■ ^ 'Pmwmmm iftewlilia 1 Oin^ Štev. 116. ¥ tiyfelianl v soboto 16. lunija 1923. Poštnim pmšailrma* leto . mmmmm mmmmmMi mmmmm ühäfr. vsak dan zjutraj. IzvzemšS pondeijke. Hesešna naroCnlna: v tltibQanl Din »■—, po pošti Din 12*—. inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica ŠL 1/L — Telefon št 213 Drcoiavni naslov: „Novosti-Llubliana-. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon it 44 .......... 1........ Oglas) po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Tragičen konec Stamboiijtkega. /Aleksander Stamobiljski je mrtev in % njim je za dogledni čas pokopana ideja o pomirjenju Balkana. Vest še m kontrolirana v vseh posameznostih, ali s sigurnostjo se more reči, da voditelja najmočnejše politične stranke v Bolgarski ni več med živimi, Stamboiijski je padel kot žrtev onih Čajnih sil,, ki se po polomu germansko-osmanskega. bloka pod nobenim pogojem niso marali sprijazniti s mislijo na novo bodočnost Srednje Evrope. Bolgarski seljak stoji pred zemskimi ostanki silnega človeka, ki je z junaštvom in energijo obvaroval svojo domovino pred globljimi pretresIjajL Priprosti učitelj iz Slavovice je razumel dušo bolgarskega seljaka, ki je želel samo miru in mirne obnove. Mož je v svoji sveti jezi zamahnil proti gadji zalegi germanofilsko orijentirane dinastije ta njenih podrepnikov, z vso krutostjo ljudskega diktatorja je zajezil državnim interesom nevarno gibanje makedon-sfvujUščih, a na kocnu svojega uspešnega delovanja za je doletela bridka usoda: plačati je moral uresničenje svojih idealov s svojo srčno krvjo... Kruta reakcija je neizprosno tirjala njegovo glavo, toda mož se je boril herojsko proti svojim nasprotnikom. Sofija lahko triumfira za trenutek, morda celo za par dni. Ali že v par dnevih se bo neizogibno pojavila, osveta, ki zahteva neizprosno svoj ogromni tributi Mera potrpežljivosti je. polna! Odpor seljaških mas se zdi zlomljen ta vlada germanofila Cankova gospodari neomejeno po vseh važnih centrih dežele. Zgodilo se je, kar se je že od vsega početka predvidevalo: v vojaškem in tehničnem pogledu organizirani revolucijonarji so vzdržali glavne sunke kmetskega upora s lahkoto, a s smrtjo Stambolijskega je obenem padis moralna zavest upornih seljaških mas, ' V naši prestolici vlada razumljive napetost in razburjenost. Kolpotira se vest, da namerava Radoslavov stopit na bolgarska tla. Pripravlja se provokacija, ki kriči do neba. Ko je poc Stambolijskim Radoslavov bil obsojer ®' contumaciam na izgubo vsega svo-sega premoženja se nam je zdela sod-ba j^utnljiva. Toda Radoslavov spads med obtožence, ki so sokrivi svetovn« vojne. Njegov prihod v Sofijo se smatra po vsej praviri za eklatantno kršitev neullyskega rairti. Jako nam vrača Bolgarska starega kova ono, česar kol zmagovalci nikoli in nikdar ne bomo prenašali Naša nota še ni bila izročena revolurijonarnemu kabinetu. Tolaži nas popolna solidarnost držav Male antante, naravnost imponujoče pa je stališče turške, ki se v vseh vprašanjih solidarizira z našo vlado. Mir na Balkanu visi na niti... Mi se zavedamo svoje misije, ali v trenutku, ko dviga hidra srednjeevropske reakcije svojo glavo, ne moremo biti ravnodušni Nasi interesi so v nevarnosti..Italija se ogreva za koburške hlapce in odkrito odobrava kršitev neuiliyskega miru, ravno tako tudi Budimpešta. Naša vlada ie . ugotovila kršitev mirovne pogodbe dejstvo nam zadostuje, da utemelji-«ao pred vsem svetom, tudi pred Italijo. Anglijo in Madžarsko, da pogubnega rovarenja Podzemskih sil za nobeno ceno ae. bomo trpeli. Solidarnost v Mali an-jsafe je razblinila sanje habsburgovskih sanjačev la solidarnost nam jamči za uspeh dlplomatične akcije. Ako mirn koraki ne bi pripeljali k zaželjenemu cilju, bo naša država posegla p© sredstvih, M sp bodo ljuba niti Sofiji, §e manj pa onim, ki s prikritim veseljem pričakujejo nori balkanski konflikt. Italiji osobito,, M se goreče navdušuje za soüjske prekucuhe, priporočamo umerjenost. Ce plane na Balkanu požar, se bo vnela tudi streha Italije. V Nemčiji se poraja veselje nad uspelim pučom, toda nemški šovinisti pozabljajo, da so defenitivno Premagani in da Francija ne bo odnehala iztirjavati ovojih zahtev, četudi bi morala korakati de Berlina. Bolgarsko čaka morda že jutri usoda Poruhrja. Ker ne gre mirnim potom, bo morala govoriti brutalna sila. Evropska reakcija maje danes ob zgradbi mi-FJ1- ki sloni na stebrih mirovnih pogodb. Kar. je Versailles za Francijo, to je Neuilly za našo kraljevino. Druge Bre-salnice svet ne bo več doživel, zato bo čdskrbel v trenutku sile duhovno in fl-sscao ttjedinjeai aarod Srbov, Hrvatov Stamboiijski žrtev revolucijonarjev. Pred odločilnimi koraki. Demaria še ni izvršena. — Hlnistrski svet — Zastopnik! strank prš dr. Minčfčtt — Protest mednarodne komisije v Sofiji. Beograd, 15. junija. (K) Na sinočnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se pošlje bolgarski vladi v Sofijo demarša. Medtem pa je vlada to namero opustila in ne bo poslala de-marše za nekaj časa. Vlada bo počakala, da se dogodki v Bolgarski nadalje razvijejo in da se mala antanta koncentrira. Beograd, 15. junija. (Z) »Politika« doznava: Na včerajšnji seji vlade, ki ji je predsedoval Nj. Vel. kralj, je bilo sklenjeno, da se še ne odloči definitivno, kateri dan naj se izroči protestna nota. Prepustilo se je našemu poslaniku v Sofiji, g. Rakiču, da napravi demaršo tedaj, ko bodo ostali predstavniki male antante in zastopnik Francoske dobili potrebna navodila od svojih vlad, tako, da bi se demarša napravila, četudi ločeno, pa vsaj istočasno. Beograd, 15. junija. (Z) Med sejo narodne skupščine je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o dogodkih v Bolgarski. Razen tega so se pretresale dvajsetine in pa zakonski načrt o potih. Ta načrt predvideva uvedbo prisilnega dela. Beograd, 15. junija. (B) Mednarodna kontrolna vojaška komisija v Solili i@ imela sejo, na kateri je sklenila, da vloži najenergičnejšl protest, ker so bili postavljeni rezervni častniki za okrožne la okrajne načelnike, ker je bila upehana popolna vojaška diktatura In so bili mobilizirani prostovoljci, karr se vse protivi mirovni pogodbi, katero je nova bolgarska vlada pogazila. Beograd, 15. junija. (B) »Tribuna« poroča iz Sofije: Snoči je bila seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval kralj Boris. Seje so se udeležili vsi ministri in načelnik generalnega štaba Davidov, Predmet razprave je bilo stališče tujih držav, od katerih niti ena še ni priznala nove bolgarske vlade. Posebno skrb povzroča držanje kraljevine Srbov, Er v atov in Slovencev In drugih držav male antante. Na demaršo, ki se pričakuje v petek ali soboto od male antante, je vlada že snoči pripravila odgovor. Bolgarski kabinet izjavlja predvsem, da je legalna, ker je prejšnja vlada podala ostavko. Trditev, da je bila kršena neuillskyska pogodba, ne drži ker število vladnih čet ne presega 30.000 rnož. Aktivnih častnikov Bolgarska sploh nima. S tem odgovorom misli vlada g. Cankova zadovoljiti malo antanto in se izogniti oboroženi intervenciji naše države. V Sofiji vlada velika potrtost zaradi držanja naše kraljevine In vsi pričakujejo, da bo vseeno prišlo do naše intervencije. Beograd, 15. junija. (Z) Danes predpoldne je prišel minister za zunanje zadeve dr. Ninčič v narodno skupščino, kjer mu je bala sporočena zahteva, da se izjavi o dogodkih v Bolgarski. Dr. Ninčič je nato pozval na zaupno sejo gg. Ljubo D a v i d o v i č a in Joco J o v a -noviiča, potem pa posebej še Sveto-Zara P r i b i č e v i 6 a in dr, K o r o -š c a. Po teh konferencah se je raznesla vest, da minister zunanjih del ne bo dopoldne odgovoril na vprašanje g. Pribi-čeviča, temveč, da bo zaradi še nepojasnjene situacije v Bolgarski odložil odgovor do jutri Beograd, 15. junija. (B) Dr. Korošec je proti sotrudniku »Novosti« izjavil. da je prepričan in da ima dokaze, da je bolgarske dogodke finansirala Italija, kf Je v zadnjem času pošiljala mnogo denarja za Albanijo in za make-dohstvujušče. Glede naših odnošajev do Italije je jasno, da so bolgarski dogodki naperjeni prot? nam, da tako postanemo šibkejši nasproti Italiji. Mislim, da bo borba v Bolgarski jaka in dolgotrajna, da pa se povrnejo na vlado zopet zemljoradnik!, Praga, 15. junija. (B) V razgovoru s sotrudnikom »Bohemie« je izjavil jugosl. poslanik, da je pri dogodkih v Bolgarski opasno samo to, ker $e v prvih vrstah zadnjega pokreta nahaja Aleksandrov, ki je znan kot prijatelj ta pristaš Ferdinanda. Bolgarska mobilizacija krši neuillysko pogodbo, Beograd, 15. junija. (Z) »Politika« poroča iz Zaječara: Davi ob 2. uri se je pojavil bolgarski aeroplan, ki je skoraj ves dan krožil nad našimi mejami in rekognosciral. Na bolgarski strani se opaža nekaka živahnost. Misli se, da bolgarske čete utrjujejo meje proti nam. Staifšče evropskih držav. Beograd, 15. junija. (Z) Današnja »Politika« prinaša pregledno stališču, ki ga zavzemajo posamezne države; v vprašanju državnega prevrata v Bolgarski Tako piše, da so naši zvesti zavezniki Cehosiovaki v tem vprašanju z nami popolnoma solidarni Med našo državo in med Rumunijo so se nesoglasja, ki so se pojavila v dopisovanju^ med Beogradom in Bukarešto, izgladila in bodo ostala samo kot neprijeten spomin. Kar se tiče Italije, doznava »Politika«, da je italijanska vlada napravila korake, da zavre vsako protestno akcijo, akoravno je bila neuillyska pogodba težko kršena. Italija, katere službeni zastopniki izjavljajo, da žele z nami prijateljskih odnošajev, se poleg tega* sistematično trudi, da se odtegne obveznostim rapallske pogodbe in sedaj kar očito podpira Bolgarsko, da te Izigrava neuiüysko pogodbo. Madžarski poslanik pri dr. Ninčšću. Beograd, 15. junija. (B) Madžar-ki poslanik na našem dvoru je posetil dans zunanjega ministra dr. Ninčiča ta je ostal pri njem eno celo uro. ‘Kakor je doznal dopisnik, je pri tej priliki opozoril dr. Ninčič madžarskega poslanika Glede poseta angleškega poslanika sir Younga pri ministru za zunanje zadeve, dr. Ninčiću, doznava »Politika«, da je Youngu pri tej priliki uspelo, da se glede naše demarše v samem besedilu note napravijo znatne Izpremembe in da se cela akcija ublaži Grška je popolnoma na naši strani Med grško in našo vlado se bo prav hitro dosegel sporazum za skupno akcijo. To je prvič, da Grška sodeluje skupno z malo antanto, četudi še ni vstopila v njo. Glede Francoske pravi list, da je popolnoma na naši strani. Med Beogradom in Parizom vlada popolna iskrenost in soglasje v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Pomoč Francije za akcijo v Sofiji je bila dragocena. Francoska in mala antanta hodijo proti rušilcem neuillyske pogodbe po skupni poti na ostro pisanje in napade madžarskega tiska proti njemu povodom njegovega ekspozeja v narodni skupščini Poslanik je izjavil dr. Ninčiću, da bo opozoril na to okolnost svojo vlado v Budimpešti, naj v interesu ohranitve od-nošajev dobrega sosedstva prenehajo taki napadi v madžarskih listih. in Slovencev, ki bo, če treba, sporazumno s svojimi zavezniki dokazal, da Mala antanta ni iluzorna tvorba idealnih državnikov, marveč močno orožje proti vsem, ki mjejo ob temeljih povojne Evrope« Stamboiijski je mrtev,.. Ostala pa je ideja, ki jo je on tako silno zagovarjal: ideja o slovanskem Jugu, o slovanskem Balkanu, ki bo znal kljubovati vsem sovragom Slovanstva Tragična smrt Stambolijskega. Beograd, 15. junija. (Z) Danes popoldne ob 5 in pol je »Vreme« izdalo posebno izdajo s to-le brzojavko: Uradno se naznanja, da je bii Stambo-lijski včeraj nekako ob 3, popoldne v bližini Slavovice ubit Po sporočilu ministrstva za notranje zadeve so vladne čete v teku prejšnje noči, i j, med 13. ta 14. junijem dosegie v bližini sela Golak. Vodja kmetov je bil obkoljen in je ponudil predajo. To je bilo okoli 7. ure zjutraj. Poveljnik vladnih čet je odredil, da Stambolijskega na vozu prepeljejo najprej v Bedren in nato v Slavovico. Pri Tatar-Pazardžiku je prišlo do velikih demonstracij. Uradno poročilo pravi, da se je, ko je sprevod dospel pred Slavovico, celo selo vzdignilo, prijelo za orožje, in napadlo vladne čete. Nato se je razvil hud boi, med katerim se je Stambolijskemu posrečilo pobegniti Ko so se vladne čete zbrale, so ga zopet začele preganjati Pri prvem spopadu je bil med streljanjem Stamboiijski ubit. Ta posebna izdaja »Vremena« je v Beogradu posebno v političnih krogih napravila prav globok utis. »Novosti« imajo istotako danes podobne vesti, samo da niso uradno potrjene. Beograd, 15. junija. (B) Na jutrišnji seji narodne skupščine bo zu- nanji minister dr. Ninčič podal ekspote o zunanjem položaju, posebno pa q pö--, slednjih dogodkih v Bolgarski Beograd, 15. junija. (B) Javljajo» da je Reuterjev urad dobil poročilo iz Sofije, da je bil Stamboiijski pri Slavo vici, ko je poskušal ubežati, ubit. Sofija, 14. junija. (K) 'Bolgarska brzojavna agentura poroča: Vladne če* te so ujele Stambolijskega v vasi Gola-ku v bližini Slavovice. Sofija, 15. junija. (K) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Stambolij-skega so ujeli včeraj zjutraj ob 7. uri. Bivši ministrski predsednik Stamboiijski. se je obrnil do poveljnika čet z izjavo, da se hoče vdati. Ob 3. uri popoldne so ga prepeljali z avtomobilom iz Vetren y Tatar-Pazardžik. Ker je množica psovala Stambolijskega in ga hotela celo linčati (?!) so ga morali znova odvesti v Slavovice, da ne bi prišlo do neljubih incidentov. Na potu v ta kraj je napadla skupina kmetov avtomobil, pri čemer se je Stambolijskemu posrečilo pobegniti. Čete so takoj dobile povelje, naj ga zasledujejo, primejo ta odvedejo v Sofijo z močno eskorto. Tekom zasledovanja je prišlo do streljanja, tekom katerega je bil Stamboiijski ubit. Vlada globoko obžaluje dogodek in je odredila natančno preiskavo. (?!) Razvoj meščanske vojne v Bolgarski Ljuti bofl* — Nasprotniki bodo obsojeni kot razbojniku Bolgarsko sovraštvo do naše kraljevine» Beograd, 15. junija. (B) Iz Bukarešte javljajo: Po vesteh, ki so došle iz Calafata, se ^okoli Vidina vrše boji med pobunjenimi kmeti in vladinimi četami Poveljnik mesta Vidina pripravlja po nalogu sofijske vlade obrambo mesta proti kmetom, ki so v velikih množicah prišli v neposredno bližino mesta ta se tam ustavili Vladne čete so prišle v mesto in pripravile vse za odpor proti kmetom, če bi ti napadli. V dalnji okolici Vidina je med seljaki in oddelki vladnih čet prišlo do več spopadov. Po neuspelih poskusih komunistov, da izvrše v Sofiji protirevolucijo in se poiaste oblasti, so se komunisti odločili, da v vsej .deželi podpirajo pokret kmetov proti sedanji vladi Beograd, 15. junija. (Z) Po čas-niških vesteh se pri Nikopoiu ob Donavi bojujejo ljuti boji. Kmetje so porušili železniške proge. V okolici Varne se bije hud boj na prostoru 30 kilometrov. Po teh vesteh so kmetje uporabljali topove in streljali na mesto in sodi se, da je bodo kmalu zavzeli. Makedon-stvujušči so po velikem odporu kmetov zavzeli Sunilo, važno središče kmetov, Sofija, 15. junija. (B) V teku včerajšnjega dne je vlada sestavila vojna preka sodišča, ki naj v dveh dneh izvr-vrše preiskavo in razsodbo nad vsemi zaprtimi osebami. Vs? nasprotniki nove vlade bodo obsojeni kot razbojniki. C a rib rod, 15. junija. (Z) Demokratski in radikalni klubi so imeli v Sofiji svojo sejo, kateri je prisostvovalo tudi več članov organizacije makedon-stvujuščih. Na seji so ministri dajali izjave © odnošajih Bolgarske nasproti inozemstvu. Radikalni ministri so svojim prijateljem zatrjevali da ima današnja bolgarska vlada pri velesilah zaslombo in da se ne boji intervencije balkanskih sosedov. Če bi se kdo umešava! v notranje zadeve in poskušal pomagati, da pride na površje zopet zemljoradniška vlada, bodo velesile intervenirale s svoje strani Podpora a strani ItaPje je popolnoma sigurna. Beograd, 15. junija. (B) »Politika« objavlja poročilo svojega dopisnika o dogodkih v Bolgarski sledeče: Neki Bolgar je izjavil vašemu dopisniku, da sodi Aleksandrov ta drugi makedonski nacijonalisti o izhodu Bolgarske na Egejsko morje to-le:' Bolgarska ne bo dobila izhoda na Egejsko morje v Lausanni, ampak v Beogradu^ Treba je le poslati gotove ljudi v Beograd, da ubijejo gospoda Pašiča in ostale vodje Srbije v Beogradu. Na ta način bodo tudi Makedonci prišli do uresničenja svojega ideala. Bolgarska pa bo dobila izhod na Egejsko morje. Beograd, 15. junija. (B) More se reči, da je zemljoradniški pokret v Bolgarski propadel. Vzrok tega je v prvi vrsti, da so se večja mesta podala revo-lucijonarjern, tako da se kmetje niso mogli takoj zbrati. Sofija, 15, junija. (K) Bolgarska brzojavna agentura javlja: Posamezni odpor, ki so ga pristaši Stambolijskega v prvem trenutku poskušali, je končno zlomljen. Vest, da «e je njegovim pristašem posrečilo odrezati Sofijo od ostale Bolgarske, se ie izkazala kot napačna. Po^vsej deželi vlada popolft mir. Francoski odgovor angleški vladi P a r iz, 15. junija. (K) Kakor piše »Echo de Pariz«, želi angleška vprašalna pola, ki je bila svojčas do.iuvlje- i na Franciji, med dr. tudi pojasnila o ! sledečih točkah francoskega programa , glede Nemčije: i 1. Glede ustavitve pasivnega odpo- j ra Nemčije. V tem pogledu stavlja [ Francija naslednje zahteve: razveljav- i ljenje naredb, ki jih je izd?!a nerrčka 1 vlada izza vkorakanja Francozov v Poruhrje, amnestija za vse Nemce, ki so bili obsojeni ker so se podredili odločitvam porenjske komisije ter francoskim sodiščem in oblastvom, obveznost nemške vlade, da se ne bo osvetila nad onimi nemškimi državljani, ki so se ukioniil odredbam zasedbenih oWastev, povrnitev železničarjev X 1 službo, izrečen ukaz nemške vlade» da se imajo vsi nemški državljani ravnati po odredbah porenjske komisije Ul edočitvah vojaških sodišč, razveljavljenje prepovedi trgovinskih zvez med nemških tvrdkami, ki so poslušale nar redbe zaveznikov. 2. Glede onih ukrepov, ki naj bi stopili v veljavo po opustitvi pasivnega odpora. V tem ozira zahteva Francija sporazum glede bonov C, Iti naj se razveljavijo proti poravnavi francoskih bv belgijskih dolgov, pri čemur ostanejo v veljavi Francije in Belgije po deležu na bonih A in B, nadalje določitev dobav premoga v naravi, pobiranje carin, oddaja zlata in 2C odstoten r-a dav ek na nemški izvoz, takojšnja ureditev izrabljanja teh carin» Narodna skupščina. ZA POMOČ ÜLADUJOClM. - DOGODKI V BOLGARSKI. NADALJNIH IZREDNIH KREDITOV. SPREJETJE / Beograd, 15. junija. (Z) Danes ob 9. dopoldne je predsednik Jovanov i d otvorll skupščinsko sejo. Ko je bil prečitan in sprejet zapisnik zadnje seje, so se čitale prošnje in pritožbe, ki so došle narodni skupščini. Hkrati je predsednik naznanil, da je zemljorad-nlški klub predložil zakonsko predlogo o nujni pomoči za gladujoče. V tem zakonskem načrtu se zahteva odobritev izrednega kredita 120 milijonov dinarjev. Ta kredit bi bil namenjen za to, da bi so dale podpore onim, katerih posevki in vinogradi bi trpeli. Razdelitev bi se izvršila na podlagi odločbe komisije. Do podpore bi imeli pravico oni, ki žive od poljedelstva in katerih posevki so oškodovani za polovico ali preko tega. Nato je predsednik dal prečitati pismo poslanca Wilderja, v katerem ta graja, da vlada ni obvestila skupščine o dogodkih v Bolgarski in vpraša predsednika skupščine, kaj je ukrenil, da zavaruje pravice skupščine. Slednjič zahteva od vlade, da čimprej informira skupščino. Predsednik odgovarja, da prej ni došla nikaka inicijativa od poslancev, da pa je obveščen od vlade, da bo sama ob pravem času skupščino o vsem Informirala. Pred odhodom na dnevni red je predsednik dal besedo ministru za promet, dr. Velizarju Jankoviču, ki je rekel, da je bil v današnji številki Clc-varlčevega »Beogradskoga dnevnika« napaden zaradi svojega držanja na Kr- fu nasproti Nj. Vel. kralju. Minister proti temu protestira, češ, da so navedbe netočne. Po odgovoru nekaterih ministrov na posamezna vprašanja poslancev, je skupščina prešla na dnevni red. Pretresal se je zakonski načrt o izrednih in naknadnih kreditih, oddelek ministrstva za prosveto. Prvi je govoril radikal Stevan Nešič, za njim pa radikal Srečkovič. Na to le govoril še zemljoradnik Voja Lazič, ki je kritiziral politiko ministrstva za prosveto. Minister g. Trifunovič je odgovoril, da njega ne zadene krivda zaradi prosvetne politike, ker jo je prevzel od bivšega ministra za prosveto, g. Pribl-čeviča. Na to je odgovarjal g. Pribi-č e v 1 č in izjavil, da prevzame popolno odgovornost za svoje delo v ministrstvu. Nato le bil kredit za ministrstvo prosvete v znesku 80 milijonov in 409 tisoč dinarjev sprejet. Na to je prešla skupščina na oddelek ministrstva za vere. K temu je govoril klerikalec Škulj, ki je trdil, da je giavni poročevalec za proračun, g. Šečerov, namenoma izpustil številko, ki se je nanašala na duhovništvo v Sloveniji. To je dalo Šečerovu povod, da je povzel besedo in pobijal navedbe predgovornikove. Po kratkem govoru ministra za socijalno politiko in zastopnika ministra za vere, dr. Ninka Periča, je bil sprejet tud' ta kredit v znesku od 7 milijonov in 194 tisoč d'narjev. Seia je bila na to zaključena in prihodnja seja določena za jutri ob 8 in poL Sumljiva Madžarska. že pred par dnevi smo omenili, da so budimpeštanski politični krogi prav dobro vedeli za preobrat v Bolgarski. V BucHmešti je bival zloglasni emigrant general Protogerov ta cela vrsta ko-bursko navdahnjenih Bolgarov. Brez dvoma so obstojale intimne zveze, saj je znano, da je iskala Madžarska — tuđi oficijelno — zaveznikov povsod, kjer je slutila le atom sovraštva proti novemu redu v Evropi, zlasti pa proti državam Male antante. Ekspoze g. Nin-čiča Je povzročil v madžarskem časopisju burjo ogorčenja in zgodilo se je nekaj nečuveneza: zunanji minister gospod Daruvary je odgovoril na kampanjo peštanskega tiska v nekem tonu, ki ga v političnem življenju ta še posebej z odgovornega mesta nismo vajeni slišati. Madžari niso po osvcbojenju niti enkrat pokazali dobre volje, urediti svoje odnošaje do naše kraljevine prijateljskim potom. Peštanskim krogom, ki jim načeluje krščansko nacijonalnl upravnik Horth, lebdi še vedno pred očmi integriteta dežel svetoštefanske krone.« Bolgarska nam je za časa vojne zadala težke udarce, globoke rane. In vendar se je naša vlada uveriJa o iskrenosti politike g. Stambolijskeva in ie ■ pričela utirati pot k sporazumu. Imamo j tudi svoje obračune z Itai,!o, toda na- ; ša vlada se Je ravnala po rmhvh zako- nih realne politike. Nekatera vprašanja smo z Italijo že rešili, ker nam gre zato, da pokažemo ob vsaki priliki dobro voljo, ako jo vidimo tudi pri drugih. Isto je glede Grške, Avstrije, Romunije itd. Samo z Madžarsko se nismo mogli sporaz"meti. Naša krivica to gotovo nL Madžarska še do danes ni uredila svojih odnosa; sv z nobeno sosedno državo. Kjerkoli je mogla, tam je intrigirala proti svoji soseščini. Gospod Ničič ni v svojem ekspozeju na nobenem mestu žalil Madžarov, na-glašl Je pa po vsej pravici, da je zagrešila madžarska vlada z ravnanjem na-pram našim državljanom marsikatero težko nelojalnost. Madžarsko časopisje ima mnogo razlogov pomagati s svoje strani, da se končno likvidira na zgodovinskih iluzijah madžarskih mas proti naši državi. V toliko je bil odgovor g. Daruvaryja in kampanja budimpe-štarskega tiska zgrešena. Ni treba dokazovati, da so bolgarski dogodki v sorodstvu z željami madžarskih oligarhov. V zadnjem času se vrši na Madžarskem neko čudno vrvenje v zvezi z vojaškimi pripravami. Madžarska vlada ima svoje cilje. O tem danes nc more biti nobenega dvo-irr. Budimpešta pa naj ve, ds nam ti j pojavi onstran Tise niso ostali reci. a- j ženi. Ml vattijerso samo svoje Interese i in nič več, ; „Manjšinski problemi. i< Nemški poslanec gospod Schauer je v zadnji številki »Cillier Zeitung« odgovoril na ono točko ekspozeja zunanjega ministra dr. Ninčtča, ki govori o pravicah koroških Slovencev ter o ugodnostih, ki jih uživajo Nemci v Sloveniji. Dr, Ninčič se ie v ekspozeju opiral na številke. To mu je posla- nec Schauer očividno zameril, ker ie mnenja, da bi morali govoriti poles številk še drugi činitelji. Dr. Ninčič je ugotovil, da na Koroškem 70.000 Slovencev nima niti ene slovenske šole, medtem ko imajo Nemci v Sloveniji 37 ljudskih šol ter 2 nemški gimnaziji. Koroški Slovenci imajo samo 1 staro kul- turno društvo, Nemci v Sloveniji pa 74 kulturnih in gospodarskih društev ter 5 listov. Argumenti, ki jih pošilja g. Schauer v obrambo svoje nemško nacijonalne politike, so na prvi pogled stilizirani tako, da vzbujajo verjetnost, če pa premerimo njih bistvenost, vidimo, da ne morejo ovreči zmlsla Ninčičevega ekspozeja. Ni mogoče zanikati, da nemški jezik ni svetovni jezik. Izmišljotina pa je trditev gospoda Schauerja, češ, da je narodna zavednost koroških Slovencev padla že tako globoko, da so morali slovenski krogi pozivati prebivalstvo, naj svoje otroke na vsak način pošilja v slovensko šolo, ker je na njej uveden tudi pouk nemškega jezika. Mi vemo, da le zavednost koroškega slovenskega prebivalstva še odporna ta sveža. Te resnice ne spravi nobena nemška propaganda s sveta. Kar se tiče društev, bo moral gospod Schauer priznati našo silno kon-cilijalnost. Naj nam pove zastopnik naših Nemcev, ali bi v Beljaku trpeli po preobratu gasilno društvo s slovenskim poveljevalnim jezikom? Naj nam povč samo en slučaj, da je nemška policija in žandarmerija branila tako slovensko kulturno prireditev na Koroškem pred nacijonalističnimi tolpami! Popolnoma razumljivo je, da smo razpustili društva, ki nimajo danes pri nas nobene eksistenčne upravičenosti Ali misli gospod Schauer, da bomo mirno trpeli podružnice »Südmarke«, »Schulverei-na« in morda kako »Ortsgruppe des Reichsverbar.des deutscher Eisenbahner«? Eno je zadel g. Schauer: »Društva nastajajo iz potrebe posameznih krogov prebivalstva.« Pri nas ni več potrebe za nemška društva, ki bi uganjala pod krinko kulture politično propagando. Ona društva, kl imalo v spodnještajerskih mestih neko tradicijo, tako n. pr. mariborski »Männergesangverein«, so itak ostala ta se nimajo Nemci v tem pogledu prav nič pritoževali. Našim Nemcem Je dano v javnem življenju več kot preveč prilike, da se poslužujejo svojega jezika, ter ga negujejo v novih razmerah. Gospod Schauer pravi, da sta v Sloveniji samo dva nemška lista: njegovo osebno glasilo ter trikrat na mesec izhajajoča »Gottscheeer Zeitung. O »Marburger Zeitung« pravi, da »samo izhaja v nemškem jeziku. Isto mnenje ima tudi o kočevskem »Radikalu« ter o tedniku »Volksstime«, ki stoji pod vplivom Slovencev. Gospod poslanec zavrača nekako porogljivo zunanjega ministra, ter pravi: »Das ist di deutsche »Presse« in Slovenien... Dobro je, da se je to pot izvoljeni zastopnik naših Nemcev razkrinkal. Njim torej ne gre zato, da izhaja mnogo glasil v njihovem jeziku, da bi se mogli raznovrstno informirati o vseh zadevah našega javnega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Nemci pogrešajo očividno trobila, ki bi po vzoru celjske tetke ogrevale absurdno izmišljotino o veliki!: krivicah, ki se gode trem tuca-tom pravih Nemcev v trši sredini, NRS je postopala nnpram Nemcem gotovo z ono obzirnostjo, ki je prav-z .prav niso zaslužili. Ozirala se je pač i a pravdo narodnih manjšin. Ali g. Schauer naj ne pozabi, da ga slovenska javnost kljub količniku nikoli ne bo smatrala kot legalnega zastopnika prave nemške narodne manjšine. Predobro znan nam ie način nemške in nemšku-tarske agitacije po Dravski dolini in v ptujskem okraju. Nismo šovinisti in ne bomo odobravali nobene nasilne politike proti tujerodnemu elementu, ki ga je usoda posadila v našo sredino. Skrbeli Iz prosvetnega življenja. LJUBLJANSKA DRAMA. Gustav Wied: 2 X 2 => S. Dodatno k včerajšnjemu poročilu le posebej omenit! go. Šarlčevo kot Estero Ablovo. Ta Estera Je tip dobrega, pa v družabnih predsodkih vzgojenega meščanskega dekleta. Täko ie tudi njeno sorodstvo. Svobodomiseln In talentiran mož s kritičnim pogledom v življenje In t malce nenavadnim! allram! seveda stalno ogroža močvirnato vzdušie In leno ravnovesje v »ugledni« hiš! računskega svetnika... Povprečno Igralko bi vloga Estere brezdvomno zapeljala v brezbarveno šablono. Pred sabo bi Imel! plehko »nesrečno« ženo, kupček nesreče, kl lamentira v kričavih, pocestnih tonih... H koncu pa mrtvo lutko, ki bi z vsakim gibom in kretalo glasno pozavnirala: »Veste, zdaj bo pa ,Vs# dobro,,,« Oa. Saričeva le zopet pokazala, «ako Ji Je tiko igranje tuje. To dneent-tip-sko Ablovo Je ogrnila v prvem dejanju v fino odelo lepega tona (slišati ga ie, žal, redko), akcenti JI vro iz občutka, igra JI te-če naravno, neprisiljeno kot jo zahteva situacija. V zadnjem dejanju je nudila resničen umetniški užitek. Žensko-zapeliiva pride vabit moža k sebi nazaj. Neusiljiva, z resnično eleganco in gorkimi toni, zvenečimi med in pod besedami Tudi njene pavze so bile polne vsebine. Ni vsak igralec za vse. V najmanjši in morda zanj naimanj pri-Jdadnl stvajlcl pa lahko vsakdo, ki ima talent pokaže eno: Umetniško uživetje. Nekoliko «>7*rete prinese v igro Otela Lustigo-va. Bohemski trio: karikaturist, pisatelj :n hetera živč življenje nad vsem in za — vso fillstrsko okolico. Drugi se zbirajo okoli ko-rjjb hrepeni po redovih ia bogatih neve- stah. Trio pa se smeje, igra, biča, karikira in pleše. Gdč. Danilova ie bila Otela kakršne so pač povsod. Tui ni potrebno nič drugega kot pehar vedrosti in zdravja. Režija ie razposajene scene pri Truelsenovi močno, semintja malce prekrepko podčrtala. Izmed manjših vlog Je omeniti vrlo posrečen tip »osumljenega« kaznjenca št. 76. Tega oštevilkanega človeka je pisatelj s satiričnimi nameni postavil na oder. Napačno pojmovana morala meče ljudi v iečo (Abel) in za poboljšanje človeške družbe se malega zločinca poniža na številko !n se ga ponižanega vrne družbi nazaj. Vseskozi Je igra zdrav protest proti izrodkom časa in tradicij. Ker jih krepko osmeši — doseže svo) namen. —L — Št. 35 »Gledališkega Usta« prinaša članek »Različne novitete«, »Razno« ter kot umetniško prilogo sliko g. J. Zormana, člana opere. Slika g. Kralja ie morala vsled tehničnih zaprek izostati — IV, umetnostna razstava »Kluba Mlađih« se otvori dne 17. t m. v dvorani Akademskega doma, poleg hotela Union, nasproti Kleinmayeriu. Odprta bo skozi 14 dni dneVno od 9 do 12. in od 15. do 18. ure. — Pevsko društvo »Liukijanski Zvon« Je koncertiralo v nedeljo zvečer v Delavskem domu v Trbovljah. O izvajanju vzpo-reda nam je oblubl eno daljše poročilo. — .1. Pavčič: Trite moški zbori. Glasbena Matica ie izdala tri razmeroma priproste In lahke moške obore priljubljenega skladatelja J. Pavčiča. Noša dr.štva iih bodo gotovo vesela. K octnl se Še povrnemo. — Tirno Pattiera. slavni tenorist, jugoslovanskega pokolenia in J. Bakla no v, slavni ruski berilo-ist sta dne 6. t. m. nastopila z velikanskim uspehom v pražkem Narodnem divadlu. bomo pa zato, da nemštvo v Sloveniji ne bo pričelo igrati one vloge, ki jo igra številnejši kompaktni ter napram državnemu narodu veliko lojalnejši vojvodinski švabski element Ob preobratu so vojvodinski Nemci z zadovoljstvom pozdravili osvobojenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, dobro vedoč, da bodo deležni svobode, ki jim je Madžarska ni hotela dati. Naši mariborski Nemci so še takrat ko ie bila sleherna nada na nemški »Marburg« izgubljena, demonstrirali po ulicah za priklopi tev k Nemški Avstriji. To si je treba zapomniti, ne da bi bilo treba iz tega dejstva izvajati konsekvence. Prišle bodo nove volitve. Takrat bomo videli, koliko glasov bo pritegnil na sebe nemški kandidat Volilna geometrija se proti Nemcem v Sloveniji ne bo uporabljala, pač pa bo država v njenem lastnem interesu našla dovolj sredstev, da se v dobrega Slovenca spremeni zadnji »deutschfreundlicher Slovenc«, odnosno renegat 'Takrat se bodo razmere razčistile že v toliko, da zunanji minister v svojem ekspozeju ne bo več smatral potrebno, odgovarjati nemškemu poslancu iz Slovenije. Tudi številk ne bo več treba navajati ta polemike o manjšinskem problemu bodo izginile Iz našega časopisja. Zahtevajte v vseh javnih lahaiih JUTRANJE NOVOSTI I Usoda Stambolijskega. Beograd, 15. junija. (Z) Ker so od včeraj popoldne prekinjene direktne zveze s Sofijo, dohajajo vse vesti o dogodkih po prevratu z meje preko Cari-broda. Ustaja g. Stambolijskega se je ponesrečila, vendar pa se danes javlja, da se še ne ve gotovo, ali je Stambo-lijski ujet ali v bojih ubit. Po vesteh, ki so ponoči došle preko meje, v Bolgarski še vedno traja precejšen nemir. Druga vest pravi, da Stambolijskega ni v okolici Tatar-Pazardžika. Minister Obov, ki je prispel v Romunijo, je dal novinarjem izjave, iz katerih se vidi, da on upa na popolno zmago Stambolijskega, ki se po njegovi izjavi nahaja v okolici Pievne. C ar i b r o d, 15. junija. (Z) G Stambolijskem, ki je iz Slavovice krenil v Tatak-Pazardžik, se je izvedelo, da se je sedaj napotil v drugo smer, prišel v Panagjurište in dosegel Pirdol kjer je konjenica zajela pet ljudi njegovega spremstva. Pirdot je v bližini gostih gozdov balkanskih planin. Ako Stambolijskemu uspe, da se umakne v te gozdove, ga ne bo nihče našel. Pariz, 15. junija. (Z) »Agence Radio« javlja, da je bolgarski poslanik dobil iz Sofije vesti o prihodu ustašev Stambolijskega v Sofijo. Vojna odškodnina. Od konca vojne pa do danes se vleče vprašanje reparacij, kakor se navadno imenuje vojna odškodnina, kot brezkončna kača dan na dan po vseh časnikih, tako da je človek včasih res že sit enih in istih litanij. Lahko pa rečemo, da to vprašanje v zadnjem času spreminja teden za tednom, da ceio dan za dnem svoje obličje. Zadnji teden je spet stopilo v drug štadij: Belgija in Francija zahtevata od Nemčije kot prvi pogoj pred početkom pogajanj, da Nemčija preneha s svojo obstrukcijo v ruhr-skem ozemlju. To je glavna točka. Treba Je priti enkrat popolnoma na jasno. Naravno je, da je na to Poincarejevo zahtevo izjavil nemški kancler Guno prošlo soboto v svojem govoru v Mtin-sterju. da nobena vlada ne more učiniti, da pasivna rezistenca preneha v Poruhrju, kajti nobena vlada je ni povzročila. Ta trditev je pač naivno pogumna, kajti na stotine dejstev dokazuje ravno nasprotno. Čudno je, da je uporabil Cuno ravno ta izgovor. Pariški »Gaulois« pripomni k njegovemu govoru: »Lavirati, pridobiti na času, in na potu malo goljufati, to je vsa taktika onkraj Rena. Polom nemškega odpora v Poruhrju je menda neizbežen.« Nemčija pa pri tem pada vedno glo-bokeje, vrednost marke je že pod vrednostjo avstrijske krone in je za boljše-viškim rubljem najslabši denar na svetu. V enem mesecu, od začetka maja do začetka junija, se je kurz dolarja dvignil v Nemčiji za 105 odstotkov, živila so se med tem podražila za 78 odstotkov. Vse meče marke proč in kupuje industrijske papirje, katerih nekateri so dosegli povišanje svoje vrednosti za en in pol milijona odstotkov proti mirovni vrednosti. Ker vrednost gotovih papirjev silno raste, drugi pa naravno boij zaostajajo, si lahko predstavljamo, kako ogromna bogastva in kako strašni polomi so rezultat teh špekulacij. Inozemstvo je pa precej slabo orijentirano, kaj se je med tem zgodilo z nemško industrijo, ki je pravo bogastvo Nemčije. Nemški listi poročajo, da vlada splošen zastoj. Dobavitelji raje zadržujejo svoje blago, kot da bi ga prodajali. Kupovale} se, kolikor je le mogoče, vzdržujejo nakupovanja. Od tkalnic dela enajst tovarn od dvanajstih en do tri dni na teden. Zavezniki se boje, da ne bi vse garancije, ki jih nudi Nemčija, prinašali drugega kot papirnih mark. Železnica in davki, ki jih nudi Nemčija v zastavo, prinašajo na pr. samo papirne marke. In kaj naj zavezniki počnejo z njimi? Kaj pa z eksportno industrijo? Ta je edina, ki prinaša zdravo valuto in ta bi edina mogla nuditi sigurne garancije. Še ena možnost je, dobiti od Nemcev plačilo, to je zasega nemškega premoženja v inozemstvu. Nemci ga cenijo na dve milijardi zlatih mark, Francozi pa na dvanajst do petnajst. Kdo ve? Če pretresamo ta vprašanja, potem razumemo, zakaj so Francozi zasegli premogovnike v Poruhrju. Premog je zlata valuta in Poincarč si je svest, da če nič ne bo držalo, bo pa slednjič Francija le poplačana s to zdravo valuto, ki jo drži krepko v svoji roki —žn— Mariborski občinski svet. Maribor. 15. JuaUa. Po skoraj enomesečnem odmoru se je vršila danes seja občinskega sveta mariborskega, ki je obetala postati z ozirom na napade v nekaterih tukajšnjih listih na mestno uradništvo zelo zanimiva. Res je dr. Leskovar (SLS) takoj v začetku seje napadel župana, da ie pravzaprav on pravi krivec malverzacij, ki jih ie povzročil mestni uradnik Stefan Pirh. Župan Grčar je izjavil, da je takoj, ko ie zaznal za zadevo, uvedel revizijo. Ker gre za osebne stvari, se ie zadeva obravnavala podrobneje v taini steil Župan G r č r r poroča nato, da mora občinski svet poslati v davčno komisijo na pregled novih stavb dva člana. Določena sta občinska svetnika B a h u n in profesor dr, Rostohar Razstavni odbor Industrijsko » obrtne vzorčne Izložbe prosi, da bi se mu dovolilo za dobo od 15. julija do I. septembra t. I zapreti Prešernovo ulico med Razlagovo in Aleksandrovo cesto, ker je prejel že toliko prijav, za katere ne zadostuje več razpoložljivi prostor. Prošnji se ugodi s pogojem, da zatvoritev ulice ne sme ovirati eventualno potrebnega nastopa gasilcev v slučaju požara. V zadevi carine za svojčas pridržane svinje poroča poročevalec občinski svetnik dr. S e r n e c, da se Je zadevna pravda med državnim erarjem in Jadransko banko, ki je izstavila garancijsko pismo za neplačano carino, že vršila In da je Jadranska banka pravdo izgubila. Pričakovati ie torej, da bo banka sedaj prijela občino za povračilo. Poročilo se vzame na znanje. Poročevalec 2. odseka poroča o nekaterih manjših zadevah in se sprejmejo ne-khteri prosilci v občinsko zvezo. Poročevalec 3. odseka, občinski svetnik Bahn n, poroča, da namerava^ električno podjetje uvesti števce, katerih potrebuje še'približno 3000, ter prosi, da se mu v to svrho dovoli uporaba že dovoljenega kredita. Prošnji se ugodi v tem smislu, da se dovoli zaenkrat nabava le 100 števcev. Iz obračuna mestne plinarne je razvidno, da dolgujejo nekatere stranke na plinu skupaj 107.000 Din. Bilanca Je pasivna. Sorazmerno s cenami premoga se poviša cena plinu od 1. Julija dalje od 2 na 2.50 Din za kubični meter. V svrho sanacije plinarne se sklene odklopiti od plinskega omrežja 300 javnih svetilk, ki niso več v uporabi. S tem se bo prihranilo okrog 30 odstotkov sedaj uhajajočega plina. Nadalje se dovoli plinarni kredit v znesku 30.000 Din za prenovo dveh retortnih peči ki sta nujno potrebni vsled popravila generatorja dvoplinske naprave. Ugovor lastnika Grajske kleti proti zavrnitvi njegove prošnje za napravo gostilniškega vrta na Trgu Svobode se podaljša, deloma burni debati z glasovi sodjallstov; odkloni. Javna seja je bila na to zaključena, nakar se je vršila še tajna seja z obšimiaj dnevnim redom. Organizacija NRS. Akademski omladini! Da dostojno in smotreno razmahnemo idejo radikalizma v Sloveniji, smo ustanovili akademski radik. klub »Slovenski Jug«. * Naloga »Slovenskega Juga« je v tem, da pouči akademsko omladino o socijalnem značaju radikalizma in da pripravi akademsko omladino za naci-ionalno politično delo. »Slovenski Jug« ima za osnovno nalogo in osnovno smer: integralno edinstvo naroda in države Srbov, Hrvatov ta Slovencev, katere smatra kot en narod, to z ozirom na zgodovinsko tradicijonalne odnošaje in politično razmerje. Klub ima namen širiti idejo narodnega edinstva in delati za sporazum enakopravnih bratov. Zato odklanja vsak plemenski separatizem. Radikalna omladina ie proti kapitalističnemu gospodarskemu redu, je pa socijalistična, to iz svojih dveh osnovnih načel? Socijalizacija, proizvodnih sredstev in razredni boi. Je versko tolerantna, ker 'ji je osnova družabnega življenja svoboda prepričanja. Radikalna omladina je narodna. Ona Je za dobrobit ne samo posameznika, ampak celega naroda in je pripravlje- na doprinesti vse žrtve za naroćfoo državo in za neosvobojene brate. Pozivamo vso patrijotsko nacijonalnd omladino, ki se pridružuje naši socijalni kulturni državni ideji, da pristopi v naš klub, v klub Narodne radikalne omladine. Naš cilj je cilj svobode, je cilj mladosti v razmahu ideje edinstva ta medsebojnega bratstva. V soboto, dne 16. junija predava tovariš Ljubo D. Jurkovič v gostilni Mrak na Rimski cesti ob pol devetih zvečer o razvoju radikalizma. Po predavanju prosta debata. Pozivamo vse akademike. ki se žele seznaniti z idejo in zgodovino našega radikalizma, da posetiiG to predavanje. Vstop vsakemu prost V Ljubljani, dne 13. junija 1923. KONZULATI V LJUBLJANL Gen. konzulat Č. S. R.: Breg št SJL Francoski konzulat: Ljub. kreditna banica, Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj. velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/II. Italijanska delegacija: Zrinjskega cesta it. 3ll Dnevne novosti. Ljubljanska porota. — 'češkoslovaška za novinarje, književ-aike in umetnike. Češki listi poročajo, da je Vlada poklonila novinarjem, književnikom in umetnikom dvorec Misliborič pri Moravskem Kromanu. Dvorec jim bo služil za zdravilišče in letovišče. — Za profesorje. Prosvetni minister je poslal vsem gimnazijskim ravnateljstvom okrožnico, da se obrnejo na ministrstvo vsi gimnazijski profesorji, ki želijo biti premeščeni. — Z zagrebške univerze. Redni prof. dr. Ludovik Andrassy je imenovan še za rednega profesorja pandektnega prava. — Učiteljišče v Bitolju. Prosvetno ministrstvo namerava otvoriti y Bitolju ali Prizrenu moško učiteljišče. — Poljski dijaki v Jugoslaviji Koncem tega meseca prispe v našo državo okoli 20 slušateljev geografije na varšavski univerzi Izleta se bosta udeležila tudi profesor dr. Stanislav Lencewicz in prof. geologije dr. Jan Lewlnjskl. Obiskali bodo precej krajev naše države. Predno odidejo jim bo držal dr. Ilešič informativno predavanje o naši državi — Plačevanje taks. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Kdor mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbifiah (»Uradni list. 100 1921) polletno plačati kako takso, se opozarja, da naj izpolni to obveznost za drugo polletje 1923 najkasneje do 15. julija 1923. Take takse so: Polletna taksa po tar, post. 64 (za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom) 250 Din. Polletna taksa po tar. post, 65 (da se točijo zavezancem, ki ne bi do 15. julija 1923 vplačali polletne takse, se bo kazensko postopalo. — Selska dostava poštnih pošiljk v Tržiču. Ker se Je s 1. junijem t. 1. uvedlo v Tržiču dostavljanje poštnih pošiljk po sel-skem pismonoši tudi v Križe in Pristavo, se Je preuredila selska dostava tako-le: V I. okraj spadajo jcraji: Bistrica, Kovor, Retnje, Križe in Pristava. V II. okraj pa kraji: Pilnica, Plaz (rudnik) in oskrbništvo barona Borna. V obeh okrajih se dostavlja vsak dan razen ob nedeljah, za pomožno pošto v Ret-njah pa se posreduje samo prenos torbe. — Tržič. Deška in dekliška meščanska šola priredi v četrtek dne 21. t. m. VIII. šo-larsko akademijo z izbranim sporedom. Šolsko leto konča z običajno Vidovdansko razstavo dne 28. In 29. junija. Vpisovanje za I. razred za novo šolsko leto se vrši dne 28. t m. od 9. do 12. ure In v jeseni 14. septembra. Z novim šolskim letom bo šola popolna in nastanjena v lastnem poslopju, ki se vzdigne za eno nadstropje. Menda je Tržič edina občina, ki v teh težkih časih zida — šolo. — Natečaj za mesto strok, učitelja. Na drž. strokovni šoli za puškarstvo v Kranju se razpisuje mesto strokovnega učitelja za baskullran/e (Systemmacher) s takojšnjim nastopom. Učitelji veščin imajo po dosedanjih predpisih naslednje prejemke: temeljna plača letnih 2100 Din in 6 triletnic po 450 Din. Končna plača je 4800 Din. Poleg te-Ea običajna draginjska doklada. Prosilci naj bošljejo svoje pravilno kolkovane, na ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani naslovljene prošnje ravnateljstvu 5r2. strokovne šole za puškarstvo v Kranju jjo dne 31. julija t L Prošnjam je priložiti vamtk dosedanjega življenja ta delo-fn Sistol n domovinski list, nravstveno _ „ravniško spričevalo ter dokaz, da Je prosilec z ugodnim uspehom dovršil kako dvz- obrtno šolo, oziroma puškarsko stro-Solo In da Je praktično dobro izvež-oan predvsem v basknliranju. Poleg popolnega znanja v izdelavi vseh modernih se-.Pušk se zahteva tudi znanje v pri-u’ risaniu ter viziranju ta zastrelje-PPšk za kroglo. Prosilci z daljšo prakso imajo prednost. . —Razpisa,;,, mesto šol. sluge. Na državni dvorazrednl trgovski šoli v Mariboru se razpisuje mesto stalnega šolskega sluge z letno plačo 900 Din ta pripadajočimi dra-gmisKimi dokladami ob naslednjih pogojih: Prosilec mora biti zmožen slovenskega jezika y govoru ta pisavi. Prošnja, ki mora biti pisana lastnoročno in naslovljena na oddelek ministrstva za trgovino ta industrijo v «ubijani, mora Imeti priloge: rojstni ozir. Krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, eventualno spričevalo invalidnosti ta •Pričevalo uradnega jezika, da je prosilec Jelesno sposoben za službo šolskega sluge. Prosilci, ki niso v državni službi morajo Predložiti nravstveno spričevalo pristojnega bblastva o njihovi dosedanji neoporečnosti Prošnje — pravilno kolekovane — je oddati bajkasneje do 28. Junija t {. ravnateljstvu ~£avue dvorazredno trgovske šole y Ma- iiuhli7„^oskusIU) streljanje. Mestni magistrat „„IJanski naznanja: V nedeljo, dne 17. iu-bUa se vrši ob 9. url na ljubljanskem gradu Poskusno streljanje s topovi ki so, določeni Požarne alarme. Uvedel se je nov sistem a*rei]ania na elektriko potom induktorja, ter ~°, i bačin mogoče takoj, ko bo gasilski urad obvezen 0 požaru, sprožiti top elek-Občinstvo se o tem obvešča širjenja6 la^a’ ^ ne bo nepotrebnega raz- Koncert v Šcntpeter- »Tl.TrfÄ..'”1 “ “-«o "■mm i — .Tnlžanje krušne cene. Mestna občina te znižali cene kruhu, tako, da stane kilokram belega kruha 6 Din, kilogram črnega Pa 5 Din, to-^ ne v Ljubljani, ampak v Beo_ krađu. V LJuMJanl ostane prt starem do nove nakar sč bodo cene nalbrže zvišale — »Proslava treznosti«! Nedelja 24 jul KJa bodi posvečena treznostni ideji po vse! «oveniji. Ta dan s* bna pričeti nova kam-r^bia proti krutemu sovragu našega Ijud-— alkoholu. Prosilo in poživljajo se Prjiatelji ljudstva, posebej pa še vse J** oblasti, prosvetna društva, duhovščina, “Ctteljstvo, zdravniki, da ta dan uporabijo *3 Propagando treznostae ideje, ter zasnu-Li? na^rte, kako vraga končno enkrat pri-o« od vseh strani. Idimo za Srbi! Vrni*'.p°begnll Je od doma 12 letni Franc p. fY^ek Iz Ljubljane, Razpotna ulica 6. kn» i e Precej navihan, odnesel pa je, koli-*e znano, samo 30 Din. „ ~ Ljubljanski tatovi so ukradli iz sta-g ^anja Veličana Finka na Resljevi cesti ' J,ara moških in 3 pare ženskih čevljev, fclvS ženskega perila ta rdeč namizni prt. £ ^ z.baša 2000 Din. — V Grajskem gozdu 1: „ b"1, neznanec v puščico pri kapelici in Poleg kapelice so našli tudi raz-P“? k‘°P- — Ivani Šušteršičev! na Dol. kolodvoru je bilo ukradeno iz stanovanja več rr™a_|n nova modra obleka v vrednosti *600 Dm. — V Mokronogu je bilo ukradeno iz žel. Vdadišča več blaga, obleke fn perila. 23 kg MSđirorja, 12 kg kave In 5 kg piškotov, V Jkup&l vrednosti 8100 Din __ V i^abnl reki je ukrade! neznanec nekemu pjsostnlku iz nezaklenjene sobe žepno »Tulla«' uro z verižico, vredno 1000 Din. Tat je uro prodal v Slivnici pri Celju. __ Tat v vlaku. Med vožnjo iz Višnje gore v Karlovac sta bila ukradena krojaču Ivanu Fabjant’ iz Višnje gore dva zavoja, v katerih je bflo 21 hlač, nekaj kotenine in platna in kroji aškib potrebščin. Fabjan ima okrog 4000 Din škode. — Tatovi V kavarn! in hotelu »Evropa« v Celju, so poL'radii v zadnjem času več srebrnih žlic, sladkornih ploščic, kavnih čašic v vrednosti preko 800 Din. V hotelu pa 5 rjuh, 10 preobU-V za blazine in več brl-salk, v skupni vrsvlnosti 1800 Din. — Celjske nov/pstl Koncert Celjskega pevskega društva, Id se vrši danes v soboto .«večer v veliki dvorani Narodnega doma, obeta podati lep umetniški užitek. Pele se bodo v mešanih ta moških zborih razne skladbo Adamiča, Osterca, C. Preglja, Ant. Foersterja, Ant. Lajovica i. dr. Zbor šteje okrog 70 p\?vk in pevcev, vodi ga društveni pevovodja i?- 0. Pregelj. Vstopnice za koncert se dofte v predprodaji v trgovini Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. — Carin Lk Mirko Kislih, o katerega domnevanem poskusnem samomoru smo poročali v eni številki tninolega tedna, nas naproša objavil'!, da ni imel samomorilnega namena, a.wpak se mu je pripetila pri manevriranju z' browningom usodna nesreča, ker ni vedel, d u so se v istem nahajali naboji. — »Hudičev graben«, ena skoro najlepših točk celjskega pogorja je letos za izletnike nedostopen vsled spuščanja drevja v dolino, katerega seka po hribu štorska družba. Varnostne naprave v grabnu so skoro popolnoma demoLVai.V.;, žica potrgana, klini osločeni itd. Celjski odsek Savinjske podružnice SPD je storil že potrebne korake, da se »hudičev graben« popravi od onih, ki so ga pokvariti ter da se spuščanje lesa obustavi v poletnem času ta bo tako izletnikom zopet dosrtopen. Celjska podružnica SPD je šele pred par leti oskrbela popravo grabna ta jo je to sülto mnogo žrtev, sedaj pa so se naprave talio lahkomiselno demolirale. — Mariborske novosti V noči na petek so neznani »atleti« odlomili več drogov pri neki železni ograji v Tatterhachovi ulici. — Upravnik mariborskega gledališča dr. Brenčič je v četrtek odpotoval v Beograd, da izposluje tamkaj tudi za prihodnjo sezono mariborskem,'» gledališču primerno državno podporo. — Dne 25. t m. ob 11. dopoldne se vrši prtf komandi mesta ofertalna licitaciji» za dobavo mesa mariborski garniziji, In sicer za dobo od 1. julija do 30. septembra L 1. — Zaprt »samomorilec«. V Sarajeva Je pred nekaj dnevi izginil šesto šol ec Sadikč-vič In je sporočil svojim žalostnim istaršem, da se je šel usmrtiti. Zelo pa so se začudili ko so zvedeli, da se nahaja v policijskih zaporih. Mesto v smrt je namreč šälas IVadežda Nikolaj@w »a. Roman, Nadaljevanje. Molčal sem. — Še bil je nekoč človek, ki bi bil mogel, — je nadaljeval Semjon Ivanovič, — pa je ni hotel, — Bezsonov? — vprašam jaz. — Da, Bezsonov. Ali je že dolgo znan z njo, Senička? Zdavnaj že, še dlje kot jaz. V glavi tega človeka so sami predalčki in oddelki; odpre enega, potegne listič, ga prebere, in kar je tam napisano, to napravi. Tako se mu je primeril ta slučaj. Vidi padlo dekle. Takoj seže v svojo glavo (a tam je zloženo vse po alfabetu), vzame in prečita: nje ne bo mogoče nikdar iz p r eo b r ni ti. Semjon Ivanovič je prenehal govoriti. Podprl si je glavo z roko in mi gledal zamišljeno naravnost v obraz. — Povej mi, kako sta se spoznala. Kakšni so ti čudni odnošaji med njima? — Pozneje, Andrej; sedaj ne morem. Mogoče pa, ti bo tudi sama povedala. Napačno sem rekel »mogoče*; gotovo ti odkrije vse. Saj ti si kakor.,, smejž de Semjon. Pojdimo, samo najpreje moram poravnati račun pri kapetanu, ti- Ali imaš denar? ■ s-* Imam, imam. Mačke ga prinašajo. Stopil je na hodnik, zavpil nekaj slugi in čez minuto se pojavi sam kapetan. Bil je to krepak, korenjaški starec, še zelo svež, z gladko obritim licem. Ko je stopil v sobo, je gizdalinsko pozdravil in podal Helfreichu roko, meni pa se molče priklonil. — Kaj želi gospod? vpraša vljudno. — Odhajam od vas, kapetan. — Vaša volja, gospod — odgovori in skomigne z rameni. Bil sem z vami zelo zadovoljen, dragi gospod. Zelo me veseli, če stanujejo pri meni fini, izobraženi ljudje... Ali je vaš gospod prijatelj tudi umetnik? — vpraša, obrnivši se k meni s ponosnim in zelo elegantnim poklonom. Čast mi je, da se predstavim: Kapetan Grum-Skžebiski, star vojak. Podal sem mu roko in povedal svoje ime. — Gospod Lopatnil — krikne kapetan, izražajoč na svojem licu spoštovanje in začudenje. — To je znano ime. Vsak učenec akademije ga imenuje. Zelo sem srečen, da sem vas imel čast spoznati. Želim vam slavo Semiadskega in Matejke.. „ A kam se selite? vpraša kapetan Helfreicha. — K njemu.,. — odgovori z nerodnim smehljajem Helfreich. Dasi mi jemljete enega najboljših stanovalcev, vendar nisem ogorčen. Prijateljstvo... ima svoje posebne pravice... — reče kapetan in se zopet pokloni. — Takoj prinesem svojo knjigo... Nato odide, držeč glavo pokonci V njegovi hoji je bilo nekaj vojaškega. — Kje je služil? vprašam Sen jo. — Ne vem; a ruski kapetan ni To vem iz njegovega potnega lista; tam stoji samo plemič Ksa-verij Grum-Skžebiskl Z diskretnostjo pripoveduje vsakomur, da je sodeloval pri poljski vstaji Na steni pri njem še sedaj visi »dupeltovka«. Kapetan prinese svojo knjigo in računa. Ko pogleda v knjigo in se zamisli za dve minuti v račune, izračuni vsoto, ki mu jo je bil Helfreich dolžan do konca meseca za stanovanje in hrano; Semjon Helfreich poravna vse in v najlepšem pri- jateljstvu se razidemo. Ko odneso stvari, vzame Semjon Ivanovič pod pazduho rjavkasto-rdečega mačka, ki se je že zdavnaj nemirno opletal med, njegovimi nogami in vzdigoval pokonci rep kakor palmo ter zdajpazdaj kratko zamijavkal (gotovo ga je vznemirjala grozna soba), pa sva odšla. IX. Minile so tri ali štiri seanse. Nadežda Nikola-jema je prihajala k meni ob desetih ali enajstih in ostala do mraka. Večkrat sem jo prosil, da bi z mano obedovala, a kakor hitro je bila konöana seansa, je vselej naglo stopila v drugo sobo, za-menila modri kostum s svojim črnim in se Ä poslovila. Njen obraz se je v teh dneh zelo izpre/menii. Nekak mračen in turoben izraz ji je obda), trstnice in navdal jamice njenih sivih oči. Redkokdaj je govorila z mano, živahnejša pa je postala le tedaj, kadar je sedel v atelieru pri svojem stojalu Helf-reich, ki je brez ozira na vse moje prigovarjanje, naj se loti resnega dela, nadaljeval slikarije mačk. Razen rjavkasto-rdečega mačka je prišlo v našem bivališču še kakih pet ali šest mačk razne velikosti, spola in barve, ki jih je Agafja Aleksej e vna hranila brez ugovora lastnika, dasi je bila ž trdimi neprestano v boju, ki se je končava! navadno s tem, da jih je vzela nekoliko pod pazduho in Jih vrgia na črne stopnice. Mačke so se pa potem žalostno drle pred vrati in mehko srce naše gospodinje ni mogio vzdržati tega: vrata so se odprla ifi modeli so iznova zavladali v stanovanju. Kako živo se spominjam teh dolgih, tihih seans! Slika se je bližala h koncu in težko nedoločno čustvo mi je polagoma leglo v dušo. Vedel sem, da se bova z Nadeždo Nikolajevno razšla, ko je ne bom več potreboval za model. Dalje prihodnjič Nosite kaučuk pate In kaučuk podplate! Znižana cena! ii p lic Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem znancem, tužno vest, da je naš iskrenoljufaljeni sin in brat, gospod Jernej lieber ielezniCar po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere danes preminul Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo 17» t m. ob 4. uri popoldne i» biše žalosti, Selo štev- 23 na pokopališče k sv. Križu. LJUBLJANA, dne 15, junija 1923. laiiijeia redbinn mmm mflLI OGLASI a Cena oglasom do 36 besed Din 5*—; vsaka nsdafjaa beseda 35 para, s davščino vred. . . . la Prala i lüjat» po S kg — kg Din S4-— ž*jjž> ppSiogi Mljekaroa, Sunja. iiaia Dan tla « lapim vrtom In prostim sta-aovanjem v Ljubljani so ugodno prode. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska a. 17 od 4,-6. ure ali pismeno. w trgovsko naobrazbo poznavajoč »ne vrste knjigovodstva, želi primarnega mesta, tudi kot itfijnlk alt blagajnik pri kakem večjem podjetju. Cenjene ponudba pod „Priden in točen,“ na «pravo lista. In iia lilia želijo vsled dolgega časa dopisovanja a inteligentnimi gospodi Ponudbe pod „Radost, Mladost in Veselje“, na poštno KaieSe Bled g. h ijia iščeta za prihodnje šolsko leto snažno sobo * dobro oskrbo. Ponudba na upravo lista pod „Primorca:' 20 vagonov po ceni 550 — K »a 100 kg, franco Sladojevcl, proda Gjuro Jelič, Sladojevci, (j. Slatina. Mii agilna *a Ljubljano, Celje Ma-Mbt» išče domača zavarovalna družba. Visoka provizija, event »talna pl*5*- Prijave aa upravo Usta pod >Agilni akviziterji». im želi v svrbo ženitve mlad trgovec z gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se pozneje vrne pod »št 30«. t«a upravo lista,__________ poučuje klavir mlajše začetnice. Naslov v uoravi lista. »pretneg«, samostojnega sprejme L Jugoslovanska tvornica rinčlc is kljukic v Stražišču pri Kranju. Mm, ii morska trava. Peter Kobal Kraaf, Glava! trg tvornica vseh vrst blazin in žime ia morske trave, modroee na peresih Specijeina tvrdka za izdelovanje klubgamitur. —* Najnižje cenel Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike! Mu sika. angleške provenijenee, 93-99°/,,, brezkonkurenčne kakovosti tar po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25. Slovenija v sredini mesta v zelo prometni ulici se odda v najem z novembrom Ponudbe pod „Dobra trgovina“ na upravo lista. želi priti h kaki stari gospej ali h kakemu staremu gospodu za družabnico. Gre tud* za gospodinjo kakemu gospodu ali kot vzgojiteljica k otrokom brez matere. Cenj. ponudbe na upravo iista pod »Gospodična 1000«. WÜE bilancist, z večletno prakso išče službe. Cenj. ponudbe pod „Perfekten“ na upravo lista. Dve iail. ena prva, ena druga, iščeta primernega mesta za takojšen nastop Kavcija ca razpolago. Ponudbe pod „Sobarica“ na upravo lista __ _______ iz dobre rodbine in samo s dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih se spiejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srermecki, Celje.________________ osebni, Nesselsdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Martinova cesta SO. dobro ohranjeno, event. tudi novo se kupi. Ponudbe na I. jugoslovansko tvornico rinčic in kljukic ia v Stražišču pri Kranju. ia trinadstropna v sredini. mesta Ljubljane se takoj proda. Poizve ss: Križevniška ul. št. 7/11. ta® enonadstropno hišo, primerna za gostilno, 5 oralov zemlje. Ž orala sadovnjaka z mladim sadjem razne vrste, % orala vinograda, ll/i orala poija posejanega, 1 oral travnikov se proda s celokupnim inventarjem radi otpotovanja v Ameriko za ceno 825 000"— Din. Franjo Selimovič, gostilna Amerika L£-pik, Slavonija. fnserlrajte v »»JUTRANJIH NOVOSTIH“! ft' e I) mjmmhjmhm9 Sv» Petra? cesta, ii S nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in kroječe» Damsko, mo>§ko, otroško perilo. Najnovejše blua e v etamimi. Površne jopice, volnen»! j in modne jum-erje. Nogavice, roka vice, majce krat-e nogavice. Svilene in pletene samo-veznice itd. po priznamo najnižjih cenah, Na debelo in m a drobno I Solem za hotel Royal v Zagrebu se išče. Reflektira se na starejše ženske, strogo solidne in energične, ki so že več let službovale v prvovrstnih hotelih. Mesto dobro in stalno. Istotam se sprejme tudi perfektno kuhinjsko in točilno blagajničarko, ki je bila že več let v prvovrstni restavraciji. Nastop takoj. Ponudbe na lastnika Hotela R o y a 1 a, g. Milana Čanak, Zagreb, Iliča 44. Franzensbad sanatorij dr, Josipa Saloma bivšega asistenta na kliniki » Beču, najmoderneje urejen ia vse ženske, srčne in želodčne bolezni ter slabokrvnost» gj^Cene ugodne. (55 Kč na dan.) iiiinniaiiiH „MOUMIR" Ml» k iMüi stan* Maribor, Rotovški trg štev» l rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana. ■HM s 5 konjskih sil, 5*60 m trans-misijona (Rengschmirhengela -ger sa prode. Poizve se; Elsner, Dravograd. _______ Ul' Pristni naravni meilnčev sol s stafcp Man po 21,-Din za t kg nudi lekarna dr. <3. Piceeli Ljiii inii i v dobrem stanju s 4 sobami, sad 16 oralov zemlja, 15 minut od Maribora se proda. Za kupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega Ulica št 1. 11 inkasanta, sluge ali kaj primernega iščem. Zmožen sem 6 jezikov v govor« in pisavi Ponudbe prosim pod „Nujna pomoč“ na upravo lista. __ Maji prevozne, čistilne mlatilnice vseh velikosti, parne in bencinove lokomobile, razne štabilne motorje «8 druge ^gospodarske stroje po želo znižanih cenah. M. H erge. Sv. Lenart, p. Velika Nedelja. na prometni cesti Maribora, z dobroidočo irgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico z velikim skladiščem se proda. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skladišče. Vici, Maribor, Glavni trg 6. in» išče službo nadmlinarja, pod-mlinarja ali kot prvi mlinar na kakem večjem mlinu. Grem tudi za samostojnega na kak manjši mlin, ali pa vzamem primernega v najem. iščeta se dva M zanesljiva in popolna samostojna delavca, vešča vseh popravil električnih strojev in transformatorjev, ne čez 32 let stara. Pismena aii ustmena pojasnila daje obratno ravnateljstvo južne železnice oddelek VI/5, Lljub-ijana. L. Miku* Ljubljana, Mestni trg 15 iid@l@vafelj dežnikov Na drob no I Na debelo Zaloga sprehajalnih palic. Popravila tožno In solidno 136 Giß as Öß aß aß aa aß ae aß aß ao aß ae SB aß aß ae ae ae ae ae ae ae aß ae aß ae ao aß ae ao ae ae ae ae ae ae ae ae ae aß aß aß aß TrUov^IjsMa pramiigoMopiia draitia, OGLAS. SO. redftü občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne družbe, kateri se je vršil čfne 1. junija 1923» je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo Din 25.— (dinarjev petindvajset) za delnico od II. jurälja 1.1. In povišati delniško glavnico na SHS K 200,009.000,— (Din -50,0001.000.—) z izdajo 500.000 komadov na donosca glasečih se polno vplačanih «delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200.— (Dinarjev 50.—). V provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta» daje se posestnikom sedaj v prometa nahajajočih se deinie pravica opcije In sicer: za vstikih 5 (pet) komadov starih deinie 2 (dve) novi delnici, kateri participirate mia poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1923 in sicer pod sledečimi pogojji: L za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne daje se nikake pravice opcije; 2. pravica opcije ima se v času od 11. junija 1923 do vštevšega 25. junija 1923, keri se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mestih: V Jingoslavijl: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njenih po- družnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu n/S, Celju, venski industrijski banki v Splitu. Na Rginafn: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral Europäische Linderbank) (podr. na Dunaju). r IfÄUriarti: pri Banque des Pays de 1’Europe Centrale. $f Ženov!: pri Lambard, Odier & Cie, „ Darier & Go., „ Union Pinanciere de Geneve. Pravica^ opcije na Francoskem se zamore izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnostih i. s. v terminu, ki bo pozneje razglašen. 3. Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62.50 tel quel po kom., ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922 i. s. s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti ä Din 25.— pro komad, tako, da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah. 4. Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznam» v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta. 5. O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu kdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označen» da je pravica opcije izvršena» ter se bodo takoj vrnili strankam. Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnik mestih» kjer se bo izvršila prijava pravice opcije. D""ai’ d”e “•Mia ,m liste BMDOteDDa ii. OB mn Sffi QQ CSfflEEffln q cjj(2 gjgo saa o on m ono §§§§§§§§§§§§ iiil§3 i rifa la tiska «Žvom titieoaa Sa jadigaiaa« v MvfeUtttf«