Iz zgodoviuc keršanskc ljudske sole. (Dalje.) Vse kar je Kumerdaj navedel, da bi dokazal, kako potreba je ljudstvo boljše podučevati, overgel je Jabacin. Rekel je, da tisti, ki zna brati in pisati, zavoljo tega verskih in uatornih reii ne bo bolje razumel, pa tudi ne bo pridnpjsi v kmetovanji. Ukazi gosposkini se ljudem veliko lutreje oznanijo, kakor pa, če bi brati znali, namreč iz prižnice po duliovnili, v mestih se jim bobna, zeniljiške gosposke in sodnije pa povedd to ljudem ob praznikih in nedeJjib po službi božji; kar pa revšino zadeva, je pa to znamenje previdnosti božje, deržavi in veri na korist, večkrat pa nasledek lpnobe, in pa posebno neizvedljivo božje obiskanje; zgledi na Bavarskem in Peniskem kažejo, da so tam vse drugi vzroki, kakor nevednost v branji in pisanji, da tc dežele, ki so bile nekdaj tako srečne, sedaj pomanjkanje terpe. V drugem delu svojpga sostavka je pa dckan vse, kar je bil popred izpeljal, overgel in z ravno tako zgovornostjo nasprotno od tega dokazal, kar je bil poprej terdil. Pustimo učenega gospoda, da nekoliko časa sara govon, in potlej mu bomo pa v besedo segali. ¦pZdi se mi, da se bo eden ali drugi duhovnih gospodov nad tem spodtikal, kar sem govoril zastran vere, pa pametno govoriti, zakaj bi vendar premišljevali in bi kmečkim ljudem temeljito ne razlagali resnic katoliške vere? ali čcmo vernim kristijanom nižjega stanu skrivnosti sv. vere tako prikrivati, kakor so storili nckdaj neverni Egipčani in druge Ijudslva? Se ve, da je tudi meni znano, kar so modri učili, da je narava zlato in srebro v zemljo zakopala, ia da so tudi oni svoje nauke skrivali in zagrinjali. V pomenljive izreke in uganjke ia v skrivne števila, ktere prosti človek ne razume, tudi učenci Pitagora in Hipokrata, morali so priseči, da svojih naukov ne bodo nikomu razodeli. Ali dalječ proč s tako modrostjo, ki ni nič drugega, kakor skrit napub, s kterim so se hotli razlocevati od prostega ljudstva iu prikrivati z njimi ostudnost svoje vere, ktero so dobro razumeli. Xasa sv. vera se povsod sme očitno pokazati, povsod vsa razodeti; zakaj bi ljudstvu po deželi to prikrivali, po kterem bi Boga bolje spoznavali! kaj mar Bogu slepa pobožnost bolje dopada, kakor razsvetljena v duhu in resnici? ali ne razsvetljuje svitlo solnce temnih dolin, dasiravno malo pozneje, ravno tako, kakor visoke hribe? ali ne sveti ravno tako na nizko germovje, kakor na visoke cedre ?" Potem pa dokazuje iz Ovidjevih pisem, da vednosti niso škodljive *), pa škodljive postanejo, ako se napčno rabijo; in potem naznanuje svoj nasvet, ki je v kratkeni taki le : *) Ce je veo šol, slabejše je ljudstvo, govori ljudstvo, kar je ravno tako resniino, kakor tisto, da Ijudstvo nemara za evoj jezik. vi>. WV vsaki fari, kjer je sposoben učenik, naj žapnik odbere nekaj dečkov od 9 — 15 let, ki iniajo vesplje do učenja, in naj jih ob nedpljili in praznikib ali drugikrat, kadar ni silnpga dela, v branji vadi; ravno (ako bi tudi mogli kaplani po dežpli ndadenče, kteri jim strežejo, v branji podučevati. Če se tako v vsaki fari le (J otrok brali nauči', je že to samo na Dolenskpin v enem letu 360, in tako bi se vednost čpdalje bolj razširjala, posebnočebi starši ali gospodarji pridnejše otroke kaj obdarovali.* Toda na Dunaji niso bili pri volji, poslušati moder (?) nasvet zgovornpga gospoda, ampak ccsarica je ukazala, da naj se tudi na Kranjskpm, kakor drugod, vstanovi normalna ali zglpdna šola; naj se vpdje šolska komisija (Scbulcommission), tudi naj se vstanovi šolski zavod (Scliulfond), in naj se zastran njcga kaj nasvetuje; od začelka boče eesarica 1000 — 1500 gl. posoditi; vodja Ijubljanske šole naj bo Blaž Kumerdaj, ker je pospbno modro svetoval v šolskih prenaredbah , poprej pa naj pride na Dunaj glavno šolo pogledat. cDaije Prih.)