AKTUALNO VPRAŠANJ i Številni zavarovanci se pritožujejo, da po več tednov ne prejmejo oskrbnine, kadar so na bolniškem dopustu. Razumljivo je, da povzroča takšno čakanje na prejemke hude nevšečnosti, še zlasti tistim, ki imajo majhne prejemke in nobenih prihrankov, in morajo zato sproti priti do sredstev za preživljanje, za najemnino in podobno. Zato smo povprašali predsednika Izvršnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje za kranjski okraj, tov. Jen-sterla Albina, kako bi omogočili to, da bi zavarovanci lahko prej prišli do oskrbnin, kadar so bolni. Zvedeli smo, da skuša Zavod za socialno zavarovanje doseči to, da bi prevzela izplačevanje oskrbnin podjetja, ki bi te oskrbnine lahko do^aj gibč-nejše izplačevala. Nekaj podjetij to službo že opiavlja. V vseh teh primerih se je stvar dobro obnesla ter so zavarovanci mnogo bolj zadovoljni. Zavod za socialno zavarovanje oziroma njegove podružnice se zdaj dogovarjajo še z nekaterimi podjetji, da bi tudi prevzela to delo. Uprave mnogih podjetij pa se temu upirajo, češ da bi jih to preveč obremenilo. Vendar pa bi bilo tudi v večini manjših podjetij moč urediti stvar tako, da bi to delo prevzel eden izmed uslužbencev poleg svojih sedanjih obveznosti, eventuelno proti honorarju. V velikih podjetjih pa se s to službo ukvarja poseben uslužbenec. Vendar se to splača, ker je zavarovancem močno ustreženo. Zato naj bi o tem problemu povedale svoje mnenje tudi sindikalne podružnice in organi delavskega upravljanja v podjetjih. Z. KTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO JESENICE V SLIKI IjETO XI., ST. 14 — CENA DIN 10.— KRANJ, 21. FEBRUARJA 1958 Jesenice nenehno rastejo v zgornjem delu* proti Kranjski gori V bližini drugih, že obstoječih stanovanjskih blokov že delajo temelje za tri visoke 10-nadstropne stanovanjske hiše (spodaj) Tudi dela na zgradbi podružnice socialnega zavarovanja so bila v polnem teku pred dnevi, dokler ni prišla repriza letošnje zime (zgoraj) PREDVOLILNE PRIPRAVE Obdobje živahnega političnega življenja Že okoli 60 prijavljencev za mladinske delovne brigade Volivci so se zborov udeležili v visokem odstotka - Razprava predvsem o komunalnih in gospodarskih vprašanjih - Predvideni so številni sestanki kandidatov z volivci ter predvolilna zborovanja kandidati. Mladinske organizacije nameravajo ponekod (n. pr. na Bledu) prirediti še posebna zborovanja za mlade volivce. Po vseh občinskih komitejih LMS na Gorenjskem imajo v teh dneh polne roke dela s pripravami na mladinsko delovno akcijo, na gradnjo ceste »Bratstva in edin- Po še nepopolnih podatkih se je prvih zborov volivcev v industrijski proizvajalski skupini v kranjskem okraju udeležilo 42% volivcev. Prav tolikšen odstotek udeležbe je bil zabeležen ria drugih zborih volivcev v industrijski proizvajalski skupini. V kmetijski proizvajalski skupini (za 4 občine še nimamo podatkov) je na prve zbore prišlo 20 %, na druge zbore pa 26 % volivcev. Na prve zbore volivcev na terenih pa je prišlo 9 %, na druge pa 16 % volivcev. Volivci so se torej razmeroma v precejšnjem številu udeležili zborov, zlasti drugih. Razmeroma malo je bilo takih zborov Volivcev, ki jih je bilo treba ponovno sklicevati; v teh primerih je bila "uriva slaba organizacija, Pomanjkljivo obveščanje volivcev in šibka dejavnost nekaterih organizacij SZDL. Tudi razprava na zborih volivcev je bila dokaj živahna, sukala pa se je predvsem okrog komunalnih in gospodarskih aktualnih problemov. Ljudski odbori so prejeli od volivcev kopico predlogov, ki jih vseh ne bo moč sicer takoj uresničiti, so pa dragoceni, ker odsevajo mnenja in razpoloženje prebivalstva ter nakazujejo smeri, v katerih naj delajo posamezni ljudski odbori. Razgibano politično življenje v okraju pa ni značilno samo za zadnje tedne, ko se pospešeno pripravljamo na skupščinske volitve. Ta živahnost se je začela pravzaprav že pred letom dni. Ze lani so politične organizacije začele razpravljati o predlogih programov dela novih ljudskih odborov, pri čemer so v nekaterih občinah sodelovali številni volivci ter organi samoupravljanja. Potem so se vrstili plenumi odborov SZDL, ki so razpravljali o raznih družbenopolitičnih problemih na Gorenjskem. Jeseni so družbeno-politič-no življenje močno razgibale volitve v ljudske odbore. Sledili so občni zbori SZDL, sindikalnih in drugih organizacij. Posebej kaže omeniti nekatera zelo pomembna zasedanja, na katerih je Okrajni ljudski odbor razpravljal in sklepal o smernicah za razvoj turizma, trgovine in obrti. V kratkem bo OLO razpravljal in sklepal tudi o smernicah za razvoj kmetijstva. Ravno te gospodarske veje neposredno vplivajo na družbeni standard, zato jim okrajno politično in oblastveno vodstvo posveča zdaj izredno pozornost. Eden izmed vzrokov bolj razgibanega družbeno - političnega življenja v okraju v tem času pa je tudi ta, da so gospodarske Ofganlzacije in posamezniki začeli bolj čutiti, da je njihov ekonomski položaj odvisen od ro.še- Modernizacija gospodinjstva Na letošnjem sejmu »Moda 19f>8« na Gospodarskem razstavišču v LJubljani Je razstavljala pralni, sušilni In likalni stroj tudi Hidro-ftontaža Maribor. Na sejmu so obiskovalci lahko opazovali, kako ti ■troji delujejo. Na sliki Je sušilni in likalni itroj, pralni pa Je stal Poleg sušilnega. Ta dva slro|a sla zlikala in posušila perilo v pol Te. Torej Je bilo umazano perilo oprano, posušeno In zlikano v dobri url. Morda bi o teh stro|lh razmišljale stanovanjske skupno-•tl in h I su I sveti? vanj a kompleksne problematike komun in od celotne naše politike. Nedvomno pa se bo živahnost družbeno-političnega življenja v prihodnjih tednih še stopnjevala. Organizacije SZDL nameravajo kmalu začeti sklicevati sestanke, na katerih naj bi prišli poslanski kandidati v neposredne stike s svojimi volivci. Taki sestanki poslanskih kandidatov naj bi bili na terenih in tudi v gospodarskih organizacijah. Posamezni poslanski kandidati nameravajo prirediti take sestanke tudi v nekaterih drugih organizacijah (v zadrugah itd.). Sledila pa bodo tudi večja predvolilna zborovanja, na katerih bodo govorili poslanski .SAVA' bo rekonstruiralo pnevmaiikarno Odobren kredit 590 milijonov din -Pnevmatikama na Gašteju bo rekonstruirana do konca leta 1959 - Letno bodo izdelali okoli 120.000 avtomobilskih gum Zvedeli smo, da je Jugoslovanska investicijska banka odobrila kranjski »-Savi« 590 milij. dinarjev kredita za rekonstrukcijo in razširitev obrata pnev-matikarne na Gašteju. Gradbeni objekti bodo gotovi že letos, celotna rekonstrukcija pa do konca prihodnjega leta. Rekonstrui- rana in razširjena pnevmatikar-na bo izdelovala letno okrog 120 tisoč avtomobilskih gum, namesto sedanjih 60.000. Podjetje bo s tem povečalo letni bruto proizvod za nekaj nad 2 milijardi oziroma na približno 6,5 milijarde dinarjev. stva« od Ljubljane do Zagreba. Z Gorenjske bo sodelovalo pri gradnji ceste 600 mladincev in mladink, razen tega pa bosta odšli na cesto tudi dve brigadi kmečke mladine, ki bosta imeli vsaka po 120 brigadirjev in brigadirk, tako da se bo skupno udeležilo te akcije iz kranjskega okraja okoli 840 mladih ljudi. Ti dve brigadi kmečke mladine bosta odšli na delo ena v začetku del in druga na koncu. Na okrajnem štabu mladinskih delovnih brigad v Kranju so nam povedali, da vseskozi zbirajo prijave za mladinske delovne brigade. Prva brigada bo namreč odšla na delo že 1. marca. Štela bo 120-mladink in mladincev. Na okrajnem štabu so do sedaj zbrali okoli 60 prijav za to prvo brigado. Zanimanje med mladino pa je precejšnje in pričakujejo, da bodo prav v teh zadnjih dneh pred odhodom brigade dobili še precej prijav. Razgovor s poslanskimi kandidati- tiia Obiskali smo jeseniške kandidate. V razgovoru so sodelovali* Franc Taler in Franc Arh, kandidata za Zvezni zbor proizvajalcev, Jože Ulčar, kandidat za Republiški zbor proizvajalcev ter Dušan Stare in Brun Berti, kandidata za Republiški zbor. Razgovor se je sukal predvsem o tem, kako si kandidati predstavljajo naloge organov komunalnih skupnosti pri reševanju žgočih komunalnih in gospodarskih problemov na Jesenicah. STANOVANJSKE SKUPNOSTI SO NUJNO POTREBNE Mnoge, na videz drobne, toda pomembne stvari, bi lahko in celo mnogo bolje reševali ljudje sami, če bi tu bile stanovanjske skupnosti. To je bila ena od prvih ugotovitev kandidatov v razgovoru. V njihovi občini, ki predstavlja pravzaprav eno samo, toda raztegnjeno delavsko središče od Rateč do Žirovnice, so nujno potrebne stanovanjske skupnosti. Te skupnosti bi lahko z razmeroma majhnimi sredstvi dosegle dokaj večje uspehe kot občina. Pri tem so mišljena manjša dela: vzdrževanje in popravila cest, urejevanje igrišč, parkov in podobno. Hišni sveti pa nimajo pravega vodstva, da bi se vključili v širšo celoto samoupravnega organa. Hkrati so tudi njihova sredstva, ki jim ostanejo na razpolago, dokaj nesorazmerna. Tistim, ki upravljajo stara poslopja, primanjkuje denarja za naj- nujnejša popravila, drugi, v novih stavbah pa ne čutijo stiske za sredstva. Ti drugi bi lahko /eliko pomagali stanovanjski skupnosti. Na Plavžu imajo na primer dokaj novih hiš. Toda tamkajšnji prebivalci razen stanovanj, ki jih imajo, hudo pogrešajo ostale komunalne ureditve od trgovin do otroških igrišč. Ce bi bila tam stanovanjska skupnost s številnimi hišnimi sveti, ki bi združevala to naselje v enotno celoto, bi te stvari lahko dosti elastičnejše in uspešnejše reševali. Prebivalci pa bi o tem bolj konstruktivno razpravljali, sodelovali in sami prispevali k ureditvi svojega kraja. POTROŠNIŠKI SVETI BREZ DELA Tudi mnogi potrošniški sveti se niso uveljavili. Po dveh letih, odkar so bili ti sveti ustanovljeni, do danes niso dosegli niti stopnje posvetovalnega organa. Njihova vloga pri urejevanju tržišča in preskrbe prebivalstva pa bi bila lahko mnogo večja. Največjo pomoč tem organom bi lahko nudil Svet za blagovni promet pri Občinskem ljudskem odboru z občasnimi posvetovanji, napotki za delo in smernicami. Dober primer, kako lahko potrošniški svet usmeri tudi kolektiv trgovine, imamo v »Rož-ci«. Ta trgovina je naslednik prejšnje potrošniške zadruge. — Njen kolektiv se je ob takratnem sodelovanju s potrošniki (člani zadruge) znal najbolje pri- bližati potrebam in željam odjemalcev. Tako in podobno pomoč bi lahko nudili potrošniški sveti tudi danes. Seveda, sedanjega mrtvila niso krivi samo potrošniški sveti, marveč občina, njeni organi in druge organizacije. OBRATNIM SVETOM VEC PRISTOJNOSTI V razgovoru o delavskem samoupravljanju v tem močnem industrijskem centru so poslanski kandidati omenili nekaj misli o organih upravljanja v Železarni. Tu obstajajo obratni delavski sveti. Njih ne kaže podcenjevati, ker vključujejo v delavsko samoupravljanje veliko število delavcev. Toda pri sedanjem načinu oziroma spričo skromnih pristojnosti, ki jih imajo ti organi, ne igrajo vloge, ki bi jo sicer lahko. Njihove seje so večinoma le dolgočasno prenašanje navodil, smernic in sklepov centralnega delavskega sveta. Ti obratni sveti sicer imajo nekatere pristojnosti, toda ne takih, ki bi člane sveta ozir. njihove volivce, delavce v posameznih obratih, tudi ekonomsko zanimale. Razpravljajo na primer o proizvodnji, o organizaciji dela in podobnem. Nimajo pa pravice razpravljati oziroma sklepati o nagrajevanju in stimulaciji, ki naj bi sledila večjemu uspehu v proizvodnji. Obrati niso finančno samostojni. Zato delavci, oziroma obratni delavski sveti ne kažejo živega zanimanja za napredek svojih obratov. Zato, kot menijo kandidati, bi bilo treba to obliko delavskega samoupravljanja v Železarni dobro proučiti in dati obratnim delavskim svetom več pristojnosti. Centralni delavski svet pa bi se moral še bolj odgovorno lotevati raznih poglavitnih vprašanj. Tu so omenili predvsem predvidene investicije za bodočo rekonstrukcijo. Usmerjati bi se morali na čim rentabilnejše, kratkoročne investicije, usmerjati na to, da bi izboljševali kvaliteto izdelkov in ne povečevali samo kvantiteto, kar je v Železarni zadnja leta že povzročilo težave. IZDATNEJŠE SODELOVANJE MED ŽELEZARNO IN OBČINO Na Jesenicah je bilo zadnja leta slišati več besed o nezadostnem sodelovanju med Železarno in občino. Tudi kandidati so govorili o tem. Potreben je enoten program komunalne dejavnosti. Ta je sicer že bil, toda ne dovolj vsklajen. Sedanji cilj je, da bi delavci Železarne, ki ustvarjajo glavna sredstva, sami, kot proizvajalci in potrošniki hkrati, sodelovali v vseh organih komune. Ograja med Zel 3-zarno in občino mora odpasti. — Zelje, potrebe in interesi so tu enotni. Poslanski kandidati so govorili tudi o tem, da je na Jesenicah potrebno bolj razvijati turizem, obrt in trgovino, kar je zelo žgoče v tem delavskem centru. K. M. 90 KRANJ, 21. FEBRUARJA 1958 LJUDJE IN DOGODKI Druga arabska federacija V ponedeljek popoldne je prispela v LjuHjano 8-članska trgovinska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino g. Lu Si Canga. Delegacija je obiskala Slovenijo po uspešno zaključenih razgovorih o trgovinski zamenjavi za to leto med FLR Jugoslavijo in LR Kitajsko. Pred nekaj dnevi je etiopski cesar Haile Selasie obiskal gradbišče asabske luke, kjer se je seznanil z jugoslovanskimi strokovnjaki, ki delajo na gradbišču. V Parizu poudarjajo, da je napetost v stikih s Tunizijo zaradi bombnega napada na Sakijet Sidi Jusef v zadnjih dneh znatno popustila. Francoska vlada namerava poravnati nastalo škodo, ki jo je povzročilo bombardiranje, na kar je Tunis ugodno reagiral. Predstavnik tunizijskega zunanjega ministrstva je v ponedeljek izjavil, da mora Francija pred neposrednimi francosko-tuniškimi razgovori v načelu sprejeti zahtevo po popolni evakuaciji svojih čet s tuniškega ozemlja. To naj bi se zgodilo do 20. marca — dneva tuniške neodvisnosti. Generalni sekretar OZN Hammarskjold je predlagal sovjetski vladi, da bi prišel 16. maica na obisk v Moskvo. V Varšavi so bili v torek v glavnem zaključeni jueoslovansko-poljski gospodarski razgovori o razširitvi gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Komandant sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji general Zaharov je v torek izjavil, da bo Sovjetska zveza umaknila iz Vzhodne Nemčije 2 motorizirani diviziji, divizijo protiletalske obrambe, 3 artilerijske brigade in 5 enot protiletalske obrambe — skupno 41.000 mož. Vzhodna področja Severne Amerike je zajelo hudo neurje s snežnimi viharji. Doslej so zabeležili nad 170 smrtnih žrtev. Takšne zime ne pomnijo že 22 let. Ameriško obrambno ministrstvo je odobrilo denarne kredite za izstrelitev 5 zemeljskih satelitov in raket v vesolj stvo. V departmaju Apurimak na Jugu Peruja je umrlo od lakote 22 ljudi, 120 družin pa je v skrajni stiski. Vlada je poslala na to področje, kjer je pov-aročila lakoto huda suša, nujno pomoč. Združenje grških novinarjev je poslalo v torek OZN in mednarodni novinarski federaciji protest proti odnosu turške vlade do tujih novinarjev v Ankari. Turške oblasti so namreč odrekle gostoljubje grškim dopisnikom v tem mestu. »Maroška vojska za osvoboditev Sahare- je y torek objavila, da je bilo minuli teden v bojih med maroško vojsko in španskimi enotami na področju Ifnija ubitih 163 španskih vojakov. Prvi sekretar CK PZDP Wladislav Gomulka je sprejel v sredo podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanovića, ki se mudi te dni v Varšavi kot vodja gospodarske delegacije. V Beogradu je bil v sredo podpisan prvi trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo in mongolsko ljudsko republiko, ki predvideva medsebojno trgovinsko menjavo blaga v vrednosti 1,2 milijona dolarjev. Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo sprejel v Belem dvoru novega ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Charlesa Rankina. Istega dne je izročil predsedniku republike Titu pooblastilna pisma tudi novi belgijski veleposlanik v Jugoslaviji Robert Rotschild. IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Ko je arabski svet stopal v novo leto, so bili menda še vsi prepričani, da je želja po združitvi arabskih dežel še zelo daleč od resničnosti. Zdaj pa sta samo dva tedna v februarju zaznamovala dve novi arabski državi, dve novi arabski federaciji. O egiptovsko-sirski zvezi ali kot zdaj nosi uradni naziv »-Združena arabska država« smo že pisali. Ustanovljena je bila 1. februarja. Zdaj pa sta tudi iraški in jordanski kralj 14. februarja podpisala sporazum o združitvi njunih dežela v skupno zvezo, v »Arabsko federacijo«. Seveda se postavlja vprašanje, čemu si tako nasrlo, v dveh tako kratkih presledkih sledita združitvi arabskih dežel v dve zvezi. In zakaj dve federaciji? Zakaj se Irak in Jordan nista pridružila že ustanovljeni Združeni arabski državi? Odgovor pravzaprav ni lahek, če postavimo obe novi arabski zvezi vsaksebi, potem lahko pridemo do napačnega zaključka, ,da sta ti zvezi naperjeni druga proti dru«ri. Prisrčna čestitka predsednika Združene arabske države Naserja novoustanovljeni Arabski federaciji bi tak zaključek vsaj delno postavila na laž. Res pa je le, da med obema arabskima zvezama računi niso povsem čisti. O tem govori že nekaj najbolj očitnih dejstev: Združena arabska država je republika, arabska federacija je kraljevina. Egiptovsko - sirska zveza združuje dve najbolj razviti in napredni arabski deželi, medtem ko pa v jordansko- iraški zvezi prevladujejo zaostali družbeni odnosi, pomešani z močnimi polfevdalnimi ostanki. Irak in Jordan sta naklonjena zahodni politiki (Irak je celo član zahodnjaškega Bagdadskega pakta), Sirija in Egipt pa sta znana pristaša izvenblokovske politike »pozitivnega nevtraliz-ma« in se ravnata po načelih miroljubnega sožitja. Prav zaradi teh razlik se oba kralja nista odločila, da bi pristopila k že ustanovljeni arabski federaciji, ampak sta raje ustanovila svojo. To pa sta bila nekako prisiljena storiti, da bi zadostila željam najširših arabskih množic, med katerimi je zamisel o Združeni Arabiji izredno popularna. Nekateri trdijo, da je iraško-jordanska zveza nanerjena proti Združeni arabski državi. V dokaz navajajo reagiranje Zahoda, ki je ob ustanovitvi Združene arabske države namrščil čelo, medtem ko je pa po razglasitvi Arabske federacije navdušeno zaploskal. Zato menijo ti krogi, da je iraško-jordanska federacija zahodna utež, ki naj bi vzpostavila z egiptovsko-sirsko unijo porušeno ravnotežje. Dasi ima tak zaključek svoje razloge, pa bržkone ne bo povsem držal. Dejstvo je nadreč, da Jordan (dozdaj ni bil član Bagdadske zveze) ni pristopil k badgadski organizaciji. Tako je nastal pravzaprav zelo čuden položaj, da sta v skupni zvezi dve državi, ki imata različne mednarodne obveznosti. Značilno pa je pri tem, da večina komentatorjev ni ugiba'a o tem. kdaj se bo Jordan prikjučil Bagdadski zvezi, marveč, kdaj bo Irak izstopil iz nje. Kakšna bo torej politika nove združene arabske države, je potemtakem prav tolikšna neznanka, kot je povsem znana politika cnntovsko-sirske zveze. Toda naj bo kakršnakoli, naj bodo razlogi in ozadje tako našle vzpostavitve iraško-jordanske federacije še tako zaviti v temo, eno je le docela jasno: da si ideja o združitvi arabskega sveta krepko utira pot v stvarnost. Gledano iz te perspektive pa je tako prva kot druga združitev pozitivna stvar. Martin Tomažič kratko, vendar zanimivo DRUGA ŠTEVILKA »ODMEVOV IZPOD GORA« Dijaki osemletke v Kranjski gori in aktiv LMS v Podkorenu izdajajo skupaj ciklostirani mladinski časopis Odmevi izpod gora. Ob izdatni finančni podpori obč. komiteja LMS na Jesenicah je te dni izšla s skoraj trimesečno zamudo druga številka, ki se ji sicer pozna skrb za lepši jezik, zato pa je izgubila na aktualnosti. Razen urednikovega članka in nekaj vprašanj mladina ne obravnava lastnih problemov. Vendar — že njihov pogum in vztrajnost sta ▼se pohvale vredna. j. s. PUSTA SO »POKOPALI« Kranj, 20. februarja. 2e pred drugo uro se se včeraj popoldan zbirali ljudje na savskem mostu v Kranju in nestrpno pričakovali pogrebni sprevod pusta, ki je v Kranju že tradicionalen. Po vseh ulicah je bilo vse polno radovednih oči, zlasti pa jo bil sprevod pustnih šem v veselje najmlajšim. Pogrebu pusta, ki ga je organiziral delovni kolektiv tovarne »Planika« ,pa je prisostvovalo najve. ljudi na savskem mostu (slika zgoraj), pod katerim so se pogrebci tudi poslovili od Kurenta. Na sliki v sredini vidimo del sprevoda, spodaj pa — krsto s pustom bo sprejela valovita Sava. OBRAZI I M PO j ŠE KAR PO STAREM Kmetijska zadruga je dogradila zadružni dom v surovem stanju ter uredila zbiralnico mleka. To so njeni uspehi. Toda zadruga še vedno nima upravnika. Predlagali so ji že tega ln onega človeka, ki bi bil primeren za upravnika. Zadruga ni sprejela nobenega. »Nočemo nobenega komisarja!« je bil neuraden odgovor posameznih vodilnih ljudi v zadrugi. V resnici pa bi bilo ta odgovor moč razumeti tudi takole: »Niso nam po volji ljudie, ki bi hoteli močneje usmerjati zadrugo na socialistično pelje, kot nam, nekaterim ugaja.« Zato v tej zadrugi opravljajo upravniško funkcijo trije člani upravnega odbora, dasiravno bi morala imeti vsaka zadruga upravnika. Kaj pa, če bi skupnost dejala: »Dobro, vi nočete upoštevati družbenih interesov, mi pa bomo gluhi takrat, kadar nas boste vi potrebovali.«? Nemara bi bilo to že kar prav. Tudi do knjigovodje ima ta zadruga podoben odnos kot do' upravnika. Prejšnji knjigovodja je odšel, ker so se neupravičeno vtikali v delo, za katero je odgovarjal. Vtikali so se ljudje, ki ne poznajo predpisov, knjigovodja pa v takih razmerah ni hotel več nositi odgovornosti za svoje delo in je odšel drugam. Za njim je prišla tovarišica, ki doživlja enako usodo, zato je službo že odpovedala. Ali je kaj čudnega, da takšna zadruga še ni prerasla v organizatorko kmetijske proizvodnje, marveč ji še vedno diši le donosna trgovina? Eno izmed njenih najdonosnejših del je — kupčija z novoletnimi smrečicami. Zadružniki iz Šenčurja so po tem opisu bržkone že sami uganili, katero zadrugo Imamo v mislih. Zdaj pa nekaj še o neki drugi kmetijski zadrugi na Gorenjskem. Njen predsednik je umen in premožen človek, ki ima sam precej kmetijskih strojev. Z njihove pomočjo kar sam zmore delo na svojem posestvu, kajti družina se je že razšla. Če je treba, pomaga s stroji tudi sosedom, ki mu to potem odslužijo z delom na njegovem posestvu. Tako je možu kar močno prav, da zadruga nima mehanizacije, saj bi le-ta spodrinila njegovo kraljestvo v vasi. In ker je ta mož hkrati predsednik zadruge, seveda razmeroma zlahka preprečuje zadružno mehanizacijo in s tem utiranje socialističnih odnosov na vasi. Njegova modrost, ki jo razširja med ljudmi, je takale: »Vsak kmet, vsak zadružnik, naj si sam nabavlja stroje, pa bomo razvili naše kmetijstvo!« Zase ima mož seveda prav, teda samo zase. Kajti pri taki politiki te zadruge bo on še vedno — gazda v vasi. V toliko mu je tudi prav, da opravlja »odgovorno funkcijo« kot predsednik zadruge. Za upravnika zadruge pa je izbral zadružnega poslovodjo, poslušnega človeka, ki ne sitnari z nekakšnim organiziranjem in pospeševanjem kmetijske proizvodnje, kot delajo nekateri drugi zadružni upravniki, marveč tiči le v štacunarstvu, ki ga je vajen še iz predvojnih časov, ko je imel še trgovino »na svoje«. Zdaj, ko bodo občni zbori kmetijskih zadrug, bi bilo prav in koristno, da bi so zadružniki pogovorili tudi o takih stvareh, ki še močno dišijo po starih časih in ponekod še krepko ovirajo napredni zadružni razvoj. CEPLJENJE PROTI OHROMELOSTI NA BLEDU V ponedeljek so začeli na Bledu cepiti otroko, ki obiskujejo prvi in drugi razred osnovne šole. Prve dni tega tedna so cepili otroke v Gorjah, na Bohinjski Beli, Bledu in v Ribnem. Za trikratno cepljenje bodo starši prispevali za cepivo le 600 dinarjev. Nekaterim revnejšim otrokom bo omenjeni znesek plačala občina. S 1. marcem bodo po vseh šolah blejske občine dobivali otroci kal-cijfluorove tablete proti zobni gnilobi. Dijaki in učenci bodo prejemali po 3 tablete na dan, prispevali pa bodo zanje 30 dinarjev mesečno. -Jb BREZ PLENA Divji prašiči delajo veliko škodo na območju Črnega grabna in Tuhinjske doline. Prvi letošnji veliki lov na divje prašiče je bil obvezen za lovske družine oboh dolin. Razen tega so kot gonjači pomagali tudi kmetje iz najbolj prizadetih vasi. Obkolili so hribovje okrog Špika, vendar so se prašiči spretno izmuznili iz obroča in so lovci ostali brez plena. Lov bodo s* ponovili Z. na BOHINJSKI beli si Želijo nov vodovod IN PRODAJALNO MESA 2e na mnogih zborovanjih, predvsem pa še na zadnjem zboru volivcev, so se vaščani na Bohinjski Beli in okoliških vaseh zavzemali za gradnjo novega vodovoda ter ureditev prodajalne mesa na vasi. Načrti za vodovod so že dlje časa pripravljeni in tudi dela pri zajetju vode so se že začela. Ker pa domnevajo, da sedanje zajetje nad železniško postajo Bohinjska Bela ne bi moglo precej oddaljenim naseljem in celo krajem, ki ležijo više kot je sam izvir, dajati dovolj vode, so prenehali delati. Potreba po vodovodu pa ,e iz dneva v dan večja. Razen tega so pogoji za gradnjo dovolj ugodni, saj izvirov in pitne vode v okolici ne manjka. Nekateri vaščani imajo sicer lastne vodovode, sicer pa mora večina prebivalstva Spodnje in Zgornje vasi na Bohinjski Beli prenašati vodo ;z skupnih vaških vodnjakov, napa-jališč in studencev. Občinski perspektivni plan občine Bled sicer daje prednost gradnji vodovoda na Bohinjski Beli, vendar volivci menijo, da bi bilo treba zagotoviti nekaj sredstev v ta namen že letos, tako da bi lahko z deli nadaljevali. Razen tega so volivci razpravljali tudi o ureditvi prodajalne za meso v vasi, za Bohinjsko Belo in okoliška naselja — Obrne, Kuplje-nik in Slamnike. Prebivalci teh krajev morajo hoditi po meso ni Bled, kjer je že tako precej potrošnikov. Z ureditvijo prodajai-ne na Bohinjski Beli, ki naj bi jo oskrbovala z mesom Mesarija Bled, pa bi razbremenili blejske prodajalne, hkrati pa ustregli velikemu delu prebivalstva okoliških vasi. -jb V DUPLJAH: KANALIZACIJA CESTE, RAZSVETLJAVA, STANOVANJA I Na drugem zboru volivcev v Dupljah so razen tega, da so potrdili predlog za kandidata Borisi Ziherla v Zvezno skupščino ter predlog za kandidata za Republiško ljudsko skupščino za tov. Mirana Košmelja, razpravljali tudi o sedanjem delu krajevnega odbora in komunalnih delih. Med drugim so opozarjali volivci na slabo drogove za električno napeljavo, na ureditev kanalizacije, popravilo cest in zboljšanje javne razsvetljave. Največ pozornosti pa so posvetili stanovanjskim problemom. Zavedajo se, da bo treba nuditi ustrezna stanovanja vsaj prosvetnim delavcem, da bodo lc tako zagotovili uspešno delo ,ia osemletki. Vsi ostali, ki čakajo na stanovanja, pa so se združili v stanovanjsko zadrugo in sklenili da bodo tako zgradili stanovanja G. USPEŠNO DELO SEKCIJE MLADIH PLANINCEV NA BLEDU Sekcija mladih planincev pri Planinskem društvu Bled je bila ustanovljena že skoraj pred dvomi leti. V svojih vrstah združuje okoli 350 članov. Glavni smoter tega mladega združenja jc spoznavati lepote prirode, predvsem še planinskega sveta in usposabljati mlade člane za dobre plezalce. Vodstvo sekcije je s pomočjo nekaterih članov Planinskega društva Bled v minulih dveh letih pripravilo nekaj izletov v bližnjo in daljno okolico. Tako so obiska-skali Lipanco na Pokljuki, Brnika nad Gorjami, Obronco, Valvazor-jevo kočo, Porezen itd. V minulih počitnicah so pripravili na Li-panci v Blejski koči 14-dnevno letovanje v dveh izmrnah po en teden. Letovalo je 80 mlajših 1» starejših pionirjev. Mladi planinci so poslušali tudi več predavanj — tako o nai.ivnih lepotah Bleda i» okolice, visokogorski divjadi, o prvem vzponu na najvišjo goro sveta, o planinskem cvetju itd. Blejski planinci imajo pred seboj še mnogo načrtov. O njih so razpravljali preteklo nedeljo na letnem občnem zboru. V najkrajšem času nameravajo za svoje člane pripraviti tečaj o plezanju po planinah tor o prvi pomoči. -J* KRANJ, 21. FEBRUARJA 1958 Glavobol v 99 Elanu 6i Podjetje ni dovolj proučevalo trga, zato se je nakopičila zaloga neprodanih izdelkov - Prihodnost podjetja je odvisna od boljšega gospodarjenja *EIan« v Begunjah, eno največjih podjetij za izdelavo športnega orodja, ki je po svojih izdelkih zelo znano doma, pa tudi že v nekaterih inozemskih državah, je zabredlo v zagato. Nekateri Izdelki ne gredo več V denar. V skladišču je obležalo, Po njihovih navedbah, kakih 150 tisoč rćketov. Medtem ko je podalje jeseni skrčilo proizvodnjo reketov na polovico, je pred kratkim obrat reketarne začasno Popolnoma ustavilo. Kakih 40 Žensk iz tega obrata so poslali oa plačan dopust. Ustavili pa »o tudi izdelovanje kajakov ter zmanjšali proizvodnjo nekaterih drugih izdelkov. Okrog 20 delavcev, večina takih, ki so bili zaposleni manj kot leto dni, je sa-•no zapustilo podjetje. V čem je stvar? Očitno je, da ▼odstvo podjetja ni dovolj skrbno in temeljito proučevalo potreb domačega in inozemskega ^ga. To pa bi bilo še zlasti potrebno zato, ker podjetje izde-luje mnoge take artikle, ki so sezonski, katerih uporaba je odvisna tudi od navad, rekli bi lahko od »mode«. Tak je primer s perjanico. Navdušenje za ta Sport je naglo zakipelo, zdaj pa je vrhunec navdušenja že mimo. Domači trg se je z reketi prena-Rolnil. Na inozemskem trgu pa 80 se pojavili sposobni konkurenti. »Elan« pa je te in še nekatere artikle izdeloval kar »na •orajžo«, z veliko tveganostjo, ** pa na osnovi skrbnih analiz S! ▼ KRANJSKEM OKRAJU JE *1% KMETIJSKEGA PREBIVALSTVA Po podatkih iz leta 1953 Je v našem okraju še 21 •/• kmetijskega prebivalstva, medtem ko £a je bilo pet let prej še 26 7«. ^9 Primerjavo naj povemo, da je bJlo v letu 1953 v vsej državi 71 •dstotkov, v Švici 18 odstotkov, £a Danskem 22 odstotkov, v ZrjA pa le 11 odstotkov kmetijskega prebivastva. Na 100 ha pa le bilo v letu 1953 v kranjskem •kraju po 41, v FLRJ 70, v Švici 38. na Danskem 32, v ZDA pa Po 5 kmečkih prebivalcev. HEKTARSKI DONOS NA GORENJSKEM Povprečni hektarski donos Pšenice v kranjskem okraju je ^ašal leta 1952 10,4 mtc, leta 195? 12,9 mtc, v Zahodni Nemčiji Pa leta 1953 27,5 mtc. Pri ječme-"J3 je znašal povprečni hektarji donos leta 1952 8.5 mtc, leta 1957 pa 11,9 mtc (v Zah. Nemčiji leta 1953 26,3 mtc). Pridelek ko-tUzp je znašal leta 1952 povpreč-a° H.6 mtc, leta 1957 pa 20,2 mtc 119 hektar. Povprečen pridelek je znašal leta 1952 4,6 mtc na hektar, leta 1957 pa 5,6 mtc *n hektar. Povprečni hektarski onos teh pridelkov sicer pove- di- lemo, vendar smo še daleč za etijstvom v nekaterih drugih ?avah, saj povprečno pridelajo Sorenjskj kmetje, recimo, žita Polovico manj na hektar kot J^etje v Zah. Nemčiji. Nekoliko Sodnejši so podatki o pridelo-^nju krompirja. Leta 1952 je T^ašal povprečni hektarski donos rompirja v kranjskem okraju J^rnte, leta 1952 pa 209,1 mtc, jnediom ko so v Zahodni Nem-^ Pridelali leta 1953 povpreč-0 Po 211 mtc na hektar. nedeljo je bil v Ljubljani JUčen sejem »Moda 1958« s ^kazom modnih frizur. Na tej °viji je sodelovalo okoli 25 mo-Qlr>v. Glavni poudarek na sej-|/u Je bil na konfekciji. 70 mo-^lov je bn0 odlikovanih z zla-• 88 s srebrno In 74 z bronasto ^'Plorno. Predvsem je bil opazen Predek v proizvodnji triko-'n*h izdelkov in modelov to- le ^e »Peko« iz Tržiča. Sejem *U predvsem komercialnega o£m°na, saj Jo bilo zaključenih 50 keglji in Branik iz Nov« Gorice s 4529 keglji. MARIBORSKI BRANIK ODLIČEN Branik je nastopil v Kranj" z zelo dobro ekipo, saj je le efl njen član podrl manj kot kegljev. Skupno so Mariborča' ni podrli 4980 kegljev in se s ter" resno približali kranjskemu Tri' glavu. Ostale ekipe so podrie naslednje število kegljev: Loko' motiva 4856, Gradiš 4836, Maribor 4804. Po nedeljskem kolu je v skup' ni oceni na prvem mestu še v0* dno Triglav. M- PRVENSTVO »PLANIKE« Šahisti »Planih«« so priredili tur' nir za prvenstvo sekcije. Na tu1^ nirju je sodelovalo 19 šahistov, * so si po ostrih borbah razdcl'1' mesta takole; Franjo Kovačić 1 točk, Viktor Rozman 13,5, TOM Kobasič 12,5, Franc Stagar |2.' Franc Naglic 11,5, Vidomir Zorč'0 11, Božo Udir 10,5, Stane Vavp«5' tič 9,5, Janez Kobler 9, Ivan K* pic 8,5 itd. Kobler, Vavpptič Zorčič so osvojili četrto kategor'' jo. PIONIRJI SO TEKMOVALI Pionirji Avto-moto krožka Sečue in Olševek so v nedeljo P° poldan pod okriljem AMD Sen*'* tekmovali z dvokolesi in skir° aH v hitrostno ocenjevalni D« Tekmovali so v Šenčurju i" Visokem pod nadzorstvom 'rnn u ne komisije društva v sodeloV'1 z upraviteljstvi šol. Proga jc dolga 100 m, tekmovalci pa so rali razen tega upoštevati še Vfur-prometnih predpisov. Po nekaj ni napeti borbi so na progi s s^ roji zmagali naslednji pionirji-ril Križaj, Janko Podjet in Ff8 Traven. r Na progi z dvokolesi pa so gali: Rudi Razpot, Jože Gašpcf in Franc Jekovec. .,fle Tekmovanje si Je poleg 5tc!r d»-šolske in pošolske mladine °^ ^ lo tudi več sto domačinov. KRANJ, 21. FEBRUARJA 1958 NA ŠIROKO POT kulturnega osveščanja človeka Sprehod po mnogih društvih delovanja. Vse do zadnjih l^t našo ljudskoprosvetno dejavnost razlago in popularizacijo umet- kranjskega okraja nam pokaže, smo bili navajeni in prepričani, z deli iz časov razrednega poni- niških del, kot z amatersko da življenje v njih zamira, da se da je neko kulturno društvo odi- žanja in izkoriščanja. umetniško samodejavnostjo. S je zreduciralo na delo drama t- ni posredovalec umetnosti na Za dokaz bom navedel, kaj so takšnim odnosom bo ljudska ske sekcije ali priložnostnega svojem terenu. V zadnjih letih igrala nekatera naša društva v prosveta preraščala ozko pojmo- pevskega zbora, ki se običajno pa je prišlo do vdora najrazTč- letu 1955: Trije vaški svetniki, vanje kulturnega posredovanja. nejših kulturno-umetniških seva- Via mala, Trije ptički, Drzni pla- S tem, da se bo usmerila v bi- ritev preko radia, filma in gosto- vač, Sin (Gangl), Plavž, Dve ne- stvo umetnosti, bo odpirala mno- predstavi občinstvu samo ob državnih praznikih in proslavah. Sicer pa gre življenje svojo pot, vanj poklicnih skupin, kar je vesti, Cvrček za pečjo, Svoje- žicam jasnejše družbene per- potisnilo ljudsko prosvetno de- glavček, Prisega o polnoči in spektive. S tem, da bo množični javnost na rob dogajanja, mars'- dolga vrsta drugih problematič- nosilec resnične kulture, bo pri- kje prav v zadnji kot. Zato so nih del. tegovala kulturne ustvarjalce k » vsi poskusi spodlete ob lede- se porodile misli o počasni smrti Le malo društev je dalo na zgodovinski nalogi delavskega nem miru publike, ki ne pokaže amaterstva. spored dela iz domače ali tuje razreda.« Kongres sam je povedal, da bo revolucionarne preteklosti in se- To posredovalno vlogo pa lah- tako v društvih, kot izven njih Upravni odbori se trudijo in razmišljajo, kako bi poživili delo, zanimanja ne za igro ne za nji- hove pevske nastope. Vzroke amaterstvo živelo dokler bodo danJosti. Tu moramo omeniti ko opravijo marsikje tudi manj-neuspehov najdejo potem obi- živeli ljudje. Od pradavnine stražiško Svobodo z Lorcovo ša društva, če se ne orientirajo eajno v zanimanju publike za sem nastopa delovni človek kot Mariano Pinedo, Hlapca Jerneja ozko na lastno samodejavnost. kino, v radijskih oddajah, v aktivni ustvarjalec umetnin, pa (SvoDoda Javornik), Lacko in Tak program dela pa nujno premajhnih gmotnih sredstvih za naj gre za jamskega pralovca, Krefli (Svoboda Jesenice, Kro- sili k sodelovanju amaterskih in njihovo društvo itd. To misel- srednjeveškega rezbarja ali da- pa>- Velika puntarija (Kovor), profesionalnih umetniških sku-nost je lepo očrtal tov. Lev Mo- nasnjega pevca in igralca. Ljud- Vsi moJi sinovi (Skofja Loka), pin, sili društva iz dosedanje za-dic na mariborskem kongresu ska tvornost se bo nenehno iz- Raztrganci, Pohujšanje v dolini prtosri in jih postavlja pred šir Svobod in prosvetnih društev z kazovaia v delih amaterja. Ven-besedami: »Brez smisla za ras- dar se je v vseh tisočletjih menične družbene potrebe vidijo njavaia vsebina, v vseh tisoč- letjih je hotel človek povedati nekaj drugega, kar je doživljal. nekateri člani društva v vsem, kar ni sektor društvenega delo vanja, samo nasprotovanje ljud ski kulturi in konkurenco na- „t„„ , „, u i » i ~ ša ljudska kultura proti sodob- stopom društvenih skupin, tako ~ nosti. šentflorjanski (Trebija), Hlapci še, odgovornejše naloge. V tem (Podnart), Straža na Renu (Svo- ni smrt amaterizma, temveč nje- boda Kranj) itd. govo oplajanje po vrednotah, ki Vprašanje odziva publike je so jih dosegli poklicni umetniki, torej idejno vprašanje in vpra- Vprašanje denarja: Publika bo sanje kvalitete izvedbe v smislu k takemu programu rada oddala svoj delež. V filmu, poklicnih gledališčih, družabnih plesih, športu itd.« V tem je tista misel, ki ža osvobodilno borbo, se osvobodil ™0/2™IS^}l P?!^lt"t: sodobnega okusa človeka Vendar same tradicionalne izrazne oblike ne bodo rešile vprašanja uspešnosti nekega društva. Krog izraznih umetnosti se je tako razširil, da je postal člo- D. BAVDEK SEMENJ ŽELJA je angleški barvni film, ki ga lahko brez zadrege ovrednotimo z astributom: mojstrovina. Za to nam jamči Carol Reed, ki se je pred tem proslavil že s filmom »Tretji človek« in nekaterimi drugimi filmi. — Filmska storija, ki je zasnovana na zgodbi VVolfa Mankowitza, nas popelje med preproste ljudi Londona in nam v prisrčnih podobah izpove njihovo ljubezen ter pripoveduje o njihovih drobnih razprtijah in vsakdanjih težavah. Popelje nas na londonski živilski trg in v tiste nizke, ozke trgovinice in delavnice, kjer življenje utrip-Ije prav tako živo kakor v senci mogočnih palač. Tu je več sonca, več toplote, več človeškega srca kakor v mrzlem kamenju ponosnih palač, ki so tako značilne za London. Predvsem pa nam film odpre srca malih preprostih, a poštenih ljudi. Carol Reed je zbral v svojem filmu znane angleške igralce, kakor so Diana Dors, Celia Jahnson, David Kossof, Brenda de Banzie, Jonathan Ashmore, Joe Robinson in sloviti mojster ringa Primo Carnera. — Film je v vseh pogledih moj- strovina, ki je ne kaže zamuditi. POT V HOLLYWOOD Čeprav so tej barvni filmski komediji že ob rojstvu kumovali dramaturško šibak scenarij in vrsta drugih spodrsljajev, je gledalcu jasno, da hoče zgodba povedati kaj več kot storijo iz Hollywooda — mesta iluzij. Na malce neduhovit način se hoče ponorčevati iz nezdravih razmer v ameriški filmski proizvodnji. S tem, da sta bila namen in zasnova filma vredna vse pohvale, pa še ni rečeno, da je producentom uspelo zamisel realizirati. Vse privlačnosti tega filma so v nekaterih, žal, redkih domislicah, v petju Doris Day in končno, tu naleti gledalec na pravcato galerijo popularnih filmskih igralcev, ki pa nastopajo le v epizodnih vlogah in igrajo sami sebe. Vsekakor zveneča imena: Dennis Morgan, Jack Carson in razen teh še Garry Coopper, Edward Robinson, Joan Crawford, Erol Flynn, Danny Keye, Jane Wyman, Eleonora Parker in Patricia Neal. Kljub vsem zvenečim imenom pa ostaja film slaba, komajda užitna filmska satira. Človek pa je medtem prebrodil strahotno veličastno narodno dolgo vznemirja kulturne delav- spon kapitalizma, postal nosilec yekov interes m izbran ce-amaterje, da je treba preiti k socialističnih ide] in socialistič- in pegter ZatQ bodQ mQrala dru_ drugačnim programom, k novim ne graditve, in vsem tem dej- gtva vnašati v syoj tudi obnkam kulturno prosvetnega stvom nakljub skušamo oživljati področja, s katerimi se v preteklosti ljudska prosveta ni bavila. Tu mislimo na solistične nastope, modne revije, literarne večere, instrumentalne prireditve, na zabavne prireditve, obiske predstav v centrih in podobno. Večina tega je seveda za manjša društva nedosegljiva. — Posredoval bom besede tov. Le- Po našem knjižnem trgu Slikar Ferdo Mayer razstavlja v Kranju V začetku tega leta smo dobili iz Maribora, kjer že nekaj let uspešno deluje založba Obzorja, nekaj izvirnih leposlovnih del in ni, pa Valjhun. Glavna oseba ro- je izšla v Mariboru pred leti upri-mana je mlada Libuša, ki postane zorjena drama Branka Hofmana kneginja češke države in ustano- »Svetloba velike samote«. viteljica Prage. Pestrost dogodkov bo zamikala številne bralce in ta Naslednji dve knjigi iste založ- prevodov u booo razveselil, nose S^M^i ^"d^i £j2 ^""p^ ljubitelje dobre knjige. dedov Najprej bomo napisali nekaj nJe-besed o knjigi, ki je nastala pod postala priljubljeno bra- o rački Kriki, ki zaradi zlomljene kreljuti ne more odleteti v tople Naslednja knjiga je zbrano delo kraje in prebije zimo v stari domovini. Povestico je prevedel Lud- V sredo, 19. februarja, je bila liji, ki jo prirejajo severno-itali- f osredoval bom besede tov. Le- težkimi dojmi okupatorjevega na- manj znanega a pomembnega pi v Mestnem muzeju v Kranju janska mesta Pistoja, Livorno, va Modica, ki jih je izrekel o siija in iz Vere v našo zmago. To satelja Slavka Gruma. Doslej je vik Mrzel, s slikami pa jo je lepo otvoritev že pred časom napo- Genova in Firence. tem problemu: »Sodim, da je je roman pisateljice Mirni Malen- bilo njegovo delo raztreseno po opremil Jože Ciuha. vedane razstave olj akademske- Mayerjev likovni svet je nje- ljudska prosveta predvsem po- škove. »Bratstvo«. Iz predgovora revijah in deloma še v rokopisu. Iz knjižne zbirke za leto 1957.58 ga slikarja Ferda Mayerja iz govo neposredno okolje, ki za- sredovalec umetniških dejanj se- obseinega dela zvemo, da je mla- Sedaj je izšlo v zelo lepi izdaji v katerJj je že izšla knjiga 0 Celi- dobi spričo umetnikovega čust- danjostl in preteklosti in da bi da pisateljica, tedaj še začetnica, pod naslovom: »Goga-Proza in skih grof;hi 0 kateri sm* že poro_ morala k temu stremeti, tako z napisaia ta roman kot begunka drame«. Uredila sta ga H. Griin cali( smo sedaj dobili roman an. ---_ pred Nemci, ki so divjali leta 1942 in M. Pritekelj, s slikami opremil gieškega pisatelja R. Gordona Pred drugim javnim nastopom gojencev po Gorenjski. Patriotična češka pa Jaka Savinšek. pesnitev »Kraljedvorski rokopis« ji Naj navedemo še dvoje izvir. »Zdravnik v hiši«, ki nam je znan tudi iz filma. O delu vemo, da je je dala misel, da napiše zgodbo nih drf založbe »obzorja, med te- doživelo izredno veliko prevodov starih Slovanih, ki so složno i , r - mi je eno pesniško delo in ena OlaSDene SOle Kranj Stopili v bran pred napadi Baju- drama Založ5a je izdala Dušanu , • . varov in tudi zma9al1- Prva PO- Mevlii nieaovo druao Ze prvi javni nastop gojencev aiavia so nastajala v podstrešni 'V? , J njegovo arugo kranjske glasbene šole, ki je bil JX stare ^reSske h^Vnt *«ko-pod imenom »Odložena ma januarja v Prešernovem gleda- S^M^^^lS^I^ ^ Zhnk& W dele:,.p"- *3J n0Vlh doJrih knjig' pnznah' hšču v Kranju, je pokazal, da ^ ^S^S^L^Sl tiZMska imPresivna hnka da posveča tudi opremi vso pozor- so prizadevanja glasbenih peda- Nemci ne našli rokopisa, v kate- gogov tega zavoda bogato obro- rem je toliko odmevov na tiste dila, tesno zasedena dvorana pa dni in toliko ljubezni in patriotiz- in številne izdaje. Ne bi bili pravični do založbe, pesniško če ji ne bi na koncu tega poročila, s katerim želimo opozoriti na ne- in satirični del s »cehovskimi so- nost. neti« in sršeni. V knjižni izdaji B. GERLANC je bila ponovni dokaz, da zanimanje za glasbene prireditve pri kranjskem občinstvu narašča in da je vedno več ljudi, ki z zanimanjem spremljajo glasbeno rast naše mladine. Vse dosedanje priprave na II ma, ga je avtorica dobro skrila. Po petnajstih letih je vzela ta rokopis v roke in pripravila delo za tisk. Ideja romana je: složnost slovanskih narodov je pogoj svobo- javni glasbeni nastop gojencev de in zmage. Dejanje se razvija tega zavoda, ki bo v sredo, dne med slovanskimi plemeni Češke, 20. februarja, ob 19. uri v Pre- Panonije in Karantanije. Cehom šernovem gledališču v Kranju, vlada tedaj vojvoda Krok, Karan- Iz Mestnega muze/a v Kranju Ferdo Mayer: Zimski motiv (olje) kažejo, da nastopajoči tudi tokrat ne bodo razočarali. Nastopili bodo gojenci iz oddelkov za tancem, ki so od Nemcev ogrože- Nagrajeni za vestno delo Pretekli teden, ob priliki Pre- mah dvorani ObLO Kranj, nekateri knjižničarji kranjske občine. V uvodnem nagovoru je predsednica Sveta za prosveto in Ta mnogo obetajoči likovnik, venega podoživljanja in suvere- klavir, godala, pihala in solo *J Pripada mlajši generaciji slo- nih umetnostnih hotenj samo- petje. Godalni orkester glasbene genskih likovnih umetnikov, se svojo izrazno noto. gole tokrat ne bo nastopil, pač *°krat s svojim opusom prvič Tokratna razstava je za Kranj pa bosta spored poživila dva Pr'-dstavlja kranjskim ljubite- in za razstavljalca nedvomno nova glasbena sestava, ki ju *J'-m likovne umetnosti. Pred zelo pomembna, saj bodo Kranj- kranjska publika v večji meri še lem je že uspešno razstavljal, in čani tokrat le spoznali delo tega ne pozna. To sta godalni kvar- Jtaer dvakrat vJakopičevem pa- uspešnega Kamnlčana - Ob tej tet in pa trio bratov Pipp, ki je šernoyih lav> so se zbrali v *»*J0nu v Ljubljani, v Mariboru, priložnosti bo Klub likovnih de- žel na zadnjem glasbenem najamniku in na Reki. Vse kaže, lavcev priredil drevi (petek, dne stopu v Tržiču obilo odobravala bo svojo umetnost v obliki 21. februarja) ob 17.30 uri v raz- nja. azstave v bližnji prihodnosti stavnem prostoru Mestnega mu- Izbor glasbene literature, ki bo Posredoval tudi Jeseničanom. — zeja pogovorni večer o delu izvajana na tokratnem glasbe-°rdo Mayer se bo udeležil tudi razstavljalca. Snov bo tolmačil nem nastopu in pa kritična izostave najvidnejših slovenskih kustos aa kulturno zgodovino bira nastopajočih, obetata prav kulturo ObLO Kranj, prof. ola-uPodabljajočih umetnikov v Ita- Štefan Eržen. prijetno doživetje. S. vica Zirkelbach poudarila po- men tega kulturnega praznika za Slovence. Nato je v imenu občinskega sveta za kulturo in prosveto razdelila najmarljivej-šim knjižničarjem v občini nagrade, ki sta jih prejeli knjižničarki Anica Feldin iz Nakla in Lojzka Hrast iz Olševka. — Za vestno delo v knjižnici pa so bili pohvaljeni ter obdarovani z lepo knjigo Janez Fugina iz Studijske knjižnice, Ada Hrovatin iz kranjske Ljudske knjižnice, Ljudmila Mrak iz Šenčurja in Marija Kuharic iz Vokla. Proslave se je udeležil tudi pisatelj Ivan Potrč, ki je pripovedoval knjižničarjem o svojem pisateljskem delu. Proslava je potekala kakor vsako leto v prijetnem razpoloženju. E. Še o glasbeni reviji na Jesenicah Kakor smo že poročali, Je bila Pred kratkim na Jesenicah glasina revija, na kateri je nastopno sedem instrumentalnih an-*amblov in osem pevskih zborov J°seniško občine. Nastop sta ocenjevali strokovna komisija in ^°rnisija občinstva. Prvo mesto W dosegla godba na pihala Svo-D°de Jesenice s 76 točkami, dru-W> mesto godba na pihala Svojce Žirovnica s 62 točkami, tr°tje in četrto mesto z 59 točka-5*1 si delita a orkester Svoboda i*rušica in tamburaSki zbor KlJo Jesenice, peto mesto Je *°*egla godba na pihala Svobo- de Javornik s 57 točkami ter šesto mesto godba na pihala Svobode Hrušica z 41 točkami. Orkester Glasbene šole, ki je nastopil izven konkurence, pa je bil ocenjen s 73 točkami. Pevski zbori so bili ocenjeni takole: prvo mesto je dosegel mešani zbor Svobode Jesenice s 73 točkami, drugo mesto moški zbor Svobode Javornik s 70 točkami, tretje mesto mešani zbor Svobode Žirovnica s 66 točkami, četrto mesto moški zbor Svobode Jesenice s 65 točkami, peto mesto mešani pevski zbor KUI) Dovje z 58 točkami, šesto mesto mešani pevski zbor Svobode Hrušica s 53 točkami, sedmo mesto moški zbor Svobode Kranjska gora z 52 točkami in osmo mesto moški pevski zbor KUD Dovje s 50 točkami. Revija je dobro uspela in pomeni velik kulturni dogodek za Jesenice, jeseniško občino in Gorenjsko sploh. Istočasno pa daje veliko priznanje Svetu Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice, ki se uvršča med najuspešnejše v okraju. Priprave na revijo, nastopi, obisk in končni uspeh revije pa naj bi bili vzpodbuda za bodoče delo. Del etnografske zbirke Mestnega muzeja v Kranju. Zbirka )e smotrno razporejena v zgornjih prostorih muzeja in nudi vpogled v materialno, socialno ln duhovno kulturo Gorenjske v preteklih stoletjih. Narodnopis.nl oddelek Mestnega muzeja v Kranju Je zaupan etnografu Evi Rudolf. KRANJ, 21. FEBRUARJA 1958 JJ Moda 1958" - v znamenju, konfekcije na pragu do potrošnika V dnevih od 8. do 16. februarja je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani obiskalo okoli 51.327 ljudi iz najrazličnejših krajev. Ustavljali so se pred razstavljenimi izdelki konfekcije, pletenin, usnjene industrije, blaga, modernimi gospodinjskimi stroji, stroji za izdelovanje konfekcije itd. Glavni poudarek na letošnjem sejmu »Moda 1958« je bil na konfekciji. Razveseljivo je, da bomo lahko izdelke razstavljene konfekcije dobili najkasneje v enem mesecu po trgovinah, vsaj tako pravijo proizvajalci. Proizvajalci namreč zatrjujejo, da so na sejmu prikazovali le take izdelke, ki že čakajo v skladišču na potrošnike. Torej lahko v najkrajšem času pričakujemo v trgovinah okusne konfekcijske izdelke, ki so jih proizvajalci na sejmu »Moda 1958« z uspehom razstavljali. Obiskovalci so bili s sejmom zadovoljni, hkrati pa so želeli, da bi bilo čimprej po trgovinah dovolj konfekcijskih izdelkov, da bi bila izbira pestra in še predvsem — zmerne cene. Pogrešali pa smo večjo izbiro otroške konfekcije. Na sejmu jo je prikazal v glavnem le Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. — In ostali? Proizvajalci pravijo, da se jim proizvodnja otroške konfekcije ne izplača, da so proizvodi predragi, ker zahtevajo skoro r*vno toliko dela kot Nova moda si utira pot — Bo prodrla? konfekcijski izdelki za odrasle, le materiala porabijo manj. Razen tega pravijo, so matere še posebej za otroško konfekcijo zelo zahtevne. Nočejo imeti enako oblečenih otrok itd. Gospodinje razumljivo zahtevajo izdelke, ki so vredni toliko kot plačajo. Res je, da se proizvajalci konfekcije borijo še s precejšnjimi začetnimi težavami predvsem zato, ker nimajo ustreznih strojev, vendar bo kljub temu slej ko prej le treba misliti tudi na izdelovanje otroške konfekcije. S konfekcijo za odrasle so bili obiskovalci bolj ali manj zadovoljni. Nekateri bi radi še večjo izbiro, predvsem pa nižje cene. Predvidena rekonstrukcija in specializacija konfekcijskih podjetij bo prav gotovo ugodno vplivala na znižanje cen. Prvi pogoj vsemu teniu pa je prav gotovo mehanizirana proizvodnja. Na sejmu so nekatera podjetja prikazovala tudi uporabo modernih gospodinjskih pripomočkov. Obiskovalci so lahko videli, kako naj pravilno perejo, sušijo, likajo, čistijo različne vrste tkanin. Za gospodinje je dandanes, ko je na trgu že toliko različnih vrst tkanin, prav to velikega pomena. Pravilno ravnanje s tkaninami pomeni prav gotovo velik prihranek. Skratka — letošnji sejem »Moda 1958-« ni imel namena prikazovati nekih vrhunskih ekscentričnih modelov, temveč propagirati konfekcijski način oblačenja, tak način, ki je edino ustrezen današnji hitri industrializaciji in razvoju. Verjetno ne bo napak, če rečemo, da bi morali začeti že prej. V Jugoslaviji n. pr. krijemo še vedno samo okoli 30 odstotkov potreb po obleki s konfekcijo, medtem ko jih v ostalih razvitejših državah krijejo okoli 80 %. Vendar si prav gotovo lahko obetamo hitro izboljšanje, saj so naša konfekcijska podjetja startala z velikim zaletom in voljo. Lj. Vsak dan močnik • . . Ni še dolgo tega, ko sva s sosedo Ano obiskali njen dom v odročni vasi med loškimi hribi. Pravzaprav to že vrsto let ni več njen pravi dom in odkar ima svoje otroke, ga le pored-koma obiskuje. Tudi to pot bi Ana svoj obisk preložila na kasnejši čas, če ji ne bi sporočili, da je bolezen priklenila očeta na posteljo. i i i i i i i i i i i ; i i i i i i i i ri.i i i i i t i i i.i i i m Polica nad štedilnikom vam bo med kuhanjem prihranila nešteto korakov od štedilnika do m-ze in nazaj. Na to polico lahko odložite vse, kar potrebujete za pripravo posameznih jedil. Zanjo si morate priskrbeti le tri kose lesa, in če ste spretne, jo boste same pritrdile na zid. Polica je dolga 75 cm. Ana je bila pri Mihevčevih najstarejši otrok. Mati ji je zgodaj umrla, oče pa se je ponovno oženil, ker na kmetiji brez gospodinje ni šlo. Za Ano je doma kmalu zmanjkalo prostora, zato je že s 16. letom odšla v mesto. Poiskala si je delo v tovarni in pričela skrbeti sama zase. Zdaj ima že lastno družino in prijeten dom. Na Mihevčevem gruntu gospodinji že lep čas njena polsestra Mici. Ta naju je zadnjič ob prihodu dokaj prijazno sprejela. Bilo je okoli poldneva in ravnokar je pripravljala kosilo. Na mizo je prinesla veliko skledo krompirjeve kaše. Nama je postregla jed v krožnikih. Potem je poklicala otroke. Francka je imela kakih 13 let, ostali trije pa so bili precej manjši. Zdeli so se mi bledi in slabotni, kot da ne bi zrasli na kmetiji. Plaho so prisedli k mizi, potem pa so se zatopili v jed in se niso več zmenili za naju. Pospravili so vse, kar je bilo v skledi. Za večerjo je gospodinja Mici skuhala močnik. Ana jo je opomnila, da se ji zdijo otroci nekam bolehni in da bi se lahko popravili ob boljši oziroma pestrejši prehrani. Predvsem zelenjave in mesa bi morali po njenem mnenju dobiti več. »Vsak po svoje,« je na to odgovorila Mici, »saj veš, da ob tolikšnem delu skuhati komaj utegnem. Boljše kosilo imamo samd ob nedeljah, ko kupim nekaj mesa za juho in takrat je na mizi običajno tudi solata. Ostale dneve jemo tako, kot smo jedli že včasih: zjutraj močnik, opoldne žgance, medlo ali krompirjevo juho, zvečer pa spet močnik oziroma kislo mleko s krompirjem. Kaj več se s kuho res ne utegnem ukvarjati. Tudi se ne bojim, da otroci ne bi zrasli, saj smo mi tudi,« je trdo pripomnila. Čutila se je užaljeno zaradi Aninega kritičnega opozorila. Ana ji ni hotela več prigovarjati. Bilo bi zaman, zato pa je povabila nečakinjo Francko, naj se po koncu šolskega leta oglasi za mesec ali dva pri njej. Dekle je to povabilo z veseljem sprejelo in tudi mati ni nasprotovala- »Bo vsaj za očeta, ki je zaradi nepravilne prehrane zbolel na želodcu,-kaj primernega skuhala,« mi je pojasnila Ana ob povratku v mesto. Pritrdila sem ji in sama pri sebi ugotavljala: Francka se bo zdaj lahko vpisala v gospodinjski tečaj in ko bo doma prevzela hišna dela, bo tudi močnik redkeje na mizi. Njeni otroci gotovo ne bodo več rahitični, ampak krepkejši, rdečelični in živahni malčki. PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA »SODOBNO GOSPODINJSTVO« Pred nedavnim je izšla prva letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«, ki jo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Zanimiv je predvsem članek o uporabi infrardečih žarkov v gospodinjstvu. V reviji so začeli objavljati tudi članke o notranji opremi stanovanj. Zanimiv je prispevek o hišnih pralnicah, o opremi skupinskih pralnic, ki jih bodo ustanavljali v okviru stanovanjskih skupnosti, nadalje je v reviji tudi nekaj besed o blagu, o označevanju živil, pripravi živil, nekaj jedilnikov, nasvetov za oblačenje, pletenje, kvačkanje in vezenje. Ob koncu pa še nekaj o delu na vrta v mesecu februarju. V reviji je tudi nekaj prikupnih ženskih pokrival z» hladne mesece, ki jih lahko naredim* same. „Moja največja želja -imeti moderno kuhinjo" RECEPTI Kratek povrSnik iz grobo tkane tkanine, primeren za spomladanske dneve. V prejšnji številki smo objavili mnenja nekaterih gospodinj, ki so nam povedale nekaj o uporabi modernih gospodinjskih pripomočkov. Tudi nekatere druge tovarišice so nam poslale svoje odgovore, vendar jih v prejšnji številki zaradi omejenega prostora nismo mogli objaviti. Povedale so nam tudi, kako uporabljajo moderne gospodinjske pripomočke. Slavica Zirkelbachova iz Kranja pravi, da je za moderne gospodinjske pripomočke zelo navdušena, ker si ji zdi, da je delo s temi razvedrilo po večkrat precej napornem duševnem delu. »V načrtu imam,« pravi, »da si kupim drugega za drugim vse gospodinjske si roje, ki so zares praktični. Moja največja želja je — imeti moderno kuhinjo, v kateri je vse polno majhnih tehničnih pripomočkov, ki gospodinji lajšajo delo. Najprej sem si kupila na obroke pralni stroj. Sedaj sem vsak teden sproti vesela, ko imam brez velikega truda lepo oprano perilo.« t Saša Luin iz Kranja pravi, da ima sesalec za prah, ki ga je kupila s potrošniškim posojilom. »Z aparatom sem zadovoljna, ker mi precej olajšuje delo. Se posebej veliko truda in časa mi prihrani, kadar ga uporabljam namesto iztepača pri čiščenju posteljnine in preprog. Pralnega stroja nimam, ker je zelo dragf»*Mcnim, da bi bilo prav, da bi te vrste strojev nabavljale stanovanjske skupnosti ali hišni sveti. Tako bi bili stroji tudi polno izkoriščeni,« nam je napisala tovaršica Luinova. Štefka Bregantova z Javornika pa nam med drugim piše takole: »Imam nekaj gospodinjskih pripomočkov, ki me pri delu v gospodinjstvu zelo razbremenjujejo. Ne morem reči, kateri pripomočki me bolj razbremenijo, ali tisti, ki jih uporabljam enkrat na teden aH tisti, ki jih uporabljam vsak dan. Lahko trdim, du vsi.« Tovarišica Bregantova je gospodinjska učiteljica in nam med drugim piše tudi, kako uporablja te gospodinjske pripomočke. Takole pravi: »Imam cebričasti pralnik, ki ni najboljši. Praktičnejši je bobni-časti, ki ga pa žal pri nas težko dobimo. Vendar mi tudi cebričasti dobro služi. Običajno perem v nedeljo proti večeru, perilo tudi skuham v pralniku in pustim v milnici preko noči. V ponedeljek zjutraj perilo samo splaknem in obesim. Ce imam srečo, da se mi hitro posuši, ga v torek že zlikanega spravim. Nikoli ne perem vseh rjuh hkrati, ampak le po dve, kvečjemu štiri. Sesalec, kombiniran z loščilcem, Je Izredno praktičen. Kadar čistim stanovanje, najprej izsesam prah iz pre- prog, nato samo priključim loščilec in loščim tla. Potem zopet vključim sesalec, s katerim »zbrišem« še prah po pohištvu, slikah in stenah. Posteljne zimnice izprašim s sesalcem vedno takrat, ko menjam rjuhe. S takim temeljitim čiščenjem spalnice, v kateri so tri postelje, se zamudim približno eno uro, nisem pa po tem delu prav nič utrujena. Zelo ugodno je tudi to, da se pri delu s sesalcem ne dviga prah. In kako mi je uspelo kupiti te gospodinjske pripomočke? V banki sem vzela posojilo in ga odplačujem v znesku 4200 dinarjev mesečno. Ta znesek pa lahko vsak mesec prihranim s tem, ker uporabljam pripomočke. Računam Izgubo časa, ki bi bila pri fizičnem delu najmanj 4 ali 5 krat večja, izgubo energije, ki je pri delu s temi pripomočki minimalna in jo lahko koristneje porabim pri delu v poklicu in še — delo je temeljito opravljeno.« JEDILNIK Kosilo Juha iz zelene Mesni štruklji Mešana salata Večerja Rižev narastek Kava Juha iz zelene in z rižem: 3 zelene, slan krop, »/4 limone ali kis, 8 d kg moke, 8 dkg maščobe, sol, 15 dkg riža, zelen peteršilj. Zeleno razrezi, jo očisti in skuhaj v slanem kropu. Naredi svetlo pre-žganje, ga dodaj k juhi, vse skupaj prepasiraj, prevri in osoli. Proti koncu zakuhaj v juho riž in potresi s sesekljanim peteršiljem. Mesni štruklji: 35 dkg moke, 1 jajce, sol, žlico olja, mlačna voda, 5 dkg masti, 5 dkg slanine, 2 čebuli, zelen peteršilj, V* kg teletine, sol, poper, 1 rumenjak, slan krop, 5 dkg masti, 4 dkg drobtin. Naredi vlečeno testo in namazi ga z mesnim nadevom. Meso zmelji, nato ga na masti s čebulo prepraži ter dodaj slanino. Malo ohladi, prideni Se jajca in začimbe. Štrukelj zvij in kuhaj 10 minut. Nato ga razrezi. Rižev narastek: 25 dkg riža, »/a mleka, 4 rumenjaki, sneg 4 beljakov, 8 dkg sladkorja, 8 dkg margarine, vanilija, sol, >/2 kg jabolk, cimet, 10 dkg sladkorja. V mleku skuhaj riž in ga ohladi. Med tem časom umešaj maščobo in rumenjake, pridaj shlajen riž, sneg in premešaj še sladkor. Daj v pomazano jonsko posodo ali v navadni pekač, potresi z nnribonimi jabolki, ki si Jih potrosila s sladkorjem in cimetom ter speci in serviraj v isti posodi. Za k rajse zimske večere MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. dan v ted- nu, 2. večje glasbeno delo, 3. rajon, močje, 4. hotel v Kranjski gori, 5. gani, ozmerjam. ob' krc REŠITEV KRIŽANKE ST. 2 anfl' Vodoravno: 1. športni tednik v Sloveniji, 4. manjše naselje, 7. nekdanji angleški premier, 8. alkoholna pijača, 9. ni lačen, 10. ptica pevka, 11. znižana nota, 12. Igra s kartami, 14. kesanje, 16. geometrijski pojem, 18. točim solze, 21. vprašalnica, 22. število, 23. jutiAška pe- sem, 25. vrsta konja, 2G. tečaj, 27. goljufam. Navpično: 1. drobno kamenje, 2. grški junak, 3. polet, 4. domišljav, 5. med-med, 6. začimba, 8. povrtnina, 10. kregam, 13. metal, 15. ptica ujeda, 17. nalivam, 19. vrtita konjskega teka, 20. zal, 22 neumen Vodoravno: 1. salama, 7. slovo, 12. tom, 1.3 miner. 14. rosa, 15. Amerik*' 17. ano, 1.8 plima, 19. OT, 20. Ji. 2' krilo, 22. Ivo, 23. Emilija, 25. Oblr, 2»-vežem, 27. nasiti, 29. onika, 30. Odis< 1 • Navpično: 1. Sarajevo, 2. anonimen, laso, 4. ata, 5. MO, 6. Amalij, 7. »m^O' 8. lira, 9. oni, 10. vekovite, II. oratonJ-16. Milano, 18. prima, 21. Klek. 22. Ib,s' 24. 121, 25 om, 28. AD. K, KOS KAN, N. REŠITEV MAGIČNEGA LIKA: KORAK, KOROTAN, SATEN' KRANJ, 21. FEBRUARJA 1958 Rekonstrukcija gorenjske industrije NOVE TOVARNE ZA STARIMI ZIDOVI Predlanskim je znašal narodni dohodek na prebivalca v našem okraju že 288.000 dinarjev. Lanski računi o tem še niso sestavljeni. Toda že to je bil najvišje ustvarjeni dohodek med vsemi jugoslovanskimi okraji. Odločilna je tu industrija, ki prispeva k skupnemu narodnemu dohodku 81,4 %. Toda industrija bi lahko še povečala dohodek oziroma proizvodnjo, če ne bi imela mnogo zastarelih strojev, če bi bila organizacija dela boljša in Podobno. Zato se zdaj lotevamo načrtne rekonstrukcije industrije. Sile niso več usmerjene v zidanje novih tovarn, marveč hočemo v že obstoječih tovarnah omogočiti delavcem, da bodo z boljšimi stroji povečali proizvodnjo. Na ta način nevidno nastajajo nove tovarne za starimi zidovi. Samo 12 večjih podjetij v okraju je zaprosilo, in delno že tudi dobilo od Jugoslovanske investicijske banke kredite za rekonstrukcijo v skupnem znesku 2 milijardi in 600 milijonov dinarjev. Med temi je »Iskra« s 566 milijoni, »Tiskanina« v Kranju s 362 milijoni, »Plamen« v Kropi s 336 milijoni, Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču s 492 milijonov, »Sava« v Kranju z 200 milijoni, »Peko« v Tržiču s 147 milijoni, »Niko« v Železnikih s 153 milijoni itd. Vsa ta sredstva bodo morala podjetja, kot je predvideno, porabiti v poldrugem letu. Vsako podjetje ima že pripravljen rekonstrukcijski načrt. Podjetja, komune in okraj bodo prispevali tudi svoja sredstva za rekonstrukcijo. 28 gorenjskih podjetij bo dobilo še iz okrajnih skladov 207 milijonov, iz svojih lastnih sredstev pa bodo prispevala 437 milijonov dinarjev. S tolikim denarjem, 3 milijarde in 244 milijonov dinarjev, bi, seveda, lahko zrastle nove tovarne. Toda obnova današnjih tovarn se bolj izplača. Tako trdijo tehnologi, ekonomisti in to dokazujejo tudi razne dokumentacije, ki so jih zainteresirana podjetja pripravila. V »Plamenu« bodo kupili 7 novih strojev. Proizvodnjo bodo povečali od sedanjih 3.200 na 5.400 t letno oziroma za 70 %. V tržiški Bombažni predilnici in tkalnici bodo z rekonstrukcijo odpravili ozko grlo predilnice. Vrednost letnega bruto proizvoda bodo povečali od sedanjih 2.200 milijonov na 3.100 milijonov dinarjev. Računi, ki so jih sestavili v »IBI« v Kranju kažejo, da bodo z investicijo 85 milijonov dinarjev povečali vrednost proizvodnje letno kar za 401 mili- načrti, bodo malone vsa važnejša podjetja odstranila stare stroje, uvedla sodobno mehanizacijo in hkrati tudi izboljšala tehnološki proces proizvodnje. Hkrati so predvidena sredstva tudi za razvoj obrti, za gostinsko in turistično dejavnost, za kmetijstvo, za trgovino, zdravstvo, prosveto in druga področja. V te namene bodo porabili v prihodnjih Podjetje »PLAHEM« iz Krope j« zaprosilo za 336,000.000 dinarjev kredita za rekonstrukcijo Zdravstveno-prosvctni tečaji, ki jih vsako leto Prireja organizacija RK, so bili zadnja leta skoraj Povsod slabo obiskani. Letos pa je v Sražišču popolnoma drugače in kar Prijetno je pogledati, ko se vsakokrat popolnoma napolni učilnica v osemletni šoli »Lucijan Seljak-. °d 38 prijavljenih manjkajo le 3—4 in še to iz •pravičljivih razlogov. In kaj je pritegnilo v tečaj toliko »mladih« šolark? Kaže, da sta imeli terenski organizaciji RK Stražišče in Gorenja Sava srečni roki, ko sta povabili v tečaj tudi mlade žene in matere. Resnica Je namreč ta. da človeka veliko bolj zanima tisto znanje, ki ga lahko takoj praktično uporabi. Predavatelj pa tudi veliko bolj prepričljivo govori, če vi(li, da ima pred seboj hvaležne poslušalce. Vsi naprošeni predavatelji so se z velikim razumevanjem odzvali povabilu in vsa predavanja so tako kvalitetna, da je kar škoda, da jih ne posluša *e več ljudi. Predavanjem primarija porodnišnice dr. Vetra so sledila predavanja univerzitetnega docenta dr. Lea J^atajca, dr. Hribernika in dr. prof. Polonca. Sledilo o° še predavanje dr. J. Bajžlja. O prvi pomoči izredno prijetno predava študent medicine Marko Pe-trič, o negi in prehrani dojenčka pa medicinska sestra Sušnikova. Navodila za srečen zakon bo nakazal mšpektor tov. Bavdek, o mentalni in osebni higieni Pa seznanja tečajnice učiteljica Cesnova, ki je obenem (udi vodja tečaja. s. c. jon dinarjev. Po teh izračunih bodo dobljeni kredit lahko že čez nekaj mesecev vrnili. V »Tiskanini« v Kranju bodo porabili za rekonstrukcijo 362 milijonov dinarjev. V glavnem bodo odpravili ozko grlo v fini predelavi, ker bodo imeli potem 10.000 vreten več. Ker bo to prispevalo k povečanju proizvodnje v vseh ostalih oddelkih, so izračunali, da bodo letno izdelali 1.073 ton več blaga. Uvedba mehanizacije v hotaveljskem podjetju »Marmor« bo po 18-mesečni rekonstrukciji omogočila temu kolektivu, da bo povečal proizvodnjo od sedanjih 350 na 1320 m3 marmornatih blokov letno oziroma za 290 %. Marmor večidel izvažajo v inozemstvo, od koder prihajajo vedno večja naročila. Rekonstrukcijo predvidevajo do prihodnje jeseni tudi v tovarni »Peko« v Tržiču, v tovarni usnja »Standard« v Kranju, v škofjeloški predilnici in tkalnici in še v drugih podjetjih. To je prva načrtna, večja etapa rekonstrukcije industrije v našem okraju. Do leta 1961, kot predvidevajo perspektivni štirih letih več milijard, ki na zunaj ne bodo vidne, toda podjetja bodo z novimi, sodobnejšimi stroji in z boljšo organizacijo dela lahko proizvajala dosti več izdelkov. K. M. V &trjah se pripravljajo * na gradnjo Gasilskega doma Prostovoljno gasilsko društvo v Gorjah pri Bledu ima že pripravljen material za novi gasilski dom. Občina je društvu dala stavbno parcelo, pomoč pa pričakujejo tudi od Okrajne gasilske zveze Kranj. Stari dom je namreč že zelo slab, saj je eden najstarejših na Gorenjskem. Tudi načrte imajo že za novi dom in upajo, da ga bodo lahko kmalu začeli graditi. Društvo ima 53 aktivnih in 7 zaslužnih članov, 20 pionirjev, 9 mladincev, 11 članic in 30 članov godbenikov, ki sestavljajo godbeni odsek društva. Društvo je lani slavilo 63-letnico svojega obstoja. H. Med svetlobo in temo • • • Gledal sem, kako je počasi umirala svetloba v sobi... Nazadnje... no, nazadnje sem doživel čudovito mesečino v zakurjeni sobi, po kateri je peč metala svojo pošastno senco ob rahlem, živčnem utripanju komaj še žareče žice v 200-svečni žarnic?. Pred petimi leti je naša centrala — polovico Mojstrane namreč napaja majhna elektrarna — za mesec dni umrla. To je bilo v januarju, ko nam sonce zastonj sveti le čisto kratek čas. Tokrat smo začeli borbo za priključitev k DES-u. Dva dni je gorela luč in — navajeni svetlobe — smo v naglici zamenjavali 150-svečne žarnice s 25-svečnimi, pa r (gore A Poslušajte - prav takole je rekla Marjana': »Jaka, prinosi nekaj jajci Krofe bom cvrla,« — Ker pust brez krofov ni pust, si nisem Pustil dvakrat reči. Na vrat na nos sem se odpravil v trgovino. Pa so mi postregli s takšnimi jajci, da se mi je kar želodec obrnil. Morda utegnete reči, katera trgovina prodaja umazana jajca? Vidite, prav v tem grmu tiči zaječi Ce bi omenil le eno trgovino, ne bi bil pravičen, kajti tudi v nekaterih dru-9ih poslovalnicah ni s to stvarjo nič bolje. Zdaj pa že nekaj časa razmišljam, če se ne bi izplačalo vzrediti sorto kur, ki bi jajca takoj ko Jih znesejo, tudi očedile. Ker pa dvomim, ga kuram le ne bo moč privzgojiti čuta za higieno, bo najbolje, če bodo trgovine same očedile jajca, preden gredo v prodajo. A Tistikrat sem kupil tudi 10 dkg zmlete prave kave. Tukaj se mi Je pa pri priči zmedla računica. Kavo so ml namreč nasuli v tako veliko vrečico, da sem bil koj prikrajšan najmanj za 5 kovačev. Pri tehtanju namreč ne upoštevajo te-4e te ambalaže. Morda bi pa le kazalo tehtati pravo kavo v ma|h- I C o nih, predvsem pa lahkih vrečicah. A Zdaj pa še nekaj veselega in neokusnega o kuharicah in mačkah. »Ce v Indiji častijo svete krave, zakaj ne bi smele imeti me svete mačke?«, so menda dejale kuharice, ki so zaposlene v kuhinji nove restavracije na avtobusni postaji v Loki. — Ze nekajkrat se mi je namreč posrečilo vtakniti nos v to kuhinjo prav tedaj, ko so mačke uživale v tem prostoru neomejeno prostost. Zares, pravi raj imajo te iivalicel Po mili volji se lahko sprehajajo po mizah, ovohavajo posodo in priboi itd. Pa tudi pridne so tiste muce. Ko bi jih le videli, kako hite pomivati posodo za gosti. Seveda so zato kuharice s temi mucami sila prijazne. Videl sem celo, kako Je kuharica pripravljala zrezke, med tem je seveda pestovala in božala muco, nato pa spet obdelovala zrezke ... Da bi delala med zrezki in mačko kakšno razliko, pa zares nisem opazil — vsaj rok si nI umila. Menim, da živali nimajo vstopa v gostilniške obrate, zla- sti ne v kuhinje. Takšni so namreč predpisi! No, ker gre v Loki za »svete« živali, imajo takšno dovoljenje kar tri mačke. Abonentom pa dober teki A Pust je pa res marsikomu zmešal glavo, nekaterim pa prekrižal račune. V nedeljo ob 5. uri zjutraj sem na mostu čez Savo v Savskem logu doživel kaj čudno stvar. Strela skrtačena, pa sem le vesel, da nisem ženskal Te so bile namreč najhuje prizadete. Na most se je namreč spravila druščina pijanih golobradih mulcev, ki so pustno razpoloženi na kaj nesramen način vznemirjali tiste, ki so hoteli čez most. Uboge ženskel Kako so kričale in bežale pred grozečo nevarnostjo. Nič se ne ve, česa bi se ti podivjanci v svoji pijani nesramnosti še domislilil — Skoda, da se ni našel nekdo, ki bi vročekrvneže pometal v Savo. Tamkaj bi se že poknajpali in ohladili . . . Vas pozdravlja Vaš Bodičarl še se nam je zdelo, da nas ob taki razsvetljavi vsak lahko skozi stene opazuje. Radijski sprejemniki so se drli kakor iz uma, gospodinjam je spet prekipevalo mleko na rešojih in po dolgem času so bile srajce spet normalno zlikane. Potem pa je prišel monter in nas odklopil... Spet sem na pisalno mizo postavil svetilko z 200-svečno žarnico, žena je odnesla kuhalnik v shrambo, radijski sprejemnik je umolknil, likalnik je rjavel na polici — skratka: časi Robinzona so se povrnili. In ko sem nekega \ečcra za spremembo In v prizadevanju, da bi si pomiril živce, mahal ves divji proti stropni svetilki, sem jo zadel in —. Kaj bi! Pometel sem drobce in v bojazni, da se otroka ne bi porezala, še z rokami tipal za njimi po tleh ter svetil z baterijo... Tako je bilo vse do predlanskim. Tokrat smo začeli z »akcijo«. Zbirali smo podpise, poš'ljali delegacije k občinskim možem, rogovilili na zborih volivcev, na občnih zborih, pisali članke v časopise — bob ob steno! Dokler... Dokler se ni zganila Radovna. Kdo ni še slišal o njihovih žrtvah med NOB, o požgani Radovni, o hvaležnosti borcev do teh skromnih ljudi? Pri nas, uro hoda od njih, kino, onf pa brez elektrike, brez vode, brez zveze s svetom. Vse, kar jim je dotlej dala civilizacija, je bila gostilna. In tako je nastal načrt: mojstranška krajevna elektrarna naj bi napajala Radovno, novi transformator v Mojstrani pa naj omogoči DES-u, da bo lahko priključili vso vas na svoje omrežje. Končno smo se lahko oddahnili; veselo smo gledali v prihodnost in z zaupanjem pričakovali zimo. * Prva faza je bil novi transformator v Mojstrani. Ko so lansko jesen le začeli z delom, smo verjeli, da nas bo sreča obiskala že v letu 1958. Zdaj ne verjamemo več. V dveh mesecih jim je uspelo zgraditi temelj za transformator! Zdaj je prekrit z deskami. Izračunajte, koliko je veljala vsaka lopata betona, če znašajo stroški za temelj čisto navadnega transformatorja 2,011.046 din (reci: dva milijona enajst tisoč šestinštirideset din)! Uboga Radovna! Ob takih številkah ti bo še neskončno dolgo svetila nebeška luč! In tako zdaj — pišem tele vrstice še vedno ob »spremljavi« 200-svečne žarnice; poslušam radio na napetosti 110 W in čakam, kdaj bo ob nenadno dodani jakosti poginil; z ženo izmenoma zabavljava: »Kateri vrag ga je pa zdaj spet vzel (tok namreč)?« hodimo vsi v- šolo v Radovno, da bi se naučili potrpljenja; iz vsega srca želimo, da bi naša luč vsaj 14 dni razsvetljevala prostore jeseniške občine ter stanovanja odbornikov; prihajamo na zbore volivcev s tisoč predlogi za rešitev problema in veselo kričimo drug čez drugega; uživamo v obtožbah sosedov, kdo krade več toka in — čakamo na nove milijone. J. 8. POZABLJENA CESTA Pot, ki pelje od podjetja »Av-topromet« Kranj do Zadružne mlekarne v Cirčah, Je zelo slaba in celo brez razsvetljave. V deževnih dnevih in v času, ko se topi sneg, so na cesti prave mla-kuže in pešec, ki se na tem delu poti sreča z motornim vozilom, je v dokaj neprijetnem položaju. Avtomobilu se ni moč ogniti, ker se ni kam in tako je pešec obsojen na to, da ga oškropi lep pljusk umazane cestne vode. Se huje Je ponoči, ker kot sem že omenil, cesta ni razsvetljena. Mislim, da bi morali čimprej urediti to cesto, zlasti še ker je na njej vsak dan precej prometa. s. K. Cirče SO CESTE LE ZA ŠOFERJE? Že prejšnji ponedeljek sem šel v Stražišče od Gašteja proti domu. Spominjam se, da je bila nra 11,40; pri transformatorski postaji sem zagledal tovorni avtomobil, ki je vozil iz Loke. Ker sem videl, kako hitro vozi šofer tovornjak, sem se iz strahu, da bi me preveč ne oškropil z blatom in vodo, umaknil kolikor sem mogel, vendar mi to ni pomagalo. .Cestar, ki je prav tedaj delal na omenjenem mestu, me je videl, kako me je curek blata obrizgal. Tako sem bil umazan, da ne bi mogel iti nikamor drugam kot domov, pa četudi bi moral še kam iti. Ceste vendar niso samo za šoferje, oziroma za motorna vozila, temveč tudi za pešce. Prav bi bilo, da bi šoferje, ki brezobzirno vozijo po cestah, tudi kaznovali. Avtomobil, ki je obrizgal mene, je imel napis »Transturist« Skofja Loka, naložene pa je imel deske. I. O. Zg. Bitnje MLADINSKO NAMIZNOTENISKO PRVENSTVO SLOVENIJE Namiznoteniška zveza Slovenije je razpisala mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije za leto 1957-58. Prvenstvo bo v organizaciji namiz-noteniškega kluba Jesenice 22. in 23. februarja v domu Partizan na Jesenicah. Pravico tekmovanja ima po ena ekipa vseh pri NTZ^ registriranih klubov in sekcij. Ekipo bodo sestavljali po trije igral ci, igrali pa bodo po Swathling cup sistemu do 5 dobljenih iger. Za prvenstvo vlada med namiznote-niškimi klubi veliko zanimanje. V. ŠAHOVSKI PRVAK VELEMOJSTER GLIGORlC NA JESENICAH Nedavno je odigral na Jesenicah državni šahovski prvak, velemojster Svetozar Gligorič simultanko s člani jeseniškega šahovskega kluba na o0 deskah. Za simultanko je zanimivo, da je bila odigrana prvič v naši državi in morda tudi prvič na svetu pod geslom »pokaži kaj znaš in veš o šahu«. Pravilnik te simultanke določa igranje brez pomoči kibicev in odgovarjanje na 4 vprašanja s področja šaha, n. pr. kdo je bil zmagovalec na lanskem turnirju v Dellasu, kdo je bil zmagovalec na lanskem republiškem prvenstvu itd. Na simultanki igrajo samo I., II. in III. kategorniki. Po 5-urni igri je zmagal velemojster Gligorič s 26,5 točkami. Med Jeseničani so dobili partije Zdrav-ko Strumbl, Zivan Lakota in Franc Simčič, medtem ko je Krešo Smr-ke remiziral. Ljubitelji šaha so med igranjem tesno zasedli dvorano delavskega doma. P. U. NAS NAROČNIK PREJEL ZAVAROVALNINO Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, nas je obvestil, da je nakazal naročniku »Glasa Gorenjske« tovarišu Francu Barbu iz Valburge št. 45 pri Smledniku 6000 din kot odškodnino za 15% trajno invalidnost. Vse naročnike »Glasa Gorenjske« opozarjamo, da so zavarani, če imajo vplačano vsaj mesečno naročnino (30 dinarjev) vnaprej: za primer smrtne ner.gode za 20.000 dinarjev; za primer trajne nesposobnosti za dele ca 40.000 dinarjev. /AALtNSE KONIC Zdrčali so čez položne pasove in zavozili na pot. Tu je bilo treba previdno voziti, ker so hlodi ponekod razrili sneg do gole, kamenite zemlje. V dobri četrt uri so pripeljali v dolino, zložili seno na kup, se spet vpregli in vlekli prazne sani v hrib. Opoldne so peljali drugič in ker so se enemu od tabe-harjev na ovinku sani prevrnile, so se morali ustaviti, znova naložiti in povezati tovor. Kljub temu so se vrnili v rovt še ob visokem soncu. Bilo je dovolj časa za južino, pa se še ni bilo bati, da bi vozili ponoči. Razgrebli so seno v seniku-, posedli, ju-žinali in pili. Aleš je sedel, oklenil kolena z rokami in gledal skozi odprta vrata. Dolina je ležala pod njim, kakor bi si jo položil na dlan. Fant jo je zasanjano ogledoval, v njem se je prebujalo čustvo ljubezni do domače zemlje, ki ga je poznal iz knjig in iz domotožja prvih dijaških let, ko se mu je zdelo, da se mestu ne bo nikoli privadil. Gledal je zeleni trak Save, ki je sekal ravnino na dvoje, vasi, izgubljene v belini snežnega prta, meglice, ki so se vlekle nad zelenimi krpami gozdov, široko Begunjščico in oblo pobočje Stola. In tu pod vznožjem gore je stari trg s svojimi vigenci, hiše z mogočnimi pročelji, tu je grmenje norca v fužini in pritrkavanje kladiv, je majhno življenje, ki bi ga pa ne zamenjal za vrvež velikih mest. Tu spodaj je dom, ki ga veže nase s tolikerimi vezmi, je Ana, dobrosrčna in včasih malce žensko svojeglava, tu je Marinka z živimi rjavimi očmi in otroško drobnimi, belimi zobčki. Dominik se je zleknil postrani in si prižgal cigareto. Gledal je usločeni Alešev hrbet in mlel svoje misli. Spreletelo ga je, kako čudno je to, da mirno sedi zraven svaka, ki mu je namenil pogubo in da fant ničesar ne sluti. Stric Miklavž, ki je večkrat segel po steklenici, je začel pripovedovati o Rogovilčevem hlapcu, ki se je pred leti ponesrečil pri spravljanju sena. Slabo povezan tovor ga je pokopal podse in preden so ga potegnili ven, je bil mrtev, zadušen. Stari tabehar je povedal prigodo o nekem jamniškem kmetu, ki so se mu vrvi predrgnile in ga je vrglo čez ovinek v glo-bočino. Pobrali so ga vsega polomljenega in preden so ga pripeljali domov, je izdihnil. »Ali je to mogoče, da bi se vrvi predrgnile?« je zamišljeno vprašal Dominik. »Pa še kako mogoče!« je razvneto rekel Miklavž. »Nekoč bi se bilo tudi meni kmalu zgodilo, pa sem še pravi čas opazil.« Potem so še drugi pripovedovali iz svojih skušenj ali pa kar so slišali od starih ljudi. Dominik je vlekel pripovedovanje na ušesa in bil tako zaverovan, da je odvrgel cigaretni ogorek kar v seno. Stric Miklavž je planil pokonci in poteptal tlečo kopico. »Ali si nor?« je vzkliknil nejevoljno. »Saj bi lahko zažgal senik! Tu ni vode, da bi pogasili.« »Najbrž sem pil preveč žganja,« je odvrnil Dominik. Vstal je, se lenobno pretegnil in odšel ven. Pred senikom je postal in si ogledoval sani. Aleševe so bile zadnje, čisto za senikom. Zraven njih je ležala vrv, kakor kača se je vlekla po belem snegu. Dominik je nekaj časa gledal vrv, potem se je počasi sklonil in jo pobral. »S to vrvjo mu bom pomagal,« si je dejal. Pri tej misli ga je po vsem telesu spreletel srh. Oh, bilo je nekaj drugega razmišljati o tem, kako bi pokopal Aleša in nekaj drugega storiti. Spomnil se je fantovega sanjavega pogleda, njegovega ozkega, usločenega hrbta — in v sencih mu je zakovalo. Toda nekaj, kar je bilo močnejše kot on sam, ga je sililo, naj nareže vrv. Spomnil se je večera, ko je Aleša čakal za plotom, zaman čakal, spomnil se je dni, ko je oprezal za ugodno priliko in zdaj, ko se mu je ponudila, naj jo izpusti iz rok! — Če zdaj zamudim, bo prepozno, — si Je ponavljal. ^^^^^^ SMRT M A VRVI Ne, ne gre za ljudi, ki bi si to sredstvo prostovoljno izbrali za zaključek svoje življenjske poti. Mislimo na tragedije, ki se — resda redko — pripete alpinistom pri plezalnih vzponih. Trenutek, ko plezalec začuti, da mu vrv ne more več služiti kot varovalno sredstvo in da bo moral zaradi nesrečnih okoliščin na njej končati svoje, največkrat še mlado življenje, mora biti ■trašen. 20. julija 1909 sta se pod Severno triglavsko steno pripravljala za vstop v nemško smer dva mlada Dunajčana, Kari Plaichinger in Wilhelm Lass. Stena je bila takrat preplezana šele v svojem vzhodnem delu in mladi par bi bil šele deveta naveza, ki bi premagala težave v njej. Pritrdila sta si vrv okrog pasu, še enkrat pregledala opremo, si stisnila roke in vstopila. Pred njimi se je dvigala več kot tisoč metrov visoka stena, silna in grozeča, pa spet vabljiva. Ob dveh popoldne sta se znašla pod Nemškim stebrom. Pred njima je bila zadnja tretjina stene, najtežja. Zavero-vuna v svoje delo, nista niti opazila, kako se od vsepovsod zgrinjajo težki, črni oblaki. Steno je zagrnila megla. Začelo je rahlo pršeti, nato pa se je razbesnela nevihta. V grapah je pošastno odmevalo grmenje, tu pa tam je bilo slišati zamolkel udarec padajočega kamenja. Osamljena plezalca sta se spogledala.' Lass je plezal prvi. »VVilhelm, počakajva, da gre neurje mimo!« Ni bil strah ta, ki je govoril iz Plal-chingerja. Včasih je dobro, če je človek previden. Kam bi v negotovost po spolzkih, mokrih skalnih ploščah? Toda Lass bi bil rad ven iz mučnega položaja. »Se malo Kari, pa bova zunaj! TaČas bo tole minilo. Tu nimava kje ostati. Drži, jaz grem naprej!« Ura je bila štiri popoldne. Lass se je izgubil v megli. Plaichinger je ostal sam na varovališču. Počasi, počasi je polzela vrv skozi njegove roke. Saj skoraj ne gre naprej! Le kaj dela Lass zgoraj, da se skoraj ne premakne? Iz megle je še kar neusmiljeno lilo. Začelo ga je zebsti v roke, nestrpno se je prestopal z noge na nogo. Končno se hetii umetni satelit na\ ti imtl 1000 kil&ft&mov • KAJ BO V TRETJEM SPUTNIKU? • KDAJ BO VZLETEL? »Zdaj smo si bot,« bi lahko vzkliknil povprečni Amerikanec, če bi hotel dati duška svojemu veselju nad novico, da je tudi njegova dežela pognala v zrak umetni satelit. Ko pa je ta državljan bral v svojem dnevniku uradno obve- Takšen pa je bil videti »Eksplorer«, »Raziskovalec«, ko ga je držal v rokah njegov graditelj, Nemec VVerner von Braun. stilo strokovnjakov in politikov o izstrelitvi tega satelita, se je zamislil, kajti v uradnem obvestilu je med drugim pisalo: »Izstrelitev ameriškega sputnika je uspeh, toda da bi dosegli na področju astronavtike Sovjetsko zvezo, potrebujemo pet let. Od prvega sputnika je minilo že skoraj štiri mesece, kar pomeni v astronavtiki danes tri leta.« To so torej komentatorji tistih zahodnih znanstvenikov, ki so sodelovali pri izstrelitvi prvega sputnika. Nekaj ZA RAZVEDRILO — Očka, meni pa še nI treba jesti vsega, saj nisem še poročen! je vrv spet zganila. Dva metra sta še kar hitro zdrsela skozi Plaichingerjeve otrdele roke. Tedaj... »Drži, drži!« Plaichinger je krčevito stisnil vrv in se naslonil*k steni. Senca je hušknila mimo nJega. Začutil je močan sunek, v glavi se mu je stemnilo. Potem... nič več... Minila je cela večnost. Se vedno je močno deževalo. V steni je vladal mir. Med bučanjem nevihte je bilo slišati nekaj slabotnih klicev: »Kari, Kari!« Počasi Je Plaichinger odprl oči. — Rdečkasto obarvan potoček se je vil mimo njegovih omrtvelih rok, ki so visele nekam navzdol. Cez čas je lahko začel misliti. Aha, še vedno je na vrvi. Torej ga je le rešila! Toda — noge so nekje visoko... in glava . .. Vzdignil jo je in pogledal okrog sebe. Pod seboj je zagledal temno zame-gleno brezno. Torej visi z glavo navzdol! Previdno se je skušal spraviti v normalni položaj. Ob prvem premiku ga je v prsih strahovito zabolelo. Rebra! Otipal si je prsni koš. Da, da boli... Tedaj je oddaleč zaslišal kakor iz groba: »Kari, Kari...« podobnega je dejal tudi Werner von Braun potem, ko se je podpisal na prvem službenem biltenu (poročilo o ameriškem »Eksploreru«-Raziskovalcu, kot imenujejo Amerikanci svoj satelit. No, ob tem uspehu je čestitala tudi sovjetska akademija znanosti ameriškim znanstvenikom. To vest so seveda objavili svetovni časniki na vidnem mestu. In Rusi? Ti se pripravljajo že na izstrelitev Sputnika št. III, ki bo imel precej večjo težo kot prva dva. Sodijo, da bo imel njihov tretji satelit kar 1000 kg, vsaj tako je izjavil šef moskovskega planetariuma, žal pa ni povedal, kdaj bodo ta satelit izstrelili. Kaj bo v tem tretjem 1000 kg sovjetskem satelitu? Iz sovjetskih virov je slišati, naj bi bili to psi ali opice. Baje bodo izstrelili satelite, ki bodo prenašali na zemljo oddaje moskovske televizijske postaje in da bodo te oddaje lahko gledali po vsem svetu. Pa tudi Amerika noče zaostajati. Po zadnjih vesteh Američani pospešeno delajo na novem težjem satelitu, ki naj bi krožil okrog Meseca. Nekaj podobnega delajo tudi sovjetski znanstveniki. Mogoče, celo zelo mogoče je, da bo do tega prišlo že letos. Smo v dobi velikih tehničnih dosežkov, v dobi epohalnih presenečenj. za i Zanimivosti MIROLJUBNA BORBA V ZDA so pred kratkim prikazali obleko, ki jo bodo nosili piloti i.i potniki vsemirskih letal. Ta obleka je za S^daj namenjena pilotu eksperimentalnega letala X-15, ki bi se naj dvignilo na višino 60 km in letelo 7500 km na uro. Znanstveniki verujejo, da bi ljudje v takih oblekah lahko potovali tudi po vsemirju. Vsemirska obleka je skupaj z instrumenti, ki jo mora nositi vsak vsemir-nkl putnik na hrbtu, težk* okro % 10 kg. To ;e skoraj petkrat manjš.i teža od st*-uairih posebnih oblek pilotov 7a pole-t-J na velikih višinah. Vsemi rski oilot bi imel na glavi tudi veliko čelado, v ka>eri so slušalke in mikrofon, naprava za uravnavanje pritiska in uravnavanje temperature. Zunanji sloj obleke je iz srebrnka-stega nvlona, ki je prevlečen z aluminijem. Ta sloj ne prepušča telesne toplote. Notranji sloj obleke pa je iz nvlonskega trikoja. Obleka ima razen tega tudi naprave za ventilacijo in orevajanje kisika. V novi obleki se bodo vsemirski potniki lahko udobno gibali. DEFINICIJA NA HITRO Igralec: Ce ni govora o njem, sploh ne posluša. Ravnatelj gledališča: Stoji pri premieri za odrom in si želi, da bi umrl. Kura vitke linije: Kratka stradalna doba, kateri sledi zvišanje telesne teže za 5 kg. Neznanska radost ga Je spreletela. Tovariš še živi! Nič več ni čutil bolečin, ni čutil, da mu iz rane na glavi teče kri. Samo da ni Lassu nič hudega, samo da ni več sam! Toda — kje je Lass? Zakaj ne spleza do njega? Dotlej napeta vrv je nenadoma popustila. Klici med tovarišema so se izgubljali med besnenjem naravnih moči. Plaichinger je zabil klin, pritrdil vrv in z največjo težavo splezal tja, kjer je stal, ko se je zgodila nesreča. Poklical je Lassa. Tedaj je zvedel vso resnico. Ob padcu je Lass obvisel na vrvi, 20 metrov pod Plaichingerjem, tik nad žrelom Triglavskega okna. »Oh, ne, ni tako hudo. Tu stojim na majhnem prostorčku. Tako velik je, da lahko z obema nogama hkrati stojim. Silno slabo mi je...« Pogovor je utihnil. Dež je še kar naprej lil. Plaichingerja so obletavale temne slutnje. Ura je pol sedmih zvečer. Temni se, ko bi moral biti še lep dan. »VVilhelm, kako je?« Samo nerazločne besede še prihajajo iz temne, neznane globine. Onemogli prijatelj zgoraj bridko zajoka. Ob sedmih zvečer. »VVilhelm, Wilhelm, oglasi se, slišiš! VVilhelm, slišiš?!« Med radioaktivnimi elementi, ki jih s pridom uporabljaj« v medicini, bo prav kmalu na prvem mestu kobalt. S temi ko-baltnimi bombami je danes že opremljeno večje število velikih bolnišnic po vsem svetu. Rušilna moč atomov je tu ukročena in pomaga zdravnikom predvsem v zdravljenju raka in drugih novotvorb. LANI V ZDA 3600 STAVK Po uradnih poročilih je bilo leta 1957 v Združenih državah Amerike vsega skupaj 3600 stavk. Stavkalo je 1,400.000 delavcev iz raznih panog industrije. Največ stavk je bilo v industriji cementa in v gradbeništvu. Skoraj v vseh primerih so delavci stavkali zaradi nizkih plač. Število stavk je v primerjavi z letem 1956 občutno manjše — tedaj je stavkalo 2 milijona delavcev. PES NA JU2NI TEČAJ V okviru geofizikalnega leta je novozelandska odprava pod vodstvom zmagovalca najvišje gore na svetu Edmunda Hillarvja po skoraj tri mesece trajajočem pešačenju skozi Antartiko dosegla zemeljski južni tečaj. Za Amund-senoati in Scottom je to tretja znanstvena skupina, ki je tečaj dosegla peš. Naporna je pot do cilja Samo odmev še odgovarja. Iz brezn* ni nobenega glasu več. Strašno dolga je noč. Mraz, dež, i*110 spodaj pa mrtvi prijatelj... Drugi dan zjutraj še vedno megla, S0 vedno rahlo prši. Iz triglavske stene s0 razlegajo klici na pomoč. Le kdo Jin bo slišal? Tedaj se muhasto vreme nenadoma spet spremeni. Megle se dvltf" nejo. Tik nad seboj zagleda Plaichinger izstopno gredo. Z nadčloveški^ napori spleza iz stene in odhiti v dolino na pomoč... za mrtvega prijat°" lja. Cez pet dni so na dovškem pok**' pallšču pokopali četrto žrtev gora. J. •« 1