ni ni- koli dišalo, dekleta v mestu pa no- sijo le kombineže in te je z njih sle- kel več kot snel zastav z droga. Po prestanem preizkusu se je le uspel povzpeti v Bernardino kamro in ji izročiti šopek. SESTAVLJENA POLKA KARLIJA GRADIŠNIKA IN LUČKA PESEM Tokratna podoknica, ki jo Ne- deljski dnevnik pripravlja že skoraj 35 let, je bila obogatena z lučko pe- smijo. Slednjo so zapeli pevci Luč- ke klape in učenci Osnovne šole Blaža Arniča. Citrar Klemen Matk pa se je s Sestavljeno polko spom- nil na lani umrlega glasbenika Kar- lija Gradišnika. Dogodek je ob za- ključku druženja obogatil ansam- bel Črna mačka. Tekst in foto: Marija Šukalo Franc Pistotnik je vasoval Bernardi Matijovc. Lučani so Podokničarja preizkušali s hudomušnimi vprašanji. Domačini so se zavrteli ob poskočnih melodijah ansambla Črna mačka. Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 14 Organizacije DRUŽABNO SREČANJE LUČKIH UPOKOJENCEV Rdeča nit druženja domača zdravila in »zagovarjanje« Organizatorji in gostje so zapeli prenekatero ljudsko pesem. (Foto: Marija Šukalo) Ob 50. Lučkem dnevu so člani Društva upoko- jencev Luče medse povabili stanovske kolege iz Vodic. Ob skorjevki so s skupnimi močmi prip- ravili pester program. Medtem ko so Vodičani s sabo pripeljali lajnarja in plesno skupino, so do- mačini pripravili pevske nastope. ZELIŠČNA LEKARNA PR' JERČELI Marija Krivec in Anica Podlesnik sta spre- govorili o zdravilstvu, zdravilnih rastlinah in »za- govarjanju«. V Lučah in njeni okolici je nekdaj živelo kar nekaj ljudi, ki so se bavili s temi dejav- nostmi. Najbolj znana je bila Terezija Kladnik. V spomin na zdravilko imajo tudi upokojenci zeli- ščno lekarno Pr' Jerčeli. Ta je našla prostor v eni od etno hiš ob Savinji. ZAGOVARJANJE POSEBNA SKRIVNOST Krivčeva in Podlesnikova sta predstavili pre- nekateri nasvet, kako se znebiti gnojnih ran, ka- ko zdraviti bradavice s sukancem. Pri zdravlje- nju so veliko uporabljali molitev, vdihovanje di- ma različnih zelišč, semen. »Prav zanimivo je, da so ljudje zagovore smatrali kot posebno skrivnost in v nobenem primeru niso dovoljevali, da bi vsebino kdo pos- lušal. To si lahko razlagamo, da zaradi vtisa, ki ga lahko naredi tiho momljanje pri ljudeh ali za- radi konkurenčnosti,« sta povedali. PRIKAZ STARIH OBIČAJEV Ob skorjevki si je bilo moč ogledati prikaz starih običajev. Pletli so koše, krtačili volno. Na pokušini so bile tradicionalne kmečke jedi od grumpov, masovnika do šnit. Za zabavo so se obiskovalci lahko preizkusili v žaganju debla z amerikanko ter »lovljenju« vlcerja in kuharice na zanko. Marija Šukalo LOVSKI KRST V LUČAH Zelena bratovščina v svoje vrste sprejela Mateja Podlesnika – Zrna Grešnik je za svoje grehe dobil par udarcev z leskovko. (Foto: Marija Šukalo) Člani Lovske družine Luče so po večletnem premoru ponovno predstavili krst novega člana. Običaj izvira iz preteklosti in je bil povezan z bo- ginjo lova – Diano, lovci pa so ga priredili po svo- je. Dogodek, ki so ga pripravili v nedeljo, 11. avgu- sta, so umestili v dogajanje ob 50. Lučkem dnevu. NOVINCA DODOBRA IZPRAŠALI Zelena bratovščina se je po uspešnem lo- vu običajno podala v gostilno, kjer se je ob ko- zarčku rujnega pogovorila o poteku lova ter sprejela novince v svoje vrste. Ob tem so ga do- dobra izprašali, pri čemer so bili prisotni sodnik, porotniki, tožnik, zagovornik in seveda bodoči lovec, tokrat Matej Podlesnik – Zrno. Pri podajanju podatkov je navzoča javnost iz- vedela, da je zelenec, še preden je stopil v njiho- ve vrste, po solčavskem revirju vodil na lov turi- ste, kot ribič pa lovil v »kalnem« v Ribiški druži- ni Ljubno. A se ne spomni ne imena ne rojstne- ga kraja, ne staršev, povedal je le, da se ukvarja s slikopleskarstvom. PREIZKUŠANJE ZNANJA IZ LOVSKIH POTEGAVŠČIN Kot »maler« je pobarval že vse lovske domo- ve po dolini, le domačega ne. Zakaj je obsojen, se mu niti sanjalo ni. Zato mu je obtožnico, ki je bila izpisana na več straneh, predstavil tožilec in med drugim poudaril, da je obtoženec med številnimi obremenilnimi trditvami do lovskega izpita prišel s prepisovanjem. Ustrelil pa je naj- boljšega srnjaka, ki ga premore lučki revir. Po preizkušanju znanja iz lovskih pote- gavščin ter poznavanju lova in lovskih navad je sledil krst, ki so ga opravili tako, da so mu nalo- žili batine z debelo leskovko ter ga zalili z vinom. Hudomušno predstavo o sprejemanju novih članov so lovci dopolnili z razstavo trofej. Marija Šukalo OPRAVIČILO V SN 33 sem v članku o tretjem ljudskem petju po Lučah pomotoma kot predsedni- co Društva upokojencev Luče navedel Ani- co Podlesnik, v resnici je to Marija Krivec. Za napako se iskreno opravičujem. Primož Vajdl Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 15 Kultura, Oglasi OTVORITEV RAZSTAVE 50 LET LUČKEGA DNE Časi se spreminjajo, tradicija ostaja Tadeja Robnik je že vrsto let vpeta v dogajanje ob turistični prireditvi. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno društvo Tone Mlačnik Luče je ob zlatem jubileju njiho- ve tradicionalne prireditve pripra- vilo razstavo 50 let Lučkega dne. Z njo so v koraku s tradicijo in boga- to dediščino podoživljali stare čase ter tudi nekoliko sodobnejše pris- tope na številnih področjih življe- nja in utripa kraja. NA FOTOGRAFIJAH SE JE PREPOZNAL MARSIKATERI LUČAN Kronološko so predstavili doga- janja preko starih izrezkov iz časo- pisov, zbledelih fotografij, ki so bi- le narejene še na filmih, vse do da- nes, ko prevladuje digitalna doba. Na njih se je prepoznal marsikate- ri Lučan, ki je obiskovalcem v pre- teklosti želel pokazati stare običa- je in izročilo. Tako je na razstavi moč opazi- pripravili pred pol stoletja, se je po- rodila vaščanom v času, ko so jih obiskovali turisti. Slednje so tedaj imenovali letoviščarji. »Domačini so se jim znali približati; poskrbe- li so za njihovo dobro počutje, oku- sno hrano, s ponosom so jim raz- kazovali naravne lepote. In porodi- la se je ideja o praznovanju vseh tako domačinov kot obiskovalcev. Tako se je pričelo Turistično raja- nje, ki se je s časom preimenova- lo v Lučki dan. V okviru tega se je pričelo praznovanje Od štanta do štanta,« so zapisali v predstavitvi razstave. Časi se spreminjajo, tra- dicija pa ostaja in zvesti tradiciji Lučani ostajajo tudi danes. Ob pri- kazu starih običajev so v novejši dobi dodali številne športne in kul- turne prireditve. Marija Šukalo ti predice ob česanju volne, razrez hlodov na »matrah«, nedeljsko ve- selje olcarjev v skorjevki, perice ob perišču, pletenje košev. Ob slikah s hrano je obiskovalec lahko dobil občutek, da diši po obrnenku, šni- tah in ostalih kulinaričnih dobro- tah iz teh krajev. V povorkah so pe- li pevci, plesale folklorne skupine ... OD TURISTIČNEGA RAJANJA DO LUČKEGA DNE Ideja o prireditvi, ki so jo prvič STAND UP VEČER S TINO GORENJAK IN DEJANOM IKOVICEM Komika s šalami na svoj račun dodobra nasmejala občinstvo Pri Igli so se obiskovalci v pe- tek, 9. avgusta, lahko nasmejali zgodam in prigodam stand up ko- mikov Tini Gorenjak in domačinu Dejanu Ikovicu – Bushiju. Spoz- navali so njune življenjske zgod- be, v katerih sta se pošalila na svoj račun. Tina Gorenjak je dramska igral- ka, ki je ustvarila več kot štirideset različnih vlog v gledališčih. Nasto- pila je tudi v štirih celovečernih fil- mih in nadaljevankah ter številnih televizijskih oddajah. Njen prvi av- torski projekt je bila predstava Mu- ca Maca ali brez ljubezni mi živeti ni. Z avtorskim stand up nastopom se je izkazala v komediji Muca Ma- ca 2 ali brez dlake na jeziku, ki sta jo napisali skupaj z Martino Ipša. Obiskovalcem pri Igli je razgalila svoj vsakdan in se ponorčevala iz lastnih napak. Okrcala je moške in njihovo urejanje v kopalnici, ko se odpravljajo ven, ter potarnala, kaj vse so ženske zaradi njih priprav- ljene storiti, da jih opazijo. Čeprav z manj »kilometrine« kot Gorenjakova je bil Solčavan Dejan Ikovic – Bushi kljub temu brez dla- ke na jeziku. V domačem narečju je predstavil svoje življenje in delo, prigode na delu v javnem zavodu, mlinu, glasbene nastope in števil- ne druge dogodivščine. Obiskoval- ci so tudi izvedeli, s kakšnimi izzi- vi se srečeval, ko je bil v zvezi in ko je bil samski. V prevajanju angle- ških rokerskih komadov je Ikovicu glasbeno podlago s kitaro pripravil Luka Prelesnik. Marija Šukalo Igralka Tina Gorenjak je svojo točko popestrila s sodelovanjem občinstva. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 16 Oglasi Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 17 Ljudje in dogodki, Organizacije KATARINA RESNIK IZ PODVOLOVLJEKA Niti pomislila ni, da bo zlata maturantka Katarina Resnik bo jeseni začela študirati laboratorijsko biomedicino. (Foto: Štefka Sem) Med 236 dijaki, ki so spomladi opravljali ma- turo in postali zlati maturanti, je tudi Katarina Resnik iz Podvolovljeka. Obiskovala je Gimna- zijo Poljane v Ljubljani in na maturi dosegla 30 točk. Oktobra se bo podala na študij laboratorij- ske biomedicine na fakulteti za farmacijo. ODPRTE POTI PO GIMNAZIJI V osnovni šoli v Lučah je bila odličnjakinja. Za gimnazijo se je odločila, saj še ni bila odločena, kaj bi v življenju rada počela. Široko odprte po- ti po končani gimnaziji so jo še najbolj privlačile. Kot pridna in skrbna dijakinja, ki je med tednom stanovala v dijaškem domu, je s sprotnim de- lom brez težav izdelovala letnike. Na maturo so jih dobro pripravili že profesorji, sama pa se je v miru domačega Podvolovljeka še dodatno učila. Bila je prepričana, da bo maturo opravila dobro, da bo zlata maturantka, pa ni pomislila. NA GIMNAZIJI VZLJUBILA KEMIJO Katarina se je v gimnaziji navdušila nad kemi- jo. In ko se je bilo treba odločiti, kateri študij bo vpisala, je ostala pri naravoslovju. Njena prva iz- POČITNICE NAMENJENE UŽIVANJU Rada potuje. Ker je imela v gimnaziji kar tri tuje jezike, je odšla na mednarodno izmenjavo v Španijo, doma pa je gostila dijakinjo od tam. Ži- veti v tuji deželi, predvsem pa uporabljati špan- ščino, je bila zanjo prijetna izkušnja. Med počit- nicami je že bila na morju in bo še šla. S sošol- kami iz gimnazije se bo podala v Prago, uživa pa tudi doma, na kmetiji v Podvolovljeku. AKTIVNA V TURISTIČNEMU DRUŠTVU Zelo aktivna je v Turističnem društvu Podvo- lovljek. Pravzaprav smo jo zmotili med delom pri Žagerskem mlinu, kjer je fotografirala dogajanje v času Lučkega dne. V društvu je blagajničarka, pomaga pri organizaciji prireditev in okoli doga- janja pri Žagerskem mlinu. Čeprav se rada po- govarja z ljudmi, obvlada tri tuje jezike in pred- stavlja domače okolje, jo v turizem ni potegnilo. Kot je povedala, je ljubezen do molekul prema- gala vse drugo. Štefka Sem bira je bil študij laboratorijske biomedicine, saj jo zelo veseli tudi raziskovanje. V kolikor ne bi bila sprejeta, sta bili njeni rezervi študij radiolo- gije ali dentalne medicine. OPRAVIČILO V prejšnji številki Savinjskih novic je bil pod sliko s teniškega turnirja objavljen na- pačen podpis. Na sliki ni zmagovalec Sašo Rosenstein, ampak njegov tekmec na polfi- nalnem obračunu – Jernej Ribič. Obema in bralcem se opravičujem. Franjo Atelšek OTVORITEV RIŽE PRI VLCERSKI BAJTI Lučki upokojenci ohranjanjo dediščine prednikov Obiskovalci so si lahko ogledali dela od »špricanja« riže, da je les lažje drsel, do spravila in skladiščenja lesa. (Foto: Marija Šukalo) Društvo upokojencev Luče je ob zlatem jubi- leju prireditve Lučki dan bogatejše za leseno ri- žo za spravilo lesa. Etnografski eksponat v po- manjšani verziji sta izdelala Ivan Bezovnik in Albin Robnik. Slavnostni prikaz spravila lesa so pripravili v soboto, 10. avgusta. Obiskovalci so si lahko ogledali dela od »špricanja« riže, da je les lažje drsel, do spravila in skladiščenja lesa. Ob tem je bilo slišati tudi »komande«, ki so jih upo- rabljali v preteklosti. DOPOLNITEV MUZEJA NA PROSTEM O prizadevanjih za postavitev riže je sprego- vorila tajnica društva Anica Podlesnik. Poudari- la je, da je ena od pomembnejših nalog društva ohranjanje dediščine prednikov. Nova pridobi- tev bo nadgradila muzej na prostem, ki nasta- ja ob jezu na Savinji. RIŽA ZA VARNEJŠE SPRAVILO LESA V DOLINO Da bi obiskovalci bolje razumeli, kako težaško je bilo delo gozdarjev, ko je spravilo lesa pote- kalo še ročno, se je o tem razgovoril nekdanji vodja nazarske območne enote Zavoda za goz- dove Slovenije Toni Breznik. »Lučki gozdarji so bili znani po svoji delavnosti in natančnosti tu- di zunaj meja. Svoj kos kruha so si služili tudi v Krpatih, kjer so spoznali lesene riže. Slednje so omogočale varnejše delo pri spravilu lesa v do- lino. Zato so tudi vse komande v tujem jeziku,« je med drugim povedal Breznik. Dogodek so s kulturnim programom obogatili pevci in pevke upokojenskega društva. Marija Šukalo Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 18 Oglasi Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 19 Kultura, Šport, Oglasi NASTOP FOLKLORNE SKUPINE FLOSARČEK Mladi flosarji navdušili številno občinstvo Mladi Ljubenci so številno občinstvo med drugim navdušili z ljudskimi plesi. (Foto: Primož Vajdl) Del dogodkov zadnjega dne 59. Flosarskega bala je bil tudi nastop otroške folklorne skupi- ne Flosarček z Ljubnega ob Savinji. Otroci so na prireditvenem prostoru v kratkem nastopu nav- dušili publiko. SKUPAJ ŽE TRI LETA Kot se za folklorno skupino spodobi, so se tu- di »flosarčki« predstavili z nastopom, ki je bil ljudsko obarvan. Izvedli so tradicionalne plese in občinstvo zabavali tudi s petjem. Nekateri so se preizkusili celo z igranjem na različne instru- mente. Skupina sicer deluje že tri leta. PUBLIKA NAGRADILA PRAV VSAK NASTOP Ena glavnih značilnosti Ljubnega so flosarji in glede na številčno zasedbo mladih flosarčov, se za podmladek ni potrebno bati. Kot že rečeno, so mladi plesalci navdušili številčno publiko, ki se je zbrala pod šotorom na Ljubnem. Z glasnim aplavzom so nagradili prav vsak njihov nastop. Primož Vajdl CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Jernej Presečnik do novih točk Na 7. tekmi celinskega pokala v smučarskih skokih, prvi od dveh v češkem Frenštatu, je Rok Justin osvojil dvakrat drugo mesto, član lju- benskega skakalnega kluba in mladinski repre- zentant Slovenije Jernej Presečnik je na prvi tekmi dosegel 12. mesto, na drugi je bil diskvali- ficiran. Celinski pokal se bo sicer nadaljeval ko- nec avgusta v Rašnovu. Štefka Sem Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 20 Šport VETERANSKI TURNIR V NOGOMETU V KRNICI Prvega mesta so se veselili domačini Pri Gričarju so se zbrali nogometni navdušenci, ki dokazujejo, da še vedno znajo in zmorejo brcati žogo. (Foto: Daša Zamernik) Društvo za kulturno, družabno in športno de- javnost Gričar iz Krnice je pripravilo tradicional- ni veteranski turnir v nogometu. Slednjega so organizirali v sklopu 50. Lučkega dne. Ljubite- lji nogometa so si 10. avgusta ogledali šest zani- mivih srečanj. Na koncu so se prvega mesta ve- selili domačini, igralci KŠD Gričar, druga je bila ekipa Struge, tretji so bili Veterani iz Luč, četrto mesto pa so osvojili Veterani ŠD Solčava. Srečanje starih znancev z nogometnih igri- šč Zgornje Savinjske doline je potekalo v prija- teljskem vzdušju. Številni navijači so lahko uži- vali v lepih potezah in zadetkih, kar dokazuje, da nekdanji odlični nogometaši kljub letom še ni- so pozabili, kako se igra nogomet. Prijateljsko druženje med tekmami in predvsem po turnir- ju ter obujanje spominov iz preteklih let, je rde- ča nit tega srečanja. V družabnem delu športne- ga dogodka, ki ga vrsto let pripravlja Benjamin Mlačnik, se namreč z veseljem spominjajo ra- znih anekdot z nogometnih zelenic. Marija Šukalo TENIŠKI TURNIR V KRNICI Zmagala Ribič in Melavčeva Najboljši udeleženci turnirja v tenisu z vodjem tekmovanja Andrejem Weissom (prvi z leve) (fotodokumentacija AW) Športno rekreativno društvo Log je 50. Lučki dan obogatilo s teniškim turnirjem. Na njem se je v izločilnih bojih pomerilo štirideset najboljših tenisačev in deset tenisačič naše doline. Z bor- benostjo in znanjem sta se v moški konkurenci do finalnega dvoboja uvrstila Matej Ribič in Mi- tja Božič. Slednji je moral priznati premoč Ribi- ču in se zadovoljiti z drugim mestom. V tolažil- ni skupini sta se za zmago borila Uroš Naraloč- nik in Aleš Semprimožnik. Slednji je bil za od- tenek boljši. V ženski kategoriji sta se v finalu pomerili Sandra Melavc in Nika Čopar. Čoparjevi je hit- ro popustila koncentracija, temu je bila primer- na tudi igra, zato je zmagovalka postala Melav- čeva. Vodja tekmovanja Andrej Weiss ni skrival ve- selja ob uspešno zaključenem turnirju, kjer sta prevladovala borbenost in športnost. K dobrim bojem je prispevala tudi številčna publika, ki je navijala za svoje favorite. Marija Šukalo PAINTBALL TURNIR V KRNICI Nov poligon preizkusili člani Športnega društva Raduha Lučki športniki so se pomerili v taktiki in natančnosti. (Foto: Klemen Pečovnik) Športno rekreativno društvo Log v Krnici je bogatejše za poligon paintballa. Svoj krst je objekt doživel ob 50. Lučkem dnevu. V petek, 9. avgusta, so se na njem pomerili člani Športnega društva Raduha iz Luč. V nekontaktnem in ak- cijsko naravnanem športu so združili avanturo, ekipni duh in sposobnost hitrega odločanja. V štirih ekipah, ki so se merile vsaka z vsako, ni bilo časa za cincanje, akcije so bile hitre in pre- mišljene. Čeprav v tem športu ni starostne omeji- tve in ni pomembna moč, so se po poligonu tok- rat »podili« mladi. Zmagal je ekipni duh, saj posa- meznik brez pomoči soigralcev ne more zmagati. Marija Šukalo Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 21 Šport ATLETSKI MITING DIAMANTNE LIGE V BIRMINGHAMU Mihalinčeva za las zgrešila stopničke Maja Mihalinec upa, da bo prejela še kakšno vabilo za nastop v diamantni ligi. (Fotodokumentacija AZS) Mozirjanka Maja Mihalinec si je na mitingu atletske diamantne lige v nedeljo v Birmingha- mu na 100 metrov pritekla četrto mesto. Z rezul- tatom 11,36 je članica Atletskega društva Mass Ljubljana tako le za las zgrešila stopničke. MIHALINČEVA UPA NA NOVO POVABILO Ob svojem prvem nastopu v diamantni ligi ni skrivala zadovoljstva, saj je v močni konkurenci dosegla lepo uvrstitev. Upa, da bo z omenjenim rezultatom v disciplini, ki ne šteje za diamante točke, prejela še kakšno vabilo za nastop v di- amantni ligi. »Pred samim ogrevanjem sem čutila kar mal- ce nervoze. Sem že tekmovala na močnih mitin- gih, a diamantni je nekaj posebnega. Mislim, da si tega nastopa vsak atlet želi. Pred samim star- tom sem nervozo odmislila in se osredotočila na čim hitrejši tek. Skušala sem opraviti dobro tek- mo ne glede na slabše pogoje,« je povedala Mi- halinčeva. NA POLJSKEM DOBILA ŠPRINTERSKI DVOBOJ Povabilo za Birmingham je pridobila ob na- stopu na atletskem mitingu v Szczecinu na Polj- skem. Tam je pretekli teden kot najhitrejša te- kačica 100 metrov pretekla v 11.48 sekunde, za enkrat daljšo pot pa je rabila 23,06. Z omenje- nima rezultatoma je tako dobila tudi sprinter- ski dvoboj. V njem so upoštevali skupni sešte- vek obeh tekov po mednarodnih tablicah IAAF. Marija Šukalo POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc sedmi, ekipa na petem mestu Timi Zajc je prekinil zmagovalno serijo. Zakopane na Poljskem so bile pretekli ko- nec tedna prizorišče posamične in ekipne tek- me smučarskih skakalcev. Na ekipni tekmi so slovenske barve zastopali Tilen Bartol, Žiga Je- lar, Peter Prevc in Timi Zajc. Slovenska ekipa je dosegla peto mesto, Za Slovenijo je tekmo s si- jajnimi 144 metri in novim rekordom skakalnice odprl Tilen Bartol. TEŽAVE ZAJCA S SMUČINO Na posamični tekmi je član Smučarsko ska- kalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc dosegel sedmo mesto in takole komentiral tek- mi: »Že odkar smo prišli sem, sem imel težave, tudi danes v poskusni seriji ni bilo dobro. Re- zultat je na koncu kar vrhunski, glede na to, kar sem pokazal na skakalnici. Imel sem zelo veli- ko težav predvsem s smučino, ki je malo dru- gačna kot na starih skakalnicah in to je bil raz- log, da nisem imel pravega položaja in potem je bilo vedno več težav. A tudi tak težak vikend je potrebno prebroditi in nato čim bolje nada- ljevati,« je povedal še vedno vodilni v skupnem seštevku. Štefka Sem PO DVEH SEDMIH MESTIH JO ČAKA TEKMA NA SVETOVNEM PRVENSTVU Monika Hrastnik se je vrnila po poškodbi Moniko Hrastnik v Kanadi čaka tekma za svetovno prvenstvo. Po prisilnem počitku zaradi poškodbe gležnja se je gorska kolesarka Monika Hrastnik z Le- pe Njive vrnila na prizorišča tekmovanj. Pome- rila se je na dveh tekmah svetovnega pokala in obe zaključila na 7 . mestu. VRNITEV NIKAKOR NI BILA LAHKA »Priznati moram, da je bilo zelo težko začeti po poškodbah, predvsem ker nisem bila na ko- lesu za spust dva meseca in ker sem se vrnila na eno izmed najtežjih prog. Druga dirka v Švi- ci je bila lažja, kar se tiče gležnja, ki še vedno ni stoodstoten. Vendar je bilo toliko težje, ker sem se lani na tej progi poškodovala in sem potre- bovala precej časa, da sem to pustila za seboj. Razmere v finalni vožnji so bile težke – megla, rahel dež, spolzka proga.« ZADNJI TEKMI ČEZ LUŽO Monika je vesela, da je končno spet na kole- su in tekmovanjih, saj si ni želela zamuditi zad- njih dveh tekem, ki jo čakata konec avgusta in v septembru. V nedeljo leti v Kanado na svetovno prvenstvo, teden za tem jo čaka zadnja letošnja tekma za svetovni pokal v Ameriki. »Poskušala bom odpeljati čim boljše,« je še dodala Monika pred odhodom. Štefka Sem Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 22 Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Občina Mozirje na podlagi sprejetega programa upravljanja stvarnega premoženja ter sklepa Občin- skega sveta Občine Mozirje objavlja Javno zbiranje ponudb za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča Naziv organizatorja javnega zbiranja ponudb: Občina Mozir- je, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Razpisna dokumentacija je ob- javljena na spletni strani občine Mozirje https://mozirje.si/catego- ry/javni-razpisi/. Predmet prodaje in izklicna vrednost: nezazidano stavbno ze- mljišče, parc. št.: 776/6, k.o. 920-Mozirje, v skupni velikosti 1090 m2. Ze- mljišče se nahaja ob nogometnem igrišču v Lokah pri Mozirju in je po OPN namenjeno za gradnjo stanovanjskih objektov. Izhodiščna cena je 43.600,00 € oziroma 40 €/m2. DDV znaša 22% in ni zajet v ceni. Stroški izvedbe javnega razpisa in sestave pogodbe bremenijo prodajalca. DDV in ostali stroški v vezi vpisa v zemljiško knjigo bremenijo kupca. Pogoji prodaje: Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnine na območju Republike Slovenije in v roku podajo pravilne ponud- be. Nakup po načelu videno–kupljeno. Ponudnik mora do zaključka postopka zbiranja ponudb plačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene (4.360,00 €) na transakcijski račun Občine Mozirje št. 01279- 0100018729 pri Uradu za javna plačila Žalec. Postopek in kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika: O najugodnejšem ponudniku bo odločila Komisija za oceno ponudb. Prodajna pogodba bo sklenjena s ponudnikom, ki bo ponudil najviš- jo ceno oziroma v primeru, da bo ponudnik samo eden, vsaj ceno, ki je enaka izhodiščni ceni in izpolnjuje vse pogoje prodaje. Kolikor bo med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudnikov, lahko Ko- misija pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja. Odločitev ko- misije je dokončna. Rok, naslov in informacije za predložitev ponudbe: Ponudba mora biti dostavljena na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, z oznako »Ponudba za nakup nezazidanega stavbnega zemljišča v Mozirju – ne odpiraj«. Na ovojnici mora biti naveden na- slov oziroma ime ponudnika. Pravočasne bodo ponudbe, ki bodo pris- pele v zaprti ovojnici na zgornji naslov do vključno petka, 13. 9. 2019, do 12. ure, oziroma bodo oddane s priporočeno pošto do konca delov- nega dne. Javno odpiranje ponudb bo dne 17. 9. 2019 ob 13. uri, v pro- storih Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2. Vsa dodatna pojasnila dobi- te na tel. 03/839-33-02 ali e-pošti: obcina@mozirje.si. Mozirje, dne 23. 8. 2019 Občina Mozirje • DELAVEC PADEL Z VIŠINE IN SE HUDO POŠKODOVAL Robanov kot: 13. avgusta se je v Robanovem kotu zgodila delov- na nesreča. Z delovnega odra, na katerem se je zlomila deska, je z višine dobrega metra padel 55-letni delavec, ki je opravljal dela s kotno brusilko. Pri padcu se je hudo poškodoval. • POSREDOVANJI GORSKIH REŠEVALCEV NA GROHOTU Grohot: 15. avgusta ob 18.30 so na planini Grohot reševalci GRS Koroške nudili pomoč poškodovanemu planincu, ki si je poškodo- val desno nadlahet. Reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) so mu oskrbeli rano in imobilizirali roko ter ga nato pospremili v Zdra- vstveni dom Ravne na Koroškem. Grohot: 17. avgusta ob 13.17 so na planini Grohat reševalci GRS Koroške nudili pomoč onemoglemu planincu in ga prepeljali v doli- no v nadaljnjo oskrbo zgornjesavinjskim reševalcem NMP. • POMAGALI PADLI KOLESARKI Radegunda: 18. avgusta ob 15.50 je na cesti Radegunda–Golte padla kolesarka. Zgornjesavinjski reševalci NMP so poškodovano kolesarko oskrbeli in jo prepeljali v celjsko bolnišnico. • POŠKODOVANA JADRALNA PADALKA Planina: 19. avgusta ob 13.26 se je na Planini nad Ljubnim pri za- silnem pristanku hudo poškodovala jadralna padalka. Posredovali so zgornjesavinjski reševalci NMP in posadka s helikopterjem LPE z dežurno ekipo GRS na krovu. Poškodovanko so odpeljali v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Ljubno ob Savinji so zavarovali kraj pristan- ka helikopterja. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zahvale, v spomin in čestitke za objavo v tekoči številki sprejema- mo do torka do 15. ure. Lahko jih pošljete po navadni ali elektron- ski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika, ali prinese- te osebno. Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Po te- lefonu sprejemamo samo morebitne rezervacije, ne pa vsebin za ob- jave. Dodatne informacije in cenike najdete na savinjske.com pod ru- briko Za bralce. Uredništvo Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 23 Kronika, Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Veseli s teboj smo živeli, žalostni smo, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Franca PRAZNIKA 21. 10. 1935 - 14. 8. 2019 iz Konjskega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, pri- jateljem in znancem za izrečena sožalja, svete maše, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku Cirilu Roscu ter zdravnici Andreji in patronažni sestri Veri za obiske na do- mu. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Vsi njegovi POGREŠANEGA NAŠLI MRTVEGA Slovenjgradčana po tednu dni našli blizu izvira Ljubije Na območju Smrekovca in širše okolice je od 6. do 12. avgusta po- tekala obširna iskalna akcija 83-le- tnega Friderika Ješovnika iz Slo- venj Gradca. Iskali so ga svojci, po- licisti, gasilci, lovci, jamarji, gor- ski reševalci in vodniki psov s psi za iskanje ljudi. Iskali so tudi s po- močjo drona in policijskega heli- kopterja. Prizadevanja so bila ne- uspešna do 12. avgusta, ko so po- grešanega našli mrtvega v bližini izvira Ljubije. ZADNJIČ VIDEN NA SMREKOVCU Slovenjegradčana so nazadnje videli 6. avgusta popoldan na trav- niku pod planinsko kočo na Smre- kovcu. Za njim se je nato izgubi- la vsaka sled. Predvidevali so, da je odšel v smeri Belih Vod, zato so svojci z vrsto organiziranih iskal- nih skupin pozivali morebitne oči- vidce, če ga ni kdo morebiti z avto- mobilom prepeljal v dolino. Pozivi so bili zaman, obsežna iskalna ak- cija pa je takoj stekla. RAZŠIRILI AKCIJO Naslednjega dne se je iskalna akcija razširila na območje Ludran- skega vrha v občini Črna na Koro- škem V akciji so sodelovali gorski reševalci GRS Koroške in Maribor, vodniki reševalnih psov enote KZS in ZRPS zahodno štajerske pokra- jine ter gasilci PGD Črna na Koro- škem, lovci in posadka helikopter- ja policije s helikopterjem. Pogre- šanega niso našli. Obsežna akcija je potekala ves čas. Na Smrekovcu se je 10. avgu- sta zgodaj zjutraj zbralo več sku- pin gasilcev iz PGD Šoštanj-mes- to, Gaberke in Topolšica ter nada- ljevali iskalno akcijo za pogrešano osebo na območju Smrekovca. Tu- di tokratno iskanje ni bilo uspešno. POGREŠANI NAJDEN 12. AVGUSTA Tega dne ob 12.02 so bili pre- ko pozivnikov gasilci PGD Mozir- je naprošeni za pomoč pri preno- su preminule osebe v bližini izvi- ra Ljubije. Na kraj so odšli štirje. S pomočjo koritastih nosil in vrv- ne tehnike so preminulega prene- sli do mesta, kjer ga je lahko prev- zela pogrebna služba. Na kraju so bili tudi policisti, kri- minalisti in ekipa reševalcev z de- žurnim zdravnikom. Izkazalo se je, da je šlo za pogrešanega Grušovni- ka, ki so ga prej teden dni iskali na širšem območju Smrekovca. Benjamin Kanjir Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Zapustila nas je draga mama in stara mama Marija KLEMŠE Po domače Štarkljeva mama iz Spodnje Rečice 18. 1. 1940 - 23. 7. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, izrečena sožalja, darova- ne sveče, cvetje in svete maše. Hvala tudi g. župniku Davidu Zagorcu za opravljeno pogrebno sve- to mašo, g. Jožetu Grudniku za besede slovesa, pogrebni službi Mora- na, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter jo oh- ranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 24 Za razvedrilo GARANCIJA ZA PRIHODNOST Solčavski kulturno zabavni cvetober je imel ob zaključku občinske- ga praznovanja razlog za slavje. Obudili so spomin na vseh 60 let za- bavljačev in »lustig« pobov, glasbenikov Solčavskih fantov. Pripravi- li so tudi plesno glasbeno prireditev Visoka je gora z domačimi kultur- niki, ki so oddelali svoje poslanstvo že vsa minula leta in na praznič- ni dan delovali kot uglajen tim pod vodstvom enakega med enakimi, Francija Podbrežnika – Solčavskega (drugi z leve). Generacija za nova desetletja veselega in kulturnega sožitja pod Raduho! DOKTOR ZA MOTORKE NA DELU Pavla Voler, udeleženka vlcerskega tekmovanja v Lučah: »Si pre- veril vse semeringe na gredah motornih žag?« Marjan Potočnik, upokojeni gozdar: »Seveda, pa privitost cilin- drov in uplinjačev. Vse je po predpisih in standardih. N'č ne šteka in ne trokira. Nadtlaki v karterjih so tudi tipi topi. In vse to sem ugotovil brez uporabe stetoskopa, rentgena in ultrazvoka.« DO MENJAVE INŠTRUMENTOV NI PRIŠLO Anica Podlesnik – Cvekova iz Krnice, udeleženka otvoritve riže ob vlcerski bajti v Lučah: »Dragi Ajnšk, rada bi se naučila uporablja- ti capin in spoznati delo ob riži.« Ivan Bezovnik – Ajnšk: »Draga Anica, težka bo, saj imaš roki že zasedeni. Vidiš, tvoji nista pripravni za capin, moji pa ne za mikrofon in fotoaparat. Če menjava inštrumente, lahko pride še do kake po- škodbe na delu, jaz sem pa rad zdrav in cel.« (Foto: JM) (Foto: CMS) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj iskane knjige to poletje Žakelj, Bronja: Belo se pere na devetdeset, Golob, Tadej: Leninov park, Moyes, Jojo: Dekle, ki si ga zapustil, Force, Marie: Čakanje na ljubezen, Kasten, Mona: Reši naju, Dispenza, Joe: Placebo ste vi : vaš um je pomemben, Rowling, J. K.: Smrtonosna belina, Radinger, Elli H.: Modrost volkov : kako razmi- šljajo, načrtujejo in skrbijo drug za drugega, Golob, Tadej: Kot bi Luna padla na Zemljo : biografi- ja Milene Zupančič, Sparks, Nicho- las: Po dva in dva, Obama, Michel- le: Moja zgodba, Kesar, Kamen- ko: Žena ima vedno prav, Fitzek, Sebastian: Pacient : [psihološka srhljivka], O'Leary, Beth: Sostano- valca, Slimani, Leïla: Uspavanka, Ohler, Norman: Popolna omama : droge v tretjem rajhu, Miklav- čič, Milena: Ogenj, rit in kače ni- so za igrače, Shen, L. J.: Divja lju- bezen, Han, Jenny: P. S. Še vedno te ljubim, Läckberg, Camilla: Ča- rovnica, Todd, Anna: Prvič resnič- no srečna. Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 26 Sobota, 24. avgust ob 8.00. Start pred trgovino Spar v Nazarjah 11. Kolo prijateljstva ob 9.00. Skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma v smučarskih skokih za pokal Cockta mladincev, mladink, članov in članic ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica za otroke ob 11.00. Solčava Olcarske obšesti ob 14.00. Solčava Tekmovanje s starodobnimi motornimi žagami ob 16.00. Solčava Hitrostno kiparjenje z motorno žago ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstave slik in grafik Branka Suhyja ob 20.00. Črnivec Veselica na Črnivcu ob 20-letnici gostišča GTC 902 z ansamblom Pogum ob 20.30. Ojstrica Osvetlitev Desne smeri v severni steni Nedelja, 25. avgust ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji Koncert vokalne skupine Il divji Ponedeljek, 26. avgust ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Živ žav počitnice ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ogled filma Tudi gluhi so med nami Torek, 27 . avgust ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Živ žav počitnice ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 28. avgust ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Živ žav počitnice Četrtek, 29 avgust ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Živ žav počitnice ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Nepal, ob vznožju strehe sveta Petek, 30. avgust ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Živ žav počitnice Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam kozi, kozla in kozlička srna- ste pasme po izbiri; gsm 031/267-287 . Zaradi bolezni prodam dve breji telici sivki, pašni, zadnji dve; gsm 031/277-023. Prodam jalovo kravo ciko in dve te- lici ciki, stari 2 leti, ali menjam za kravo s teletom; gsm 069/613-055. Telico sr, brejo 8,5 mesecev, pro- dam; tel št. 58-32-360 ali 031/855- 806. Prodam prašiče, 30 – 300 kg, mo- žna dostava; gsm 031/223-484. Prodam pujske od 30 do 60 kg; gsm 041/445-315. ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikce in teličke od enega te- dna do 250 kg; gsm 069/613-055. DRUGO – PRODAM Prodam bukova drva, cepljena v paleti, dolžine 33 cm. Možna dosta- va; gsm 040/430-080. Moto kultivator muta special, lepo ohranjen, s prikolico in priključki, prodam; gsm 041/696-802. Prodam kole za pastirja (ošiljene) in ladijski pod; gsm 031/539-051. Prodam trosilec h.g. sip krpan, do- mače orehe, domače žganje; gsm 041/614-818. Ugodno prodam belo mladinsko posteljo, 90 x 200, s predali, latoflex, novo ležišče; gsm 031/642-353. DRUGO – PODARIM Podarim serijo malih avtomobilčk- ov in iščem gramofonske plošče; tel. št. 58-45-458. DRUGO – IŠČEM Iščem lep material za nasutje (zemljo ipd.), bližina Mozirja; gsm 031/229-156. NEPREMIČNINE Iščemo hišo za najem; gsm 031/516-512. Kmetijsko zemljišče, 5.467 m2, ob lokalni cesti Loke–Nazarje, ugodno prodam; gsm 041/ 650-151. Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2019 28 Oglasi