Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič
Ljubljana, 23. februar 1984 letnik 43, številka 7
Bolje vrabec v roki kot...
Glavna sezona rednih letnih dopustov je še daleč, toda predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije že opozarjajo: sredstva za regres je treba uporabiti le za dopuste, nič več izplačevanja na roko! Na namensko uporabo regresa je znova spomnil zvezni odbor sindikata delavcev v turizmu in gostinstvu in dodal, da so stališča jugoslovanskih sindikatov do tega vprašanja sicer jasna, v praksi pa bolj malo upoštevana.
Mnogim se namreč zdi 20 milijard dinarjev, koliko smo jih lani odšteli za regresiranje rednih letnih dopustov Jugoslovanov, vsota, ki bi jo lahko bolje izrabili^
Pa gre res za tolikšne denarce? Kot za koga. Za delavce, ki si letno privoščijo vsaj nekaj dni oddiha zunaj domačega kraja, v počitniškem domu, pod platneno streho, v prikolici ali denimo v zasebni sobi, gotovo ne. Pa tudi za vse tiste »poredneže«, ki s počitnic ne prinesejo računa, ker jih prežive čisto po svoje — ali pri dobrih znancih ali v obliki popoldnevov ob bližnjem potoku — predstavlja regres prej simbolično kot dejansko podporo za letni oddih. In teh prvih in drugih primerov je več kot tretjih, zato bi kazalo prav njim posvetiti pozornost in seveda poskrbeti prej za ugodnejše možnosti dopustovanja, kot pa da bi jih prikrajšali še za ta regres.
Saj je pobuda zveznih sindikatov povsem v redu. Toda le načelno. V praksi, vsaj v večini primerov, je namreč še ni moč uresničiti. Od danes do jutri že ne. V tem položaju pa gotovo ne bi bilo modro, da bi znova prizadeli predvsem tiste, ki že tako nosijo največje breme,gospodarske stabilizacije.
Andrej Vlaga




Iz našega kota
Zasebne tovarne tudi pri nas?
Razprava o položaju in razvojnih usmeritvah slovenskega drobnega gospodarstva je bila potrebna, saj je drugače ne bi uvrstili na zasedanje zborov slovenskega parlamenta (poseben pomen ji daje slavnostno zasedanje skupščine SRS ob 40. obletnici SNOS). Če so o tej temi razpravljali vsi zbori naše skupščine, pomeni, da je v gospodarskih razmerah tudi aktualna. Delegati so imeli razgrnjene analize stanja in usmeritve razvoja drobnega gospodarstva, ki je, kot vemo, pomemben sestavni del našega gospodarstva in ga je treba tako tudi obravnavati. Razprava je potrdila,kar smo pričakovali: vse bo v redu, le možnosti nam dajte, so trdili razpravljalni. Poudarjali so predvsem, kaj vse lahko obrt nudi družbi, če bi jo razbremenili nekaterih dajatev (beri: davkov), če bi ji omogočili širok razmah, poenostavili administracijo (kontrola že zdaj šepa)... Tudi zaposlovali bomo, delavci bodo lahko delali doma, dopolnilno pri obrtniku itd.
Ne bi radi zapisali kaj hujšega, kot kar smo slišali, kaj meni o vsem tem delavec v družbenem sektorju drobnega gospodarstva, kaj delavec v drugih delih združenega dela, saj je po vsebini razprav sodeč skupščinske klopi zasedel »obrtniški sloj« naše družbe. Pa vendarle nas nihče ni prepričal ali pa navdušil denimo za to, da bi v občinah imeli iniciativna telesa za ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva. Zakaj spet nova telesa, ko pa imamo zbornične organe, obrtna združenja in tudi načrte razvoja v občinah. Še manj so nas razpravljale! prepričali, da bi bilo treba spremeniti omejitev števila zaposlenih pri zasebniku, ko pa že zdaj le 2 odstotka vseh obrtnikov zaposluje med 6 in 7 delavcev. Možnosti torej so, le izrabimo jih ne. O tem, zakaj v zadnjih nekaj letih zasebne
obratovalnice ne preraščajo v pogodbene organizacije združenega dela, razpravljale! sploh niso govorili,'uvodničar pa je s tem prav tako hitro opravil. Med bistvenimi razlogi za ta zastoj ni dobra volja bank, družbenopolitičnih skupnosti, temveč spremenjen družbenoekonomski položaj delavca v takšni asociaciji združenega dela, ki ni (ali pa vsaj ne bi smela biti) v mezdnem od: nosu, temveč skupaj z lastnikom proizvajalnih sredstev gospodar svoje usode. Vse se da urediti, bi dejal tisti, ki se kar naenkrat zavzema za to, da bi delavci organizacij združenega dela drobnega gospodarstva združevali sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva. Pa smo doslej res že uredili, da bi denimo na ta način združili sredstva za sanacijo delovnih razmer v družbenem sektorju obrti ali bomo prej z družbenim denarjem, torej denarjem delavcev v družbeni obrti, zgradili zasebne obratovalnice. Kje je jamstvo, da je takšna poteza smotrna, če se že ne sprašujemo dovolj pogosto o družbenopolitični smiselnosti. Zakaj že doslej velike delovne organizacije niso odstopale tistega dela proizvodnih programov družbenim obrtnim organizacijam, ki bi morebiti to smotrneje opravile, kajti resničnega zagotovila, da bo zasebnik to zares naredil ceneje, nimamo. Vse bolj se nam zdi, da je razprava tekla predvsem o zasebnih tovarnicah in tovarnah, kako čim prej priti do njih tudi pri nas!? Ali imamo predsodke o njih? Da, in bržkone bodo vse dotlej, dokler ne bo urejenega davčnega sistema, dokler ne bodo izkoriščene dosedanje možnosti razvoja in j zaposlovanja v drobnem gospodarstvu in dokler ob teh razpravah pozabljamo na delavce in njihove želje v združenem delu drobnega gospodarstva.
Marjan Horvat
itm
Zima sicer še kaže svoje ostre zobe, a jo bo pomlad kmalu ujela. Tedaj bodo znova oživela gradbišča, z njimi pa tudi potrebe gradbincev po najrazličnejših materialih, med katere spadajo tudi vrata. V škofjeloški Jelovici (na posnetku) obljubljajo, da jih bo dovolj za vse. (Slika: Andrej Agnič)
■ \
papirje

Izkušnje gospodarstva z zadnjo zamrznitvijo cen kažejo, da je bil sklep ZIS o zamrznitvi in poznejši odlok o vračanju vseh cen, tudi tistih, ki so bile povečane v skladu s predpisi, vrniti na staro raven (pred 19. decembrom lani), izdelan nestrokovno in sprejet s površnimi ar- • gumenti. Nihče od odgovornih najbrž ni razmišljal o vseh možnih posledicah, ki se že kažejo v vsej velikosti. Trgajo se reprodukcijske verige, nekaterih izdelkov ni mogoče kupiti, vrstijo se kršitve odloka o zamrznitvi, razbohotile pa so se vse možne »veljavne« in preizkušene metode za tiho dvigovanje cen. V mnogih gospodarskih organizacijah so že izračunali, da bodo zavoljo takšne politike cen in hkratnega povišanja cen energije, prometa in črne metalurgije (kar je bil prispevek ZIS konec lanskega leta k zmanjševanju nesorazmerja cen) v prvem trimesečju letošnjega leta poslovala z veliko izgubo. V TAM računajo kar na |
400 milijonov dinarjev, ki jih pričakovana sprostitev cen ne bo mogla v celoti nadomestiti.
ZIS je ob zadnji zamrznitvi sicer obljubil, da bo včasu veljavnosti odloka izdelal vrsto ukrepov, s katerimi naj bi odpravil nesorazmerja v cenovni politiki in omogočil delavcem več odločanja v primarni delitvi dohodka. Pritiski pa so zdaj tolikšni, da je vprašanje, ali bo sklep o zamrznitvi veljal napovedanih 6 mesecev in ali bo ZIS v preostalem času, kolikor ga ima do zahtevane odmrznitve (konec marca, mislijo nekateri) uspel izdelati vsaj kolikor toliko sprejemljive ukrepe za odpravo neravnovesij med cenami. Vsekakor pa drži, da samo tako imenovani administrativni ukrepi, ki naj bi v obliki odloka temu proizvajalcu povečali ceno, onemu pa ne, ne bodo dosegli cilja, če hkrati ne bodo sprejeti tudi ukrepi za zagotovitev kolikor toliko normalnih tržnih razmer. Da pa je v naših gospodarskih ra-
zmerah vzpostavljati normalne tržne odnose bolj Sizifovo delo, tudi vemo.
Kako motivirati gospodarstvo, da posluje brez akumulacije in celo z izgubo, brez možnosti za (nujno potrebno) prestrukturiranje in da hkrati izpolnjuje vse-zastavljene naloge, je veliko vprašanje. Praksa kaže, da gospodarstvo takšnih bremen ne bo zmoglo m da je zavoljo tega v nevarnosti tudi dolgoročni načrt stabilizacije.
Zadnja sklepa 6 zamrznitvi cen in o vračanju vseh cen na raven pred 19. decembrom ter njuni učinki pa tudi dokazujejo, da na to tako občutljivo in pomembno področje ni mogoče posegati samo s papirji in pečati. Zato je ob vsem upravičenem viku in kriku zoper zamrznitev treba zagnati tudi »gonjo« zoper vzroke za takšno stanje. Med njimi pa je prav gotovo tudi pretirano administrativno urejanje gospodarskih tokov.	Boris Rugelj
J Ljubljafla,;^ februara984 -
Jmš stran ■'	^ *
Delavska enotnost
Narodnoosvobodilna vstaja in njene pridobitve, še zlasti pa enotnost ljudskih množic, skovana v tem usodnem boju, so neusahljiv vir navdiha zdajšnjim rodovom, ki na trdnih temeljih revolucije uresničujejo večne težnje človeka po napredku in osebni sreči.
Tak pomemben temelj je tudi črnomaljsko zasedanje, na katerem se je Slovenski narodnoosvobodilni svet oblikoval kot najvišji predstavniški in zakonodajni organ ljudskemoblasti na Slovenskem, se pravi narodni parlament, njeno predsedstvo pa kot začasna vlada.
Rojstvo slovenske državnosti v Črnomlju, ki je bil takrat prestolnica svobodne Slovenije (na osvobojenem ozemlju so delovali vsi osrednji odbori in odseki nove oblasti in številne ustanove), so minulo pohoto proslavili na slavnostni seji črnomaljske občinske skupščine — v dvorani prenovljenega kulturnega doma, kjer je bilo 19. in 20. februarja 1944 prvo zasedanje SNOS. Med številnimi delegacijami in gosti je bilo 26 članov SNOS, ki so pred štiridesetimi leti poslušali Kardeljevo naročilo, naj organe ljudske oblasti oblikujejo tako, »da se bo slovensko ljudstvo prek njih uveljavilo kot neposredni urejevalec svoje države in domovine, skratka, da se bo res začutilo kot gospodar na svoji zemlji«.
Tako se je v Osvobodilni fronti med bojem proti okupatorju in domačim izdajalcem rojevala resnično demokratična oblast naroda-proletarca, iz njenih korenin pa je zrasla naša narodna, delavska in ljudska samouprava.
V Osvobodilni fronti se dejanja nikoli niso ločila od besed in to naj velja tudi danes. Franc Šetinc, slavnostni govornik na proslavi v Črnomlju, je še zlasti poudaril, da se komunisti nikoli niso bojevali za svojo oblast. Tudi dandanes se zveza komunistov zavzema, naj oblast uresničujejo delavske, ljudske množice same. Zato moramo reči »ne« vsaki poti, ki ni pot socialističnega samoupravljanja. V prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo, ki so že obrodila nekaj pomembnih sadov, naj vsakdo izpolni svojo dolžnost, pa bomo postali dobri gospodarji in preudarni upravljalci ogromnega bogastva, ki smo ga ustvarili v minulih štirih desetletjih I itove Jugoslavije.	J. V.
1 '^1
• V H P Kolinska v Ljubljani so že sredi razprav o zaključnem računu. O poslovnih rezultatih, ki so že znani, so razpravljali najdlje. Končni finančni obračun pa bo znan nekoliko kasneje. Z gotovostjo pa lahko trdijo, da so lansko leto kljub številnim težavam zaključili uspešno.
Na razpravo o nadaljnji obravnavi zaključnega računa, na katerem je sodeloval domala ves političen aktiv, so povabili tudi predsednika RS ZSS Marjana Orožna. Seznanili so ga z lanskim uspešnim gospodarjenjem, s povečanjem izvoza in produktivnosti, pa tudi z nekaterimi težavami, še posebej tistimi, ki jih je povzročila zamrznitev cen. Nove cene so imeli že odobrene, vendar so bile potrjene v tistem kritičnem času decembra lani. Zato so morali cene vrniti na staro. To pa pomeni, kptso izračunali, vsak mesec približno 4 milijarde manj dohodka in kar je še bolj nerodno, v načrtu za leto 1984 so upoštevali nove cene. Govorili so tudi o smelih načrtih za letošnje in naslednja leta, ko se bodo potegovali, da bodo nosilec razvoja v agroživilstvli v Sloveniji.
Že zdaj načrtujejo tudi razvoj Kolinske do leta 2000.
Marjan Orožen je politični aktiv seznanil s trenutnim gospodarskim položajem naše republike ter poudaril smernice, ki jih je sprejel sindikat. Govoril je tudi o pomembnosti razprav o zaključnih računih. Razprava pa, kot je dejal, naj se ne zaključi ob podpisu bilance, ampak naj bi še trajala.	Andrej Agnič
Pretekli teden se je v informacijskem centru Delavske enotnosti r Ljubljani sestala zadnja skupina poročevalcev in demonstratorjev informiranja, ki bodo predstavili informacijske dosežke v svojih organizacijah združenega dela. Na bližnjem 6. srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem tjelu. 2. in 3. marca v Ljubljani jih bo dvajset predstavilo vsebino samoupravnih informacij za odločanje, najbolj uporabne oblike in načine za njihovo medsebojno sporočanje v organizacijah združenega dela in informacijske sisteme, ki zagotavljajo celovitost obveščanja.	D.R.
Spodbudno iz Maribora
Brez natančnih analiz in podatkov ne gre
Sindikalni aktivisti in drugi že dolgo niso imeli v rokah toliko strokovnih podlag in usmeritev pri uveljavljanju delitve po delu in njegovih rezultatih, Vanje so vložili precej strokovnega in političnega dela. Vendar smo decembra lani le dobili štiri nove strokovne podlage na temeljih družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, družbeni katalog del in opravil in tik pred koncem so: tudi panožni sporiižumi 0 skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Če k naštetim gradivom prištejemo še ob koncu lanskega leta sprejeti letni dogovor o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v primerjavi s preteklimi leti, potlej lahko brezskrbno zapišemo, da v organizacijah združenega dela še niso imeli toliko »pripomočkov« za resnično uveljavljanje načela delitve po delu in njegovih rezultatih.
Upravičeno lahko pričakujemo, da bo letos na tem področju narejen večji korak kot doslej. Marsikje so žal vse te dokumente zaprli v predale, saj ni malo predsednikov sindikalnih organizacij, ki teh gradiv enostavno nimajo. Menjava vodstev je naredila svoje, strokovne podlage pa so se očitno izgubile. Ko smo pred dnevi po telefonu spraševali občinske svete, če vedo, kaj se »dogaja« pri spreminjanju samoupravnih aktov v organizacijah združenega dela in gibanju osebnih dohodkov glede na družbene usmeritve, slika ni bila ravno rožnata. V glavnem čakajo na podatke službe družbenega
knjigovodstva, ki bodo znani po obdelavi zaključnih računov. To je sicer za končni obračun uveljavljanja politike delitve osebnih dohodkov potrebno, vendar pa bi o glavnih kazalcih ali vsaj ocenah in najpomembnejših šibkih točkah morali kaj več vedeti.
Uravnilovka
prevladuje
Jasnejšo sliko o tem imajo v mariborskih občinskih svetih zveze sindikatov in na mestnem svetu. Lani so organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim dvakrat poslali vprašalnik o čistih izplačanih osebnih dohodkih, aprila in novembra, o odtegljajih od neto osebnih dohodkov, o regresu za letni dopust in prehrano delavcev. Po razčlenitvi podatkov so ugotovili gibanje osebnih dohodkov in uveljavljanje stališč in usmeritev na tem področju.
V analizo so zajeli osebne dohodke 81.800 delavcev mariborskih organizacij združenega dela. Prva, aprilska, je pokazala, da je tedaj v Mariboru skoraj 400 delavcev prejemalo nižje osebne dohodke od zajamčenih. To sicer ni veliko, vendar pa so dodatne »razi-skave« v nekaterih; primerih opozorile na vprašanje.ali so ta dela in naloge ustrezno ovrednotene. Pa še nekaj moramo dodati: v nekaterih organizacijah združenega dela odgovorne službe niso poznale določil zakona o zajamčenem osebnem dohodku, pa tudi z usmeritvami sindikatov o delitvi po delu in rezultatih dela, o ustreznejšem vrednotenju dela v težjih delovnih razmerah niso bile ravno na tekočem.
Najlažja pot. da se v organizaciji združenega dela »znebimo« nižjih osebnih dohodkov ]
od zajamčenih, je seveda ta, da prilagodimo najvišje OD višini zajamčenega osebnega dohodka. To seveda ni v skladu z družbenimi usmeritvami in zavira stimulativno nagrajevanje. Takšno urejanje osebnih dohodkov ne pripomore k temu, da bi z boljšim delom, ustreznejšo organizacijo dela in seveda s temeljito razčlenitvijo vzrokov za takšne razmere uredili stvari tako, da bi z večjim dohodkom lahko dvignili najnižje osebne dohodke. Posledica napačnih prijemov pri odpravljanju zagat je kajpak uravnilovka, ki je v dobršni meri že del našega vsakdanjika.
V	Mariboru ugotavljajo, da praktično ni več delovnega mesta, kjer bi delavec zaslužil manj kot 10.000 dinarjev, čeprav je še do septembra lani 10,29 odstotkov delavcev od vseh anketiranih zaslužilo le toliko. Približno toliko delavcev pa prejema le okrog 11.000 dinarjev, vendar pa se polovica delavskih plač še zmeraj giblje od 11.000 dinarjev do 18.000 dinarjev. Po teh podatkih so razponi osebnih dohodkov premajhni, premalo pa so upoštevana tudi stališča sindikatov za ustrezno vrednotenje težkih delovnih razmer, proizvodnega in strokovno kreativ-nega dela. Izsledki zadnje analize so sicer spodbudnejši, vendar pa v Mariboru, kot pravi sekretar za družbenoekonomske odnose pri mestnem Svetu ZSS Marjan Makari, z rezultati
V	organizacijah Združenega dela še zmeraj niso zadovoljni.
Po oceni akcija za' spreminjanje razmer
Posebno poglavje v delitvi sredstev za osebne dohodke so razlike osebnih dohodkov po
dejavnostih in v okviru dejavnosti po občinah. To se najbolj kaže v trgovini, gostinstvu in turizmu,v obrti in osebnih storitvah, kjer je najvišji odstotek delavcev, ki so lani dobili osebne dohodke do 12.000 dinarjev OD, medtem ko jih že skoraj 80 odstotkov predvsem v trgovini in gostinstvu, pre-jemado 18.000dinarjev. Poleg objektivnih razlogov za relativno nizke osebne dohodke v teh dejavnostih, med katere spadajo neenaki pogoji za gospodarjenje oziroma različne možnosti za doseganje gospodarskih načrtov in neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, pa je še vrsta subjektivnih vzrokov: slabo vodenje organizacij združenega dela, premalo izkoriščeni vsi potenciali, pa tudi sistemi delitve največkrat ne spodbujajo delavcev za boljše delo.
V Mariboru so s takšnim sistemom spremljanja dogajanj v -delitvi sredstev za osebne dohodke na tekočem z razmerami \ organizacijah združenega dela in lahko v tistih organizacijah, kjer stvari ne tečejo tako, kot so se dogovorili, tudi hitro ukrepajo. Namesto enostavnega zviševanja najnižjih osebnih dohodkov, lažne solidarnosti in skrivanja za nedelom so sindikati zahtevali, da v strokovnih službah ozdov, kjer imajo nizke osebne dohodke, pripravijo sanacijske programe in z večanjem proizvodnje in produktiv nosti ter dohodka delijo tudi višje osebne dohodke.
Pri tem pa morajo sindikalne organizacije takoj zahtevati preučitev vzrokov izenačevanja osebnih dohodkov in zmanjšanja razponov ter na-	j,
ravnati organiziranost dela tako, da bodo z boljšim gospo-	i
darjenjem odpravili nizke	'j
osebne dohodke in ustvarili	r
možnosti za večje razlike pri osebnih dohodkih glede na delovni prispevek vsakega posameznika. Poleg številk o gibanju osebnih dohodkov med letom pa odgovori na ankete opozarjajo sindikalna vodstva ha vseh ravneh organiziranosti v tej posebni družbenopolitični skupnosti tudi na tista žarišča, kjer vzrokov za nizke osebne dohodke ne odpravljajo dovolj učinkovito. Jasne družbene usmeritve in strokovne podlage pa so podlaga za uspešnejšo akcijo sindikata.
Marjan HOrvat
Gneča
okoli deviznega korita
Vse kaže, da je pri nas še vedno pomembnejše deliti kot ustvarjati, in da zaradi tega tisti, ki ustvarjajo, pri delitvi praviloma potegnejo krajši konec. Tako je videti tudi v novem deviznem »sistemu«, ki so ga mnogi očitno narobe razumeli. Mnoge organizacije združenega dela so namreč .menile, da novi sistem vendarle pomeni prednost za tiste, ki devize ustvarjajo, in so pohitele s povezavami (skladno z določili zakona o združenem delu, ki zahteva združevanja dela in sredstev na samoupravnih temeljih v reprodukcijske verige) v okviru svojih reprodukcijskih verig. Po zadnji odločitvi v SIS za ekonomske odnose s tujino Jugoslavije pa prav ta del združenega dela debelo gleda in se počuti skorajda prevaran . Ta, sicer upoštevanja vreden organ, je namreč razveljavil vse razen dveh predlogov za po-
sebne oblike povezav združenega dela za izvoz. Nekateri predlogi za posebne povezave pa so bili zavrnjeni že na predhodnih usklajevanjih panožnih združenj v zvezni gospodarski zbornici. Iz Slovenije je bilo na obeh »instancah« zavrnjenih vseh 13 predlogov, med njimi pa tudi takšni, kot so Iskra — Gorenje — Kolektor (Idrija), Združenje slovenske strojegradnje, ZIV TAM, IMV — Unior in drugi. Odločitev je povzročila veliko razburjenje in člani 40 posebnih povezav so najavili pritožbe.
Šlo je namreč za sistem preglasovanja, da poudarimo samo najbistvenejši del sistema odločanja, kjer pa so mnogo večjo težo imeli glasovi tistih, ki ustvarjajo zelo malo ali nič deviznega priliva in morajo torej devize kupovati. Njim kajpak ni bilo veliko do tega, da bi se »proste« devize
vrtele predvsem v okviru posebnih povezav, ne glede na to, kakšne so te povezave — ali so v skladu s predpisi ali pa dejansko neka vase zaprta skupina, Njihov »strah« je sicer do neke mere razumljiv, kajti vse oblike predlaganih posebnih povezav so že doslej ustvarjale več kot polovico deviz na konvertibilnem trgu (2,5 milijarde dolarjev). Tako naj bi se po mnenju tistih, ki malo izvažajo, večina prostih deviz vrtela v razvitih republikah, ki so skupaj predložile 38 posebnih povezav gospodarstva. V okviru splošnih združenj (po dejavnostih), kamor so zdaj po sklepu SI-SEOT Jugoslavije vrnjeni vsi, ki so želeli posebne povezave, pa bi bilo razdeljevanje deviz najbrž dosti lažje urediti bolj po potrebah kot po deležu v deviznem prilivu.
Seveda je moč takšne argumente razumeti, nikakor pa ne
sprejeti kot — argumente. Za primerjavo: samo posebne povezave v Sloveniji naj bi v letošnjem letu prinesle okoli 200 milijonov dolarjev večji iztržek. In to ne zato, ker bi člani teh povezav zaprli devizni trg v svoj krog, ampak zaradi boljše organiziranosti pri izvoznih poslih, medsebojne pomoči pr' tem (delitev dela, kompleksnejše ponudbe na tujem trgu itd.). Ob takšnih podatkih je seveda vprašanje: ali smo res tako bogati, da se samo zato, da
bi bile devize bolj enakomerno
razdeljene (po potrebah), lahko odrečemo dokazano več- j jemu deviznemu zaslužku?
Najbrže nismo in zato se seveda kaže takšnemu načinu razmišljanja o delovanju deviznega trga in težnjam po delitvi deviz po potrebah upreti. Ta način nikakor ne more spodbujati združenega dela k večjem" izvozu. To tudi ni v skladu z določili zakona o združenem delu, pa ne samo tistega dela, k' obravnava združevanja dela in sredstev, ampak tudi s tistim delom ZZD, ki govori o samoupravnih pravicah delavce' pri odločanju...
Boris Rugt’li 1
Ljubljana, 23. februar 1984
stran
Delavska enotnost
Izziv turizmu
Jugoslovansko turistično gospodarstvo že od nekdaj »slovi« po tem, da zelo sramežljivo predstavlja svetu svojo ponudbo. Še slabše: podobno kot »kmečka nevesta« skriva prav tisto, na kar bi lahko bilo najbolj ponosno. Posledice tega zapiranja vase so znane.
Zato so bila sarajevske zimske olimpijske igre izziv za naše turistično gospodarstvo. In zdi se, da so ga mnogi tudi pravilno razumeli. Uvideli so, kako dragocena reklama utegne biti največji svetovni spektakel na snegu za Sarajevo in njegovo okolico in obenem tudi za vso državo. In zato se je splačalo to pot še posebno potruditi: poslati na prizorišča zares najbolj sposobne kadre in storiti prav vse za čim bolj celovito predstavitev ponudbe. In, zdaj to lahko že trdimo, so mnogi to izjemno priložnost tudi dobro izkoristili.
Turistično gospodarstvo se je te dni v Sarajevu predstavilo številnim obiskovalcem na mnogih ravneh, povsod, na slehernem koraku, na cestah, športnih prizoriščih, v hotelskih recepcijah, gostinskih lokalih, trgovinah, postajališčih. Povsod, kjer so se zbirali ljudje, je bilo obilo reklamnega gradiva. Vsepovsod so viseli domiselni plakati, prospektov o naših turističnih biserih je bilo na kupe.
Pa še z nečem smo opozorili nase in smučarski svet: s posebnimi kadri, ki so imeli posluh za potrebe in želje gostov. Prav v tem grmu tiči velika hiba naše turistične ponudbe. Toda to pot že ni moglo biti drugače. Sarajevskim hotelskimi, gostinskim in drugim delavcem so priskočili na pomoč najsposobnejši iz vse Jugoslavije. In v tem je bila hvalevrdna poteza organizatorja. Boljše usluge našemu turističnemu gospodarstvu ne bi mogel narediti.
Smo namreč na začetku nove turistične sezone, od katere si, tudi nekaj na račun uspešne olimpiade, precej obetamo. In morda to pot, ob nekoliko bolj spodbudnih napovedih, za spremembo le ne tolčemo prazne slame. Predolimpijska reklama in sarajevski februarski vrvež namreč že rojevata nekatere sadove. Na tujem je narhreč te dni kar precejšnje zanimanje za počitnice v Jugoslaviji. Skoraj v vseh državah so agencije najele za približno četrtino več zmogljivosti kot lani, to pa nekaj pove. Najbolj se je povečalo zanimanje za oddih pri nas prav v Zvezni republiki Nemčiji, od koder je prišlo minulo leto v Jugoslavijo največ tujih gostov. Nekatere agencije v tej državi so te dni zabeležile tudi 50-odstotno večje zanimanje za počitnice na Jadranu.
No, morda pa smo po tolikih letih to pot le dobro štartali. Da bi le zdržali tja do glavne sezone ali do jeseni, in ne bi tako kmalu pozabili na sarajevske navade in izkušnje! Res, veljalo bi visoko zavihati rokave in zadržati vsaj del olimpijskega duha. Priložnost je tu, dober začetek pa je že pol uspeha.
Andrej Ulaga
Ob rob zahtevi po doslednejšem spoštovanju zakona o zajamčenem osebnem dohodku
Komu zajamčene osebne dohodke
Član predsedstva republiškega sveta ZSS Jože Sintič je na nedavni seji vodstva slovenskih sindikatov dejal: »Izvršni odbor Gospodarske zbornice zahteva od tistih ozdov, ki so lani poslovali z izgubami, so pa izplačevali višje osebne dohodke od zajamčenih, da del te izgube pokrijejo s preveč izplačanimi osebnimi dohodki«. Poleg tega je še dodal, da zakonsko ni dovoljeno, da bi izgube v ozdih povečevali na račun preveč izplačanih osebnih dohodkov, kar se je seveda marsikje dogajalo. To pa zato, ker so družbenopolitične skupnosti (največkrat občine) dovoljevale večja izplačila od zajamčenih osebnih dohodkov, ne da bi za razliko zagotovile nepovratna sredstva. S tem so kajpak občine kršile zakon o zajamčenih osebnih dohodkih. Po mnenju Jožeta Sintiča za višja izplačila osebnih dohodkov od zajamčenih niso krivi delavci v temeljnih organizacijah, zato je treba od družbenopolitičnih skupnosti zahtevati, da zagotovijo nepovratna sredstva in sodelujejo pri pokrivanju izgube.
Najprej bi lahko rekli: končno se je nekdo zbudil. Praksa, po kateri izplačujejo nekateri izgubarji celo višje osebne dohodke od povprečja svoje panoge, je res nevzdržna. Tudi takšna, da tisti, ki solidarnostno zbirajo sredstva za pokrivanje izgub, prejemajo manjše osebne dohodke od izgubarjev. In končno, tu je tudi zakon, ki ga še nihče ni preklical, kar torej pomeni, da je še vedno pravnomočen in da se ga je treba držati. Pa se ga ne. In zakaj ne? Na to vprašanje pa se je poraja kopica odgovorov.
Njihovo iztočnico je na "taisti seji predsedstva podal že Srečko Meh iz Titovega Velenja, ki je med drugim deja!:*»Ne morem se strinjati s tezo, po kateri naj bi imeli poslej vsi delavci v ozdih, ki poslujejo z izgubami, zajamčene osebne dohodke. Mislim, da moramo mi kot sindikat vendarle prej videti, kako so delavci v posameznih ozdih z izgubami delali, kakšni so kazalci njihovega gospodarjenja itd. Posebej zaradi tega, ker smo s številnimi predpisi in omejitvami delavcem pri njihovem poslovanju povsem zvezali roke.«
lako so poleg Meha razmišljali še nekateri razpravljalci, zato nikakor ne preseneča stališče vodstva slovenskih sindikatov, po katerem »z zajamčenimi osebnimi dohodki ne bi smeli groziti vsevprek, brez potrebnih predhodnih analiz« . Z drugimi besedami f& pomeni, da se sindikati zavzemajo za skrajno smotrno in previdno uporabo določil zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačilih osebnih dohodkov v organizacijah, ki poslujejo z izgubo.
Takšno stališče slovenskih sindikatov brez dvoma odraža temeljito poznavanje razmer v združenem delu, kar pa v luči zahteve po doslednem izplačevanju zajamčenih osebnih dohodkov ne bi mogli trditi tudi za izvršni odbor Gospodarske zbornice. Odkod takšno razmišljanje?
Poglejmo konkretno. Ali je prav, da denimo v tovarni, v kateri delavci dosegajo evropsko produktivnost, beležijo pa zaradi previsokih stroškov surovin in repromateriala izgube, le-ti prejemajo zajamčene osebne dohodke? Vprašanje niti ne zahteva odgovora, temveč zgolj temeljit premislek, kaj bi se poslej v takšni tovarni dogajalo. Jasno, delavci, še zlasti strokovno najbolj usposobljeni, bi jo slej ko prej začeli zapuščati. Zajamčeni osebni dohodki bi torej v takšnem primeru storili medvedjo uslugo delavcem, tovarni, stabilizacijskim prizadevanjem in družbi sploh. Kaj nam to govori? Predvsem to, da v družbi z administrativnim uravnavanjem pogojev za pridobivanje dohodka in njegove delitve (tudi skozi cene) z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku pravzaprav nimamo kaj početi. Zuganje z njim pa je brez haska.
Pa bodo spet nekateri skočili pokonci in zakričali: »Že, že, ko gre za tako imenovane sistemske izgubarje, kaj pa Gorenje, INA Nafta. 1MV in drugi? Ti nimajo izgub zaradi objektivnih (rekli bi: administrativnih) okoliščin, tem-več bredejo vanje zaradi nestvarnih razvpjnih želja, zgrešenih-naložb, slabe organizacije dela in še bi lahko naštevali.«
Jim je moč ugovarjati? Na prvi pogled kaže, da ne. Se zlasti ob vse bolj prevladujočem spoz-
nanju, da slabim gospodarjem ne kaže dajati več potuhe, da ne moremo v nedogled solidarnostno pokrivati izgub, jemati dobrim gospodarjem, da bi lahko enako (ali celo bolje) živeli slabi. Toda prav ob tem spoznanju se v sindikatih, kjer zagovarjamo razredne interese delavcev, ne moremo izogniti vprašanju: »Kdo v Titovem Velenju ga je polomil s Kortingom, kdo se je milijardno zainvestiral v Novem mestu in končno kdo ter po čigavem nalogu je v Lendavi že kupil opremo za gradnjo nove rafinerije? So bili to res delavci za stroji, ki jim danes grozijo z zajamčenimi osebnimi dohodki? Gotovo ne, kajti danes že vrabci na strehah čivkajo, da so bili delavci v vseh teh primerih posameznim velmožem zgolj za samoupravni ščit, s katerim so se uspešno branili proti vsem drugačnim tčr ekonomsko bolj utemeljenim rešitvam. In ko smo že ravno pri Gospodarski zbornici, bržda tudi ne bi bilo odveč vprašanje, kaj je storila takrat, da lahko danes za te delavce zahteva zajamčene osebne dohodke?
Vse to so vprašanja in dileme, ki govorijo v prid sindikalnemu stališču, ko gre za uporabo omenjenega zakona. Bržčas pa tudi dejstvu, da v sedanjem gospodarskem in socialnem trenutku dosledno spoštovanje zakona o zajamčenem osebnem dohodku ni nikakršen porok sanacije kateregakoli ozda. Pametneje se zdi, ko smo že ravno pri Gospodarski zbornici, če bi pristojne družbene inštitucije sproti ocenjevale izdelane sanacijske programe in prav tako tudi razčlenjevale njihovo izvajanje. Te analize se v nobenem primeru seveda ne bi smele izogniti ključnemu podatku in sicer: kako posamezni nosilci sanacije izpolnjujejo svoje naloge. In ko bi bilo to na dlani, bi tudi zelo hitro nehali z zajamčenimi osebnimi dohodki mahati kar povprek, ker bi natanko vedeli, kdo jih dejansko zasluži. Zaostreno stališče izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije si s sindikalnega zornega kota zasluži podporo zgolj na tej podlagi. Vse drugo bi bila demagogija in krivica marsikomu, ki pošteno opravi svoj osemurni šiht.
Ivo Kuljaj
Aktualno razmišljanje
Osebni dohodki izza kulis
Kmalu bodo le še statistiki in tisti, ki se znanstveno ukvarjajo z gibanjem osebnih dohodkov, vedeli, kaj je to rast realnih osebnih dohodkov, kajti v zadnjih štirih letih smo imeli le njihovo padanje in zmanjšanje kupne moči. Preprosto povedano: zanje smo si lahko zmeraj manj privoščili; galopirajoča inflacija je pripeljala na rob življenjskega minimuma tudi tiste kategorije zaposlenih, ki so še v prejšnjem desetletju prejemali povprečne osebne dohodke in lahko sorazmerno brezskrbno živeli.
Na slabše se je glede osebnih dohodkov zasukalo leta 1980. Leto prej smo lahko še beležili 0,1 odstotno letno rast realnih osebnih dohodkov, vendar pa so že 1980. leta realni osebni dohodki padli za 7,5 odstotka, v 1981. letu še za 5 odstotkov, v 1983. letu za 3,3 % in končno v lanskem letu za 12 % glede na prejšnje leto. Ti podatki, ki veljajo za vso državo, nazorno kažejo, da je z zmanjšanjem realnih osebnih dohodkov okrog 6,2 milijona zaposlenim za nekaj čez 25 odstotkov dosežen v razmerjih plačilnega fonda in razpodelitve nacionalnega dohodka takšen učinek, kot če bi prekinilo delovno razmerje skoraj milijon zaposlenih.
Zato je čudno, da se je po statistiki osebna poraba lani sicer malo zmanjšala, medtem ko se je standard zmanjšal za 3—4 odstotke. Nekatere lanske gospodarske analize kažejo, da je delež osebnih dohodkov v skupnih prejemkih prebivalstva, le 58 odstotkov 17 odstotkov predstavljajo prejemki od prodaje blaga in uslug, preostalih 15 odov pa pokojnine in socialni prejemki. Kajpak, statistika ne beleži prejemkov od dela na črno, sicer bi bil delež osebnih dohodkov v skupnih prejemkih Jugoslovanov še manjši. In kako to, da se osebna poraba kljub temu ni bistveno zmanjšala. Deloma zaradi prihrankov, predvsem pa zato, ker so prejemki zunaj delovnega-razmerja (razen pokojnin) rasli zelo hitro, če ne celo hitreje od inflacije. Gre predvsem za prejemke od deviznih nakazil, obresti in drugo,.nekaj podobnega pa se je dogajalo tudi v nekaterih kmetijskih dejavnostih. Na tem področju nam je »uspelo«, bi lahko rekli, vendar
pa prav nihče ni povzdignil glasu zaradi preprodaje deviz na črnem trgu, vlaganja teh v banko in sorazmerno lepih zaslužkov na ta račun. S čisto ekonomskega, pa zares zelo ozkega vidika, je morda tako tudi prav, vendar pa posledic takega ravnanja v družbi še nismo izmerili. S političnega in moralnega vidika so zagotovo to grde posledice. In če bi imeli natančnejše podatke, bi kaj kmalu lahko ugotovili, da je delež osebnih dohodkov v osebnih prejemkih še manjši kot ugotavlja statistika.
Zato se na področju delitve osebnih dohodkov krepi uravnilovka, imamo zelo majhne razpone v posameznih panogah in v organizacijah združenega dela, kjer je razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom komaj 1:4, za največje število del pa od 1:1,5. Toda pri tem je zanimiv še nek jugoslovanski fenomen: medpanožne razlike v osebnih dohodkih so se po mnenju nekaterih ekonomistov v zadnjih letih celo povečale, tako da se gibljejo v nemogočih razmerjih za enake naloge in opravila. Treba je dodati, da je lani, ko je bil dosežen največji padec realnih osebnih dohodkov, bil čas največjega odplačila dolgov tujini, zaradi številnih vzrokov —-tudi zaradi slabe oskrbe z reprodukcijskim materialom — v naši državi padla produktivnost za okrog 3,4 odstotka in skorajda neverjetno so narasle izgube v gospodarstvu, saj več kot 1,2 milijona zaposlenih dela v tozdih, ki so poslovali z izgubo.
V takih razmerah, ko 1,5 milijona zaposlenih ne dobi več kot 15 tisoč dinarjev osebnega dohodka, je marsikje tudi sistem delitve po delu in rezultatih dela na hudi preizkušnji. Lahko se sicer v vsaki temeljni organizaciji združenega dela naprezamo, da ne zameglimo dosedanjih sadov delitve po delu in rezultatih dela in z napačnimi prijemi pri odpravljanju zelo nizkih osebnih dohodkov storimo korak nazaj, vendar pa je skrajni čas, da se letos ustavi padanje realnih osebnih dohodkov. To pa pomeni, da moramo vse ključne postavke iz letošnje resolucije o družbenoekonomskem razvoju tudi uresničiti v praksi. Med osrednjimi vprašanji pa je rast produktivnosti, ki mora biti večja od lanske. V Jugoslaviji predvidevamo letos kaj več narediti tudi na področju zaposlovanja, kjer naj bi dosegli 2-odstotno rast, vendar pa moramo povečati tudi družbeni proizvod za najmanj dva odstotka. In končno: če so doslej največji davek stabilizaciji plačali delavci z zmanjšanjem realne vrednosti njihovih osebnih dohodkov, je skrajni čas, da se z urejeno davčno politiko obremenijo tudi tisti prejemki, ki niso iz delovnega razmerja in pokojnin, da se zaslužkarstvu brez dela pristrižejo peruti in podobno. Toda glavno breme ostaja na združenem delu in v oblikovanju takšnih ukrepdv ekonomske politike, ki bi popeljali jugoslovansko gospodarstvo v stabilnejše tokoye. To pa bo bržkone mogoče z odpravo vzrokov, ki so doslej pogojevali realno zniževanje osebnih dohodkov, marsikje pa tudi z likvidacijami tistih izgubarjev, ki jim ni več pomoči, in preobrazbo gospodarstva, kjer je še zmeraj preveč capljanja na mestu.	Marjan Horvat
Ljubljana, 23. februar 1984
'	-	.^	^,.L'vrv<:- ...
stran
Delavska enotnost
Predsedstvo sveta ZSJ o načrtu dogovora o dohodku
Minulo delo v luči dosežkov in neizkoriščenih zmogljivosti
WA
Zadnja verzija osnutka dogovora o pridobivanju in razporejanju dohodka je prišla \ javno razpravo nedorečena zlasti glede merjenja minulega dela, izjemnega dohodka in rezultatov dela. Javna razprava, ki traja do 1. maja, bo bržkone dodelala osnutek družbenega dogovora tudi na teh področjih. Če bi grafično predstavili Ostrino razprav o tem osnutku, ki ga je sprejelo predsedstvo sveta ZSJ 17. februarja, bi videli, da je razprava o njem po-jenjavala od seje do seje. Sodeč po številnih dilemah, ki jih še vsebuje osnutek družbenega dogovora in ki z njim prihajajo v razpravo pred delavce (le-ti bi morali samo v dveh mesecih rešiti te zagate, čeprav je koordinacijsko telo in predsedstvo rabile za osnutek kar dve leti), se sam po sebi vsiljuje zaključek, da je to delo utrudilo sindikalno vodstvo in številne analitike. Predlogi, da bi v bazi za kak mesec podaljšali razpravo,
poskušajo v praksi »oživeti«, na seji predsedstva pa niso dobili podpore, čeprav so bili zelo prepričljivi. Očitno je, da zaradi določenega rokovnika takšni predlogi niso bili sprejeti in zato mora biti javna razprava končana 30. aprila. Podpisniki bi sprejeli predlog družbenega dogovora o dohodku maja, do jeseni pa bi morali biti sprejeti republiški in pokrajinski dogovori in nato pravilniki v delovnih organizacijah najkasneje' do konca letošnjega leta. Hkrati s tem bi morali opraviti tudi vse spremembe v predpisih o dohodku.
Alija Avdič, član predsedstva sveta ZSJ, ki je bil uvodničar k tej točki dnevnega reda, je največ pozornosti namenil pomanjkljivostim osnutka družbenega dogovora, ki jih je celo več nastalo v času priprave osnutka, kot jih je bilo prej. Dejal je, da je kljub številnim kompromisom dosežena zelo visoka stopnja soglasja o mož-
WA
nih rešitvah. Področja minulega dela,izjemnega dohodka in merjenja rezultatov dela pa so in ostajajo najbolj zapletena vprašanja. Težave so pri primerjanju rezultatov dela med delovnimi organizacijami in na drugi strani med republikami in pokrajinama. Menil je, da bo Tia tem področju tudi največ odporov, ki bodo tudi idejne narave, saj se je v nekaterih okoljih že vsidrala miselnost, da j£ treba osebne dohodke izenačiti za ista dela in opravila, ne glede na to, kje. jih opravljamo.
Tudi minulo delo oziroma dosedanje uveljavljanje nagrajevanja po vloženem minulem delu se je na tej seji znašlo v središču pozornosti, kajti namesto akumulacije se prispevek najpogosteje meri po delovnem stažu delavca. Ivan Puškar je med drugim dejal: »Ni prav, da rabimo tisto, kar so ustvarili naši dedje. Pojedli smo dosti, to vsi vemo. Zato so
razmere takšne, kakršne so. Imamo tudi zakon, vendar ga ne upoštevamo. Sprašujem se, ali ni minulo delo to, da imamo 500 tisoč fakultetno izobraženih kadrov, to, da imamo v vsaki hiši televizor, belo tehniko, avtomobil — standard sploh?« Njemu je ugovarjal Vančo Nikolovski, ki je dejal, da je potrebno splet vprašanj okrog minulega dela natančneje urediti in da je standard rezultafdela in osebnih dohodkov. Zakaj dobivajo delavci tudi del osebnih dohodkov iz tako imenovanega minulega dela, proizvodne zmogljivosti pa so izkoriščene 50-odstotno in tedaj, ko sploh ne ustvarjajo akumulacije...
Vprašanja uveljavljanja pravic iz minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke so bila še posebej v središču zanimanja.	Na-
mestnik generalnega direktorja SDK Jugoslavije Mirko Tomič' je dejal, da SDK nima zakonske pravice vmešavati se v pravilnike organizacij združenega dela, ki bi s 1. januarjem letos že morali biti spremenjeni v skladu z zakonom o razširjeni reproduk^ji in minulem delu. Če bi upoštevali ta zakon.bi morali delavci v tistih ozdih, kjer se ga ne držijo, ostati brez osebnih dohodkov. Stojan Stojčevski, predsednik sveta ZSJ pa je k tej točki dnevnega reda pripomnil, da je osnutek dogovora o pridobivanju in razporejanju dohodka napisan na osnovi dokumentov dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in da je treba vanj vgraditi najbolj sprejemljive rešitve za ves delavski razred.
Stunimir Božunič
lipi

tu
m
M-
Francka Herga v Šentjurju
Kako ozeleniti zeleni plan
Minuli torek je bila podpred-sednica slovenskih sindikatov Francka Herga na delovnem obisku v šentjurski občini. O razvojnih možnostih te slabše razvite kozjanske občine se je pogovarjala z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci, obiskala je delavce Toprovega tozda Elegant v Šentjurju in farmo kokoši nesnic v Gorici pri Slivnici, popoldne pa se je na občinskem vodstvu pogovarjala o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih Slovenije in Jugoslavije. V šentjurski občini so jo seznanili predvsem z dvema sklopoma perečih vprašanj, s problematiko dislociranih obratov in z nič kaj rožnatimi razmerami v kmetijstvu
Šentjurča^ii so podrobno razložili nesrečno etiketo lokali-zma, ki jim jo precepradodarno > vedno znova dodeljujejo v celjski regiji. Pri tem so opozorili na lažne upe, ki so jih polagali v naložbe večjih delovnih organizacij na njihovem območju. Resda imajo zdaj kar deset dislociranih obratov, tozdov ali enot, vendar od n jih sle j ko prej ni pričakovati večjega gospodarskega napredka občine. Gre zvečine za manjše enote brez gospodarskega razvoja, v primeru tovarne energetske opreme, tozda EMO Celje, pa je stvar še slabša, ^ozd ima sedež v Celju in je navezan na šentjursko gospodarstvo, kljub temu da so pri naložbi izrabili vse ugodnosti za hitrejši razvoj manj razvitih območij.
Industrija se je v Šentjurju začela razvijati šele pred slabimi tridesetimi leti. Gospodarski temelji so šibki,pesti-pa
jih še dnevna migracija blizu polovice delavcev, ki združujejo delodrugje in tam tudi porabijo rezultate njihovega dela. Že neštetokrat so opozarjali na nujnost domicilnega načela združevanja denarja za skupne potrebe krajanov. V celjski regiji so o tem podpisali družbeni dogovor, sporazum, stvari natančno opredelili, denarja pa ni. Zatorej jim vsaj za zdaj ne ostane drugega, kot da vsak gospodarski dinar ostane v občini, čeprav se zavedajo, da se ne smejo zapirati v svoje meje.
V	gospodarstvu prevladujejo tekstilna in obutvena industrija ter kmetijstvo, osebni dohodki pa so zato v povprečju zelo nizki, komajda 82 odstotkov slovenskega povprečja. Ker gre zvečine za tako imenovani pol-proletariat, večjih negodovanj ni, vendar je Francka Herga opozorila, da se s tem ne smejo preveč uspavati. Za zdaj je morda dobro, da si ljudje pomagajo sami, vendar to ne more biti dolgoročna razvojna usmeritev.
V	Toprovem tozdu Elegent se v zadnjih nekaj letih ne mo-reju pritoževati. Posli grejo dobro, vendar so v stiski vselej, kadar odpove kakšen stroj ali strojni del. Menili so, da je nevzdržno ravnanje Bagata, edinega jugoslovanskega proizvajalca šivalnih strojev z neomejenim monopolom, saj morajo dovoliti uvoz vsakega kosa opreme, četudi ga rte izdelujejo. To pa seveda traja leto, dve, tudi več, v tem času pa nemoteno obračajo kupčeve devize in dinarje. S Francko Herga so razvili pogovor tudi o tem, kako urediti notranje odnose v
združenem delu, kako preprečiti izsiljevanja, ilegalne cene in podobno. Konfekcionarji so poudarili svojo veliko odvisnost od dobaviteljev, vsakogar zanima predvsem lasten nemoten proizvodni proces, Francka Herga pa je dodala, da bi za razčiščevanje odnosov na tem področju moral kaj reči tudi odbor sindikata tekstilcev.
Drugačne težave imajo delavci šentjurskega kmetijskega kombinata. Gre za vprašanje nelikvidnosti, ki pesti veijetno vse slovenske kmetijske organizacije. Ker smo donedavnega trdili, da kmetijstvo nima pravice do lastne akumulacije, so
zdaj vezani izključno na bančna sredstva. Ta pa so draga. V kmetijskem kombinatu Šentjur potrebujejo letno 480 milijonov obratnega kapitala, za kar jim banka zaračuna od 120 do 130 milijonov dinarjev obresti, ki pa jim jih nihče ne priznava za strošek. Ko so prosili za selektivne kredite prednostnega kmetijstva, so jim odgovorili, da le ti veljajo le za pšenico, koruzo, olje in sladkor. Kasneje so to popravili in dodali še meso, vendar so morali Šentjurčani reševati položaj z likvidnostnimi krediti po 35-odstotni obrestni meri.
M. S.
Sklic seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je za sredo, 29. februarja sklical sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Šeja bo ob 9. uri v mali dvorani skupščine SRS, Ljubljana, Šubičeva 4.
Predlagan je naslednji dnevni red:
L uresničevanje delitve po dčlu in rezultatih dela:
a)	osnutek družbenega dogovora p skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov v pridobivanju in razporejanju dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SFRJ;
b)	samoupravno sporazumevanje v dejavnostih o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
c)	uveljavljanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984;
2.	samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pomočeh in prispevkih za socialnovarstvene storitve;
3.	kadrovske zadeve;
4.	zaključni račun republiškega sveta ZSS za leto 1983; pravilnik o financiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSS.
Iz občinskih svetov ZSS Jesenice
Ali delavcev ne zanima delo njihovih poslovodnih organov
Predsedstvo občinskega sveta je razpravljalo o kadrovski problematiki in uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki. Občinski svet je vsem predsednikom OO ZS poslal merila in obrazce v pomoč za ocenjevanje dela poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili, kar naj bi napravili ob obravnavi zaključnih računov za leto 1983. Odziv na akcijo je bil zelo slab, so ugotavljali na seji, saj so delo poslovodnih organov ocenili le v polovici ozdov v občini. Predsedstvo vztraja, da je treba ob obravnavi zaključnih računov oceniti delo poslovodnih organov skladno z družbenim dogovorom. Ocene morajo biti resnične, kritične in odražati dejansko stanje. Govorili so tudi o razpisnih postopkih, ki največkrat potekajo v časovni stiski. Menili so, da bi se morali začeti vsaj tri mesece pred iztekom mandata delavca na vodilni funkciji, odgovornost za to pa bi morali prevzeti poslovodni organi.
RAVNE NA KOROŠKEM
Pomoč pri obravnavi zaključnih računov
Na seji odbora za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu ZS so med drugim obravnavali delovanje pri obravnavi zaključnih računov za leto 1983. Sklenili so, da bo odbor pripravil nekakšen obrazec za preprost in razumljiv prikaz kazalcev gospodarjenja. Poslali ga bodo osnovnim organizacijam ZS v občini. Tako bodo omogočile delavcem dejavno razpravo o zaključnih računih in sodelovanje pri delitvi in razporejanju dohodka. Podobno akcijo naj spodbudijo tudi glasila ozdov, so menili člani komisije.
SLOVENSKA BISTRICA
Iz težav s povezovanjem
Na seji predsedstva so obravnavali probleme v Granitni industriji Oplotnica. V tem ozdu s 64 zaposlenimi imajo že več let težave zaradi slabega poslovnega uspeha. Rešitve iščejo v drugačni samoupravni organiziranosti in povezovanju. Odkrili so možnosti za povezavo z DO Mineral Ljubljana. Predsedstvo je menilo, da bi bila ta povezava dobra podlaga za boljše delo, da pa morajo o tem razpravljati delavci obeh delovnih organizacij. Zahtevali so tudi, da mora Granitna industrija Oplotnica, če se bo povezala z Mineralom, dobiti status tozda.	m. Š.
■
imi
Hill
Umrl je
lil
mmim
Janez Slovenci
Janeza Slovenca ni več. Radodarno se je razdajal, delal je do zadnjega diha, še takrat, ko ga je bolezen priklenila na posteljo. Njegovo srce jeli. februarja omagalo.
Že v rani mladosti je delal v Vzajemnosti in prek tega društva je navezal stike s komunisti, ki sq usmerjali njegove prve korake v delavskem gibanju. Koj po okupaciji in razpadu stare Jugoslavije je postal skojevec. Še osemnajst let ni dopolnil, ko je vodil mladinsko OF v Posav ju. Septembra 1941 so ga sprejeli v partijo in od takrat pa do prerane smrti je delal in živel kot komunist.
Novembra 1941 je Janez Slovenc odšel na Pugled in se pridružil partizanom. Sprva se je bojeval na Dolenjskem, potem pa skupaj zli. grupo odredov na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem. Na rodnem Kozjanskem je bil prvič hudo ran jen in ljudje so ga več mesecev skrivali in pozdravili. Po kapitulaciji Italije jc spet partizanil na Dolenjskem, kaj kmalu pa ga je komandant Stane poslal na Primorsko, kjer je bil drugič ranjen. Tudi tu so ga ljudje hitro vzljubili in sprejeli za svojega.
Med vojno je Popaj, kot je bilo Janezovo partizansko ime, nenehno napredoval in prevzemal vedno pomembnejše dolžnosti — od komisarja čete in bataljona do politkomisarja Goriškega vojnega okrožja.
Po osvoboditvi je kratek čas delal v Beogradu, potlej pa v ljubljanskem gospodarstvu. Hkrati je bil aktivist v najboljšem pomenu te besede. Deloval je v sindikatu, bil je predsednik osnovne organizacije, član organov pri mestnem svetu, član predsedstva republiškega odbora. Še zlasti v »Žitu« je veliko storil za rast samouprave. Za prizadevno delo v sindikatu in v samoupravljanju je leta 1975 dobil zlati znak ZSS. Vključil se je tudi v ljubiteljsko kulturno življenje na Ježici. Pel je v pevskih zborih in operetah, igral je v dramah, sodeloval v hokejskem klubu Olimpija in v odboru za Pohod po poteh partizanske Ljubljane, pa v krajevni skupnosti Brinje, kjer je preživel zadnja leta. Veliko je storil za negovanje izročil narodnoosvobodilnega boja in delavskega razreda in tudi po njegovi zaslugi bodo v občini Ljubljana-Bežigrad natiskali tri knjige (prva je že izšla) o tamkajšnjem revolucionarnem in naprednem gibanju.
Janez Slovenc je bil velik človek in zato skromen, vsakega dela se je lotil z mladeniško vnemo, živel in delal je med ljudmi in zanje, nenehno je snoval in gradil novo, boljše, lepše.
Delavska enotnost
Skupnost
socialnega
varstva
Slovenije
Skupnost socialnega varstva Slovenije je v letu 1983 opravljala svoje naloge skladno s svojim delovnim in finančnim načrtom ter začrtano politiko družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Sodelovala je pri izdelavi načrta uresničevanja gospodarske stabilizacije v naši republiki in izdelala ter delno že tudi izvedla akcijski program za uresničevanje stabilizacijskih nalog na področju socialnega varstva.
V skupnosti so bile opravljene razprave v zvezi z izvajanjem delegatskega sistema v skupnostih socialnega varstva^v tem mandatnem obdobju. Glede na pomembnost tega vprašanja za izvajanje dogovorjene socialne politike je akcijsko zastavljena razprava o delovanju delegatskega sistema podaljšana do 9. seje skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije v aprilu 1984. Že v dosedanjih razpravah pa se je pokazalo, da so delegatske povezave med ustanoviteljicami skupnosti socialnega varstva prešibke, njihovo sodelovanje pa še ni dovolj usklajeno. Dejavnost temeljnih delegacij za celotno področje socialnega varstva je še vedno razdrobljena in nepovezana. Posamezna skupnost ustanoviteljica tudi ne izvaja povsod dovolj uspešno svojih temeljnih nalog, to je usklajevanja predlogov, rešitev in pobud skupaj z ostalimi ustanoviteljicami v okviru socialnega varstva. To predvsem prihaja do izraza na ravni občin.
Kljub temu pa smo pomembno napredovali v delovanju občinskih skupnosti socialnega varstva in uresničevanju temeljnih usmeritev socialnega varstva v zaostrenih gospodarskih razmerah. Dokaj uspešna je bila v letu 1983 politika otroškega varstva, zaposlovanja, gradnja solidarnostnih stanovanj ter skrb za invalide in starejše občane ter urejanje vprašanj s področja pokojninskega sistema. Vendar so visoki življenjski stroški ostro posegali v realno vrednost posameznih oblik družbenih pomoči. Z večjo selektivnostjo, ostrejšimi kriteriji za upravičenost do teh pomoči smo tudi uresničevali dogovor, da edino s produktivnim delom lahko posameznik sebi in članom svoje družine zagotavlja ustrezno socialno varnost ter delavci, drugi delovni ljudje in občani na temeljih vzajemnosti in solidarnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo. Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti so se v tem smislu tvornejše vključevale v uresničevanje temeljnih ciljev ekonomske in socialne politike v letu 1983. Za še boljše rezultate na tem področju je nujno aktivno sodelovanje vseh organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, pa tudi odločnejša podpora družbenopolitičnih organizacij.
Skupnost' socialnega varstva Slovenije je sodelovala z zbori Skupščine SR Slovenije in kot enakopravni zbor sprejela po tri zakone in poročila s področja socialnega varstva, kot zainteresiran zbor pa je obravnavala dve zadevi.
Skupnost je vse leto sodelovala tudi z družbenopolitičnimi organizacijami pri reševanju skupnih nalog. Povezovala se je z invalidskimi organizacijami, zavodi in drugimi pri uresničevanju nalog s področja varstva invalidov, sodelovala z republiškimi upravnimi organi za področje zdravstva, socialnega varstva in varstva borcev ter z republiškim komitejem za delo.
V	prilogi »Poročila samoupravnih interesnih skupnosti o delu in poslovanju v letu 1983« prejšnje številke Delavske enotnosti je nekoliko po nerodnosti in zaradi naglice prišlo do napake. Pod skupnim naslovom Strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije smo objavili poročila treh samoupravnih skupnosti, ki bi morala biti samostojna. Gre za poročilo Zdravstvene skupnosti Slovenije, Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
V	Delavski enotnosti pa tokrat objavljamo še poročilo Skupnosti socialnega varstva Slovenije, ki ga za objavo v prilogi nismo dobili pravoča-
Med najpomembnejše naloge, ki jih je skupnost izvajala v letu 1983, sodi izvajanje nalog iz samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti. V zvezi s tem so se nadaljevala prizadevanja za uvedbo enotne skupne evidence v vseh občinah v Sloveniji, kakor tudi za spremljanje življenjskih stroškov.
Pripravljen je bil osnutek samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in prispevkih za socialnovarstvene storitve. Ta dokument vsebuje določila o poenotenju osnov in meril ter postopka za uveljavljanje različnih vrst socialnovarstvenih pomoči in nekaterih drugih pravic, izhajajoč pri jem iz dogovorjenih načel socialne politike v Sloveniji.
Ta so povsem usklajena z nalogami v zvezi z uresničevanjem gospodarske stabilizacije. Celotno področje socialnega varstva se je vključilo v prizadevanja za boljše gospodarjenje. Naložbe na tem področju so zmanjšane na najmanjšo možno mero, delež izvirnih prihodkov skupnosti v družbenem proizvodu Slovenije pa se je v skupnostih s področja socialnega varstva brez Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji leta 1983 zmanjšal na 1,77% (z 2% leta 1982); skupaj s prihodki Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovenije, ki so bili večji, pa na 8,27 % (z 8,33 % leta 1982). Podatki zajemajo prihodke skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključno s starostnim zavarovanjem kmetov.
Zmanjševanje deleža sredstev skupnosti s področja socialnega varstva v družbenem proizvodu gre na račun selektivriejšega pristopa pri dodeljevanju socialnovarstvenih pomoči, zniževanja socialne ravni prejemnikov teh pomoči in racionalizacije dela na teh področjih ter slabšega družbenoekonomskega položaja delavcev teh dejavnosti.
Uliti liti! pilil
I
Delo in akcije Zveze sindikatov Vojvodine
Vir moči
je delavski razred
Pred obiskom sindikalne delegacije iz \bjvodine
Ulil
■
§111!
■ji
Pili
lili!
II

II
lili
lun
tfllff
m
m
§§§
!§j§§
ill®
Predsednik sveta Zveze sindikatov Vojvodine Momo Čo-lakovič je v prednovoletnem pogovoru z novinarji povedal:
— Naša vloga je točno določena, nič ni prepuščeno naključju. Naša trajna naloga pa je, da težišče političnega dela prenesemo v osnovne sindikalne organizacije v združenem delu in tam začnemo reševati najaktualnejša vprašanja. Tako bodo bistvena vprašanja uveljavljanja hotenj delavskega razreda postavljena pa pravem mestu in na ustrezen način, pri njihovem reševanju pa zagotovo upoštevan razredni delavski interes.
— Z začetkom novega 1984. leta začenja Zveza sindikatov Vojvodine široko akcijo za mobilizacijo svojih organov in organizacij. Naloge, ki so jih začrtali že prej, so predvsem vzpostavljanje kakovostnejših in vsebinsko bogatejših samoupravnih odnosov, spodbujanje samoupravne integracije in delegatskega odločanja ter krepitev položaja delavcev pri odločanju o pogojih, sredstvih in sadovih njihovega dela, krepitev materialne osnove dela z večjo proizvodnjo in storilnostjo in upoštevanje položaja in težav združenega dela pri ustvarjanju dohodka. Tako bomo reševali življenjska vprašanja delavcev in ohranjali njihovo doseženo življenjsko raven, je dejal Momo Colako-vič.
Prav pri tem so vojvodinski sindikati lani dosegli pomemben napredek. V akcijo za boljše vrednotenje proizvodnega dela in ustvarjalnosti ter dela v težjih delovnih razmerah so pritegnili mnoge osnovne organizacije. Resda so s sadovi šele na začetku, toda zaorali so na področju, ki je bilo dsetletja nedotakljivo, zato je pomen tega prodora toliko večji. To je velik uspeh sindikalne organizacije pri uveljavljanju razrednih delavskih hotenj. Velik korak naprej pa je opaziti tudi pri dvigu gmotnega in družbenega položaja proizvodnih delavcev na raven, ki ustreza njihovi stvarni vrednosti.
Sindikalne akcije so del razrednega boja
Pred kratkim se je v slikovitem okolju znanih toplic Vrdnik petdeset predsednikov občinskih sindikalnih svetov pogovarjalo o najpomembnejših nalogah osnovnih sindikalnih organizacij in Zveze sindikatov Vojvodine. Tu ni šlo za ponavljanje sindikalnih stališč in sklepov, ampak za dogovor o konkretnih akcijah, ki jih je treba opreti na moči delavskega razreda. Sindikalne akcije so del razrednega boja za hotenja delavcev, povezanih v zvezo sindikatov. Strinjali so se, da nosi zveza sindikatov veliko odgovornost, da se v boju za stabilizacijo postavi po robu nekaterim delom delavskega razreda in da uveljavi skupna hotenja s povezovanjem in združevanjem dela in sredstev. Nihče ni s tega posveta odšel brez prepričanja, da pomeni prilagajanje družbene vloge zveze sindikatov potrebam delovanja v sistemu socialističnega samoupravljanja tudi premagovanje vseh odporov in nerazumevanja vloge delovnega človeka, zato mora biti sindikat v središču akcije za izboljšanje družbenoekonomskih odnosov. Sindikat ne sme ostajati na robu družbenih dogajanj, saj bi s tem ostali na robu tudi interesi delavskega razreda.
— Ali smo zadovoljni z uve.-Ijavljeno vlogo zveze sindikatov, se je na tem posvetu vprašal tovariš Čolakovič. — Mislim, da s tem še ne moremo biti zadovoljni. Težave so še v neposrednem delovanju, kjer se še premalo zavzemamo za interese delovnih ljudi. Sindikat mora biti pred dogajanji, delovati mora preventivno, torej ne sme čakati, da se kaj zgodi in šele nato ukrepati. Ne bo stabilizacije, dokler bomo na kateremkoli področju zanemarjali hotenja delovnih ljudi, če vemo, da je stabilizacija dolgoročni interes delavskega razreda.
H
Sindikat in stabilizacija
Delavski razred in vse delovne ljudi SAP Vojvodine so zajeli tokovi stabilizacije. Lani je imela Zveza sindikatov Vojvodine priložnost preveriti svoje "možnosti in sposobnosti. Delavci so občutili vpliv stvarnih okoliščin in razmer, na katere morajo računati. Začelo se je s prilagajanjem novim razmeram, ustavili so padec proizvodnje, industrijska proizvodnja je zdaj večja za 1,8 odstotka, povečali izvoz za 10 odstotkov in zaposlenost za dva odstotka. Kljub temu imajo še veliko težav in dolgoročnih problemov. Naloga sindikata je spodbujanje procesov v organizacijah združenega dela pri uveljavljanju dela in ustvarjalnosti v procesu združevanja dela ip sredstev, odpravljanju vzrokov za izgube in zaščiti življenjske ravni delavcev.
— Druge poti ni, tudi ne moremo naprej mimo stabilizacije, je dejal predsednik Zveze sindikatov Vojvodine. — To pomeni, da se moramo usposabljati za akcijo in zagotoviti njeno enotnost. Še vedno nismo dovolj pripravljeni, da bi svoje opredelitve pretvorili v akcijo, da bi se osredotočili na določena vprašanja in akcijo privedli do konca. Upoštevati pa moramo, da smo preobremenjeni z obveznostmi, saj ima na primer osnovna sindikalna organizacija 25 dolžnosti, kjer mora zagotoviti formalno udeležbo. No, v danem trenutku se pač moramo' odločiti za prednostne naloge.
Ce delavci niso obveščeni
Zveza sindikatov Vojvodine v zadnjih dveh mesecih vodi akcijo za dograjevanje dohod-
kovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi organizacijami v okviru sestavljenih organizacij združenega dela. Za občinske sindikalne svete je značilno, da imajo vse več posluha za vprašanja Zagotavljanja in povečevanje proizvodnje, izvoza in odgovornosti de-Javcev, samoupravnih in poslovodnih organov pri gospodarjenju in razvoju. Pri tem pa delavce v proizvodnji najbolj jezi, da je njihova gmotna usoda vse manj odvisna od sadov njihovega dela in da v obstoječih odnosih delavcev vse manj vpliva na nujne ukrepe. Nekateri strokovni in poslovodni organi so dolga leta prikrivali stvarni položaj in slabosti gospodarjenja, zanje pa so potem krivili sistem in gospodarsko politiko. Zato rporajo osnovne sindikalne organizacije zahtevati boljše in ustreznejše obveščanje delavcev in obračunati s tistimi silami in posamezniki, ki vidijo izhod iz težav le zunaj svoje organizacije združenega dela. Vojvodincrsi močno prizadevajo za večjo proizvodnjo in storilnost, da bi izpolnili izvozno usmeritev gospodarstva in boljšo izkoriščenost zmogljivosti. V mnogih delovnih organizacijah bodo že po zaključnih računih za leto 1983 uvedli spodbude delavcem za proizvodno delo. delo v težavnih delovnih razmerah in za ustvarjalno delo. Žal pa si v družbenih dejavnostih, kot da še kaj pričakujejo, najmanj prizadevajo za zdrave odnose in ustrezno delitev.
To je nekaj značilnosti širokih akcij Zveze sindikatov Vojvodine, ki so jih začeli z letošnjim letom. Nalog pa je še veliko, pa tudi pripravljenosti,-da bi jih opravili, jim ne manjka.
J. Pavljaš, Dolgozok
Predsednik
inovator
Mirko Kneievič
V tovarni odlitkov v Kikindi je zelo uspešna temeljna organizacija združenega dela Pro-gres, kjer delajo sami inženirji in tehniki. Skrbijo za napredek proizvodnje, zato je v njej precej inovatorjev. Med njimi je strojni inženir Mirko Kneževič, ki je tudi predsednik osnovne organizacije sindikata. Že od od vsega začetka dela v tem tozdu in pravi, da je to zelo pomembno.
•
— Za mladega inženirja, pravi Mirko Kneževič, je zelo dobro, če pride v takšno okolje, kjer nenehno razmišljajo o ra-
zvoju proizvodnje in si prizadevajo za njeno izboljšanje, tuhtajo o boljšem tehnološkem postopku in kjer z izboljšavami znižujejo proizvodne stroške. Naše delo je timsko, saj bi drugače posameznik težko izpeljal svoje zamisli. Z mnogimi inovacijami smo dosegli večmilijonske prihranke. Moj sodelavec Simeon Dilber je na primer z inovacijo omogočil predelavo domačega reprodukcijskega materiala namesto dragega uvoženega. Tako so prihranili precej deviz, inovatorja pa seveda bogato nagradili.
Mirko Kneževič je tudi povedal, da je v tovarni močno razvit tekmovalni duh glede inovacij in da pri tem sodelujejo mnogi kvalificirani delavci. Inženirji in tehniki iz Progfesa so v stalnem stiku s temi delavci, potem s tehnologi in inženirji iz drugih delov tovarne, v vsakem tozdu pa deluje aktiv inovatorjev, ki tudi sodelujejo med seboj. Tako so v tovarni zmanjšali izmet in povečali kakovost svojih izdelkov. Prav zahvaljujoč inovatorjem cenijo njihove odlitke tudi v tujini.
Š. P., Dolgozok
Ljubljana, 23. februar 1984
stran
Delavska enotnost
Število nezaposlenih še raste
mm
Slovenija: največ nezaposlenih med zaposlenimi
■
Eno osrednjih vprašanj našega družbenoekonomskega razvoja dandanes je: kam vodi vse večja nezaposlenost Jugoslovanov. Vprašanje ne preseneča, če vemo, da se število nezaposlenih približuje milijonu. Nezaposlenost po nekaterih podatkih znaša približno 14 odstotkov in je večja kot v deželah EGS, kjer beležijo okoli 10 odstotkov nezaposlenih (brez dela je kakih 11 milijonov ljudi). Znano je, daje nezaposlenost po republikah zelo različna: v Sloveniji, na primer, je zelo majhna (manj kot 2 odstotka), na Hrvaškem malo večja (od 5 do 6 odstotkov), velika pa v vseh drugih republikah (med 14 in celo 40 odstotki na Kosovu). Omenjeno vprašanje je upravičeno tembolj, ko ugotovimo, da doslej ni bil uveden še noben učinkovit ukrep, ki bi zmanjšal število nezaposlenih. Nasprotno, številke rastejo, sliko pa delajo še bolj temno skupine zdomcev, ki so v gospodarski krizi izgubili delo na tujem in ga zdaj na vrat na nos iščejo doma.
M
Nezaposlenost
zaposlenih
Seveda je pogled na nezaposlenost iz Beograda drugačen od tistih, ki smo jim priča v glavnih mestih republik in pokrajin. To nikogar ne preseneča, saj se glede nezaposlenosti vsaka jugoslovanska federalna enota srečuje s povsem specifičnimi razsežnostmi. V' Sloveniji nihče ne zganja vika in krika spričo nekaj manj kot 2-odstotne nezaposlenosti, čeprav je po drugi strani res, da je za družbo s takšno sistemsko naravnanostjo, kakršno imamo mi, problem zase že vsak dela-sposoben in voljan delavec, ki ne more uveljaviti temeljne ustavne pravice in celo dolžnosti: pravice do dela. V dokaz tej trditvi lahko strnemo stališča domala vseh družbenopolitičnih dejavnikov, ki se v naši republiki spopadajo z nezaposlenostjo.
Ugotovljena nezaposlenost v Sloveniji pa še zdaleč ne dopušča mirnega sna. Lahko rečemo, da kljub njeni zanemarljivosti problem zaposlovanja v Sloveniji ni kaj dosti manjši kot v drugih republikah. Ne gre namreč prezreti dejstva, da smo v naši republiki dosegli skoraj polno zaposlenost prebivalstva na račun izredno zaskrbljujočega tehnološkega zaostajanja. Tehnična opremljenost industrije oziroma organska sestava kapitala je v Sloveniji slabša kot v drugih republikah. Poleglega imamo v Sloveniji (tako kot drugod v Jugoslaviji) opraviti z latentno nezaposlenostjo zaposlenih. To pa ni z vidika narodnega gospodarstva oziroma njegovega družbenega proizvoda nič manjša zagata od odkrite nezaposlenosti. Kot v neki raziskavi navaja dr. Franc Adam z inštituta za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, beležimo v Sloveniji med zaposlenimi približno 20 do 30 odstotkov tako imenovanega tehnološkega presežka delavcev. Raziskovalec meni, da je tega presežka verjetno največ v režiji in upravnih službah na vseh ravneh. K temu ga sili dejstvo, da so, na primer, v nekaterih delovfiih organizacijah občutno zmanjšali režijo (Tomos, Cimos, Gorenje itd.), in sicer tako, da so jih premestili v proizvodnjo ali da so dobili odpoved, vendar se učinkovitost služb zaradi tega ni nič zmanjšala. Ko smo že ravno pri krčenju režije, bržda ne bo odveč omeniti, da čezmerna podjetniška in družbena režija povečujeta stroške proizvodnje in zmanjšujeta konkurenčno spo-
sobnost jugoslovanskega gospodarstva na svetovnem trgu, ki takih stroškov seveda ne priznava. Vse to v Sloveniji že samo po sebi kriči po temeljitem preustroju proizvodnje, katerega smoter je med drugim optimalna zaposlenost zaposlenih tako v kakovostnem kot v količinskem smislu. Ker pa preustroja ne moremo izpeljati čez noč (ob pomanjkanju kapitala in ustreznih kadrovskih potencialov, to tudi vedno bolj ugotavljamo), bomo prisiljeni še naprej »socializirati« izgubarje, kar pa nima kaj dosti skupnega s proklamirano in plebiscitarno sprejeto stabilizacijsko usmeritvijo. Toda, kot pravimo, vsaka stvar ima svoje meje. Gospodarstvo še zlasti, zato je veliko vprašanje, če lahko zdržimo pritisk na eni strani po polžje premikajočega se preustroja in na drugi izredno drage »socializacije« izgub. Prav to je tista odločilna prvina, ki utegne izbiti sodu dno, tako da bomo le prisiljeni izpeljati najavljeno odpravo »socializacije« izgubarjev, kar pomeni, da bo hočeš nočeš le moralo priti do za naše pojmovanje še vedno neljubih steča-jev! Dr. Frane Adam prav na tej osnov i prihaja do spoznanja, da se bo slej ko prej tudi Slovenija morala soočiti z vprašanjem nezaposlenosti, ali, kot pravi, v Sloveniji bo v zelo kratkem času prišlo do problema prezaposlitve. In če se bomo hoteli ogniti nezaposlenosti, bomo prisiljeni kar v najkrajšem času izoblikovati instrumentarij prezaposlovanja.
Zakaj odpori
Prav to zdaj tudi počnemo, vendar je treba priznati, da se dela lotevamo sila neučinkovito. Res je, da smo razmeroma hitro ugotovili, da se nam največje možnosti zaposlovanja in prezaposlovanja ponujajo prav v večjem razmahu drobnega gospodarstva, toda ka*j daleč naprej od te ugotovitve le nismo prišli. Pač, tudi pri željah in potrebah po razvoju drobnega gospodarstva se poraja stari problem: ogromno časa in moči porabimo za tako imenovano institucionalno ureditev tega razvoja, medtem ko razvoj sam kar nikamor ne krene. Kaj je za to poglavitni vzrok, bi bilo težko reči. Gotovo pa je nekaj: v snovanju socialistične blagovne proizvodnje smo mislili predvsem na velike sisteme, ki naj bi bili gonilna sila družbenoekonomskega razvoja. Drobno gospodarstvo je bilo v teh snovanjih tujek. Jemali smo ga bolj ali manj kot sinonim
Uzakonimo prednost
O nezaposlenosti je pred dnevi tekla beseda tudi na seji ljubljanske partije. Na njej so med drugim ugotovili, da kljub razmeroma nizki stopnji tega vprašanja ne bi smeli podcenjevati. »Prizadevatisi moramo,« so zapisali v eno svojih stališč, da bo vsak iskalec zaposlitvi- dobil delo.« Vendar pa je treba nezaposlene delavce, ki ne sprejmejo ponujenega dela, obravnavati drugače kot tiste, ki so pripravljeni sprejeti delo, čeprav ne ustreza povsem njihovi stopnji ali področju strokovne izobrazbe. Tisti, ki so bili pripravljeni začasno sprejeti neustrezno zaposlitev, naj imajo prednost pri kandidiranju na ustrezna dela in naloge.«
Brez. dvoma imamo opraviti s pametnim in življenjskim stališčem partijskega foruma v Ljubljani, ki pa ga je treba spraviti i življenje. To pa, če sledimo praksi, ni tako lahko, suj se tudi na področju zaposlovanja dogajajo takšne nepravilnosti, ki niso v ničemer skupne z moralo socialističnega samoupravljanja. Znani so podatki, koliko na primer na črni borzi iskanja zaposlitve veljajo v Zagrebu dela in naloge zdravnika, inženirja in še koga. Tudi v Sloveniji nismo imuni do takšnih ali drugačnih slabosti, ki še posebej jezijo predstavnike RK ZSMS. Bržda zato ne bi bilo odveč, če bi komunisti iz. Ljubljane, ki so dolžni uresničevali stališče svojega foruma, predlagali, da bi »prednost tistih pri kandidiranju na ustrezna dela in naloge, ki so začasno sprejeli neustrezno zaposlitev« uzakonili. S tem bi dosegli dvojen učinek: zajezili bi nepravilnosti, hkrati pa tudi v večji meri nagrajevati mlade, da bi pač t stiski sprejeli sleherno delo, ki bi jim bilo ponujeno.
privatne lastnine proizvajalnih sredstev, kar naj bi ogrožalo pridobitve socialistične revolucije. Zdaj bi lahko rekli, da smo te zmotne ideološke pregrade končno le nrebili, kar je moč soditi še zlasti po gradivu, ki ga je pripravila Kraigherjeva komisija, pa tudi po načrtu uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije v Sloveniji. Drugače si tudi ni mogoče razlagati referata podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije Rudija Koprivnika, ki je na zasedanju vseh zborov slovenske skupščine (razpravljala je o stanju in usmeritvah slovenskega drobnega gospodarstva) med drugim dejal: »Drobno gospodarstvo je, kot vemo, pomemben sestavni del našega celotnega gospodarstv a, zato ga je treba obravnavati kot strukturni problem v nadaljnjem razvoju celotnega gospodarstva. Razvoj drobnega gospodarstva je v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije opredeljen kot ena pomembnejših, a še ne zadosti uveljavljenih možnosti v nadaljnjem razvoju proizvajalnih sil in zagotavljanju novih zaposlitvenih možnosti. To pa je v današnjem času, ko v naši družbi iščemo najrazličnejše možnosti za zaposlitev ne samo delovno usposobljenega prirastka, temveč tudi za vedno večje število zdomcev in še posebej za vse tiste delavce, ki se zaradi procesa prestrukturiranja gospodarstva morajo prekvalificirati, pomemben vidik tako za razvoj družbenih enot drobnega gospodarstva kot tudi obratovalnic samostojnih obrtnikov.«
Prav zanimiv pa je bil tisti del Koprivnikovega referata, v katerem je govoril o neizpolnjevanju nalog in parcialni in neučinkoviti ekonomski politiki. Po njegovem mnenju je prav tu
Proizvodna sredstva so neizkoriščena
Vendar ima nezaposlenost v naši republiki zadnja leta troje neprijetnih značilnosti: mladost, višjo stopnjo kvalificiranosti in iskanje prve zaposlitve. Med nezaposlenimi je kar 53 odstotkov fantov in pa kar 65 odstotkov deklet. Izobrazbena sestava je najboljša v starostni kategoriji do 25 let, kjer prevladujejo poklici z. dokončano srednjo oziroma poklicno šolo.
V	Sloveniji je bilo ob koncu leta 18.000 nezaposlenih. Zmanjšalo se je število zaposlenih v družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah in sisih, pa tudi v gostinstvu, trgovini in obrti. Letos je predvidena 1-odstotna rast zaposlenosti, ta cilj pa bo dosežen samo v smotrnejšo razporeditvijo delovnega časa in z. zmanjšanjem dopolnilnega in honorarnega delu.
V	letošnjem letu bo iskalo zaposlitev okrog 47.000 delavcev, prostih pa bo le 24.225 delovnih mest. Po mnenju skupnosti za zaposlovanje se bo število nezaposlenih povečalo na 23.000. To število pa sabo zmanjšalo samo, če bomo uvajali večizmensko delo, še zlasti v industriji. *
Ali so sploh možnosti, da bi vse te ljudi zaposlili? Nedvomno jih imamo! Tako še vedno nismo zajezili nadurnega tlela upokojencev — tistih z visokimi pokojninami, da ne bo pomote -— ki odjedajo delo mladim. Prav tako ne vpeljujemo kaj prida uspešno dela v drugi in tretji izmeni.
Število delavcev, ki delajo v dveh ali treh izmenah, celo upada. Zgovoren je podatek, da je leta 1978 delalo v eni izmeni 66,4 odstotka, leta 1981 pa že 70,3 odstotka ljudi. O kakšni polni izkoriščenosti proiz vajalnih sredstev z. vidika zaposlovanja in stabilizacije zato ne moremo govoriti.
Vinko Blatnik
iskati vzrok, da razvoj drobnega gospodrstva doslej ni bil hitrejši in tudi ne dovolj spodbujan. Tu se seveda vsiljuje vprašanje, ali ne gre prav pri teh rečeh še vedno za ideološke zadržke do drobnega gospodarstva. Po našem mnenju gre zanje. Toda rekli bi, da nimamo opraviti z zadržki zgolj te vrste. Bolj od njih se nam v tej zvezi zdi značilna bojazen birokracije, da bi z večjim razmahom drobnega gospodarstva izgub Ijala svoj monopolni položaj, ki si ga sicer tako* rada lasti nad združenim delom.
Mladinci skušajo zapolniti praznino
In če smo ugotovili, da se nam ponujajo velike zaposlovalne možnosti prav v drobnem gospodarstvu bi bilo prav zanimivo vedeti, zakaj se, razen tistega, kar smo že rekli, doslej vendarle ni hitreje razvijalo. Vzrok za to vidijo mnogi prav v naši togi zakonodaji, ki v normativnih zahtevah enači velike sisteme z enotami drobnega gospodarstva. To naj bi bil tudi eden . poglavitnih vzrokov, zakaj imamo v Sloveniji še ve^no zgolj 24 pozdov, ki so
bili zvečine ustanovljeni že pred desetimi leti, ko jezakon o združenem delu ponudil možnost za njihovo ustanovitev. Pfi tem seveda tudi ne gre pozabljati specifičnega namena takšnega organiziranja, ki se zrcali •v tem, da zasebna lastnina postopoma prehaja v družbeno.
Prav to in neustrezna revalorizacija sredstev, ki jih je poslovodja združil v pogodbeno organizacijo, pa naj bi bil tudi temeljni kamen spotike za marsikoga, ki bi se bil pod drugačnimi pogoji pripravljen združiti v pozd.
Ali so stečaji nujni
V Avstriji je šlo v letih od 1971 do danes v stečaj približno 24.000 podjetij, vendar je kljub temu nezaposlenost v tej državi trikrat manjša (4 odstotke) kot v Jugoslaviji, kjer je prišlo na boben v istem času mogoče 100 podjetij (točnih podatkov ni). Dokaz več, da stečaj podjetij,opustitev nekaterih proizvodnih programov ne vodi (nujno) v brezposelnost oziroma v ustvarjanje rezervne industrijske armade. Prav nasprotno, lahko ustvarja osnovo za proizvodno zaposlovanje. Kot poudarja dr. Frane Adam, velja to lahko tudi kratkoročno in ne zgolj dolgoročno obdobje.
Ali to pomeni, da so stečaji nujen sopotnik stabilizacije?
Kakor koli že, slovenski mladinci so prav med pozdom in klasično obliko organizacije združenega dela ugotovili do- „ ločeno praznino, ki so jo le pred časom skušali zapolniti s predlogom za tako imenovano kooperativo. Kot je bilo tudi pričakovati, so z njim trčili na trd in neprebojen ideološki zid, tako da se danes izogibljejo te besede kot hudič križa. Raje govorijo o posebni enoti drobnega gospodarstva, ki bi temeljila na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Pri tem jim gre največ za to, da nove proizvodne enote ne bi bile tolikanj obremenjene z normativnimi zahtevami in s tem z režijo kot siceršnje organizacije združenega dela v drobnem gospodarstvu. V ta namen so že naročili in tudi dobili ustrezno študijo, poleg tega pa proučujejo madžarske izkušnje na tem področju, v stikih pa so tudi že z nekaterimi organizacijami združenega dela, ki bi bile voljne vložiti sredstva v takšne enote. Vse to sodi v kontekst enega njihovih stališč, v katerem so zapisali: »V ZSMS podpiramo vsa prizadevanja, ki z načrtno kreditno politiko, uvajanjem sodobne marketing mreže, z ustrezno davčno politiko in racionalnim poslovanjem omogočajo take možnosti, ki bodo spodbujale uresničitev teh programov in odpirale zaposlovalne možnosti zlasti za mlade strokovne kadre. Zato bomo v ZSMS nadaljevali z aktivnostmi za ustanavljanje manjših produkcijskih enot, vpetih v sistem združenega dela, k' bodo navznoter samoupravno organizirane, navzven pa dohodkovno povezane, temeljile pa bodo predvsem na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev«. Tako mladinci in družba nasploh, ki prav na področju drobnega gospodarstva pripravlja velike zakonske ih druge spremembe, kar naj bi olajšalo nujno potrebni preu-stroj gospodarstva, produktivno in optimalno zaposlilo že zaposlene delavce in ponudilo kruh tistim, ki za zdaj še vedno glodajo zgolj njegovo skorjo.
Ni vrag, da se iz vsega skupaj le ne bi kaj izcimilo!
Ivo K ul ja j
Delavska enotnost
Štirinajste zimske olimpijske igre velika spodbuda za združeno delo
Poiskali smo skupni jezik

Zanimivo bi bilo vedeti, koliko Vučkov so vnovčili v Sarajevu (in po vsej domovini) inkolikšenje dohodek od prodaje tega olimpijskega spominka?
Minuli, torek dopoldan med nami verjetno ni bilo veliko takih, ki ne bi držali pesti za Križaja, Franka, Strela in Benedika, naše velike, lahko bi dejali največje upe v olimpijskem Sarajevu. Po prvi vožnji v veleslalomu pa so srca vzdrhtela, saj so bili naši smučarji zares le še korak od prve — olimpijske kolajne.
In potem smo bili priče največjemu zmagoslavju v zgodovini našega smučarskega športa: kar trem uvrstitvam med prvih deset in srebrni kolajni za našega Jureta Franka. Srebro se je tisti hip zalesketalo kot zlato.
Razumljivo, veselje je bilo neizmerno. In zasluženo. In od tega imenitnega uspeha dalje so dobila vsa dogajanja na Bje-lašnici, JaHorini, Malem polju, olimpijskem Sarajevu in vseh njegovih prizoriščih za nas še nove, globlje razsežnosti. Zaradi novega ozračja in izrednega razpoloženja vseh, ki smo na tihem gojili velike upe, smo postali v hipu še bolj ponosni na vse, kar je bilo storjenega za to izjemno srečanje velikega dela sveta v našem Sarajevu.
Nemogoče je postalo mogoče
Zavoljo imenitno opravlji nih številnih velikih, in še vei jega števila manjših nalog, i spričo množice iskrenih pri: nanj, smo danes lahko ponosr Sarajevo in njegova okolica ! nikakor ne moreta več prime jati s tistima spred šestih let, I smo se potegovali za organiz: cijo zimskih olimpijskih ige Tisto, kar se je mnogim še pn časom zdelo nemogoče — tu številnim našim ljudem — postalo resničnost. Nemogoč je postalo mogoče. Veliki n; črti so postali stvarnost. Dok; zali smo, da smo skupno spe sobni reševati še tako zapleter
naloge in se uspešno dogovoriti tudi tedaj, ko pričenjamo dialog, ne da bi pazljivo prisluhnili drug drugemu. Ce smo le pripravljeni, če le hočemo videti ob svojih tudi naše skupne interese.
In olimpiada v Sarajevu dokazuje, kako zelo uspešno lahko poiščemo skupni jezik. Zanjo smo prav vsi visoko zavihali rokave in v dogovorjenih rokih ter z vnaprej dogovorjenimi cenami zares imenitno opravili začrtano delo. Na slehernem koraku smo dokazali, da znamo, če hočemo, da postane nemogoče mogoče, samo če to želimo, in da zato ni ničesar, kar bi nas morebiti lahko gnalo v brezdušje in obup.
Velik korak v širni smučarski svet
Sarajevo je bilo tudi za begunjski Elan, svetovno priznano tovarno najkvalitetnejših smuči za vrhunski šport in rekreacijo, velika priložnost. Zato so se elanovci na ta velik dogodek skrbno pripravili. Na olimpijskih igrah so udeležence in tudi druge, ki so spremljali tekmovanja prek malih ekranov in radia, seznanili s svojo proizvodnjo in tudi z nekaterimi zanimivimi načrti. Tako so denimo prvič seznanili poslovni in športni svet s svojim novim izdelkom, povsem svojevrstno skonstruiranimi smučmi.
»V svojem novem proizvodu smo skušali združiti več prvin, ki naj bi zadovoljile zelo dobre smučarje, ne pa vrhunskih tekmovalcev. Nove smuči imajo v sprednjem in zadnjem delu ozko in okoli 40 centimetrov dolgo režo, ki blaži vibracije pri smučanju po trdem in valovitem terenu. Nove smuči so vsekakor zani mive, čas pa bo pokazal, če bo ta izdelek kasneje primeren tudi za tekmo-
Kdo ve, koliko reklam združenega dela je romalo iz olimpijskega Sarajeva v širni svet kar takole, mimogrede'’
vanja v slalomu,« sta na posebni konferenci povedala zbranim novinarjem Dolfe Vojsk, direktor Elana in inž. Andrej Robič, vodja razvojnega oddelka za alpske smuči.
Sicer pa je Elan vzbujal v Sarajevu veliko pozornost. To seveda ni nikakršno naključje, saj vemo, kdo vse si je že prismučal najbolj dragocena odličja na Elanovih dilcafc. Nekateri po-
slovneži in tekmovalci bi sedaj želeli zamenjati smuči in uporabljati izključno Elanove izdelke. »Bomo videli,« pravijo v Elanu. »To je za nas čast in imenitna reklama obenem, ki pa nam po drugi plati nalaga tudi precejšnje obveznosti.«
Z olimpijskimi igrami v Sarajevu je tudi ta naš proizvajalec športne opreme še bolj globoko zakorakal v širni smučarski svet.
Zlata
vredna reklama v »belem cirkusu«
Obuti v čevlje tovarne Alpina iz Žirov so smučarji že osvajali točke v svetovnem pokalu, letos pa je prvič nastopil na olimpiadi v teh naših čevljih smučar Grega Benedik. Navidez malenkost, za kolektiv Alpine pa nadvse pomembna stvar.
Žirovska tovarna obutve je že pred tremi leti izvozila na zahodna tržišča več kot 300 tisoč parov športnih čevljev in ženske modne obutve. To je bila petina proizvodnje. Potem je izvoz Alpine hitro naraščal in je znašal lani že skoraj milijon parov čevljev ali 53 odstotkov proizvodnje. S čevlji za alpsko smučanje krije tovarna že šest do sedem odstotkov potreb celotnega ameriškega tržišča.
» Reklama v belem cirkusu je za nas odločilnega pomena,« ugotavlja Tomaž Košir, direktor Alpine. »Zato so bile olimpijske igre v Sarajevu za nas zares srečna okoliščina, ki smo jo dobro izkoristili. Ne dvomimo v to, da publiciteta, ki jo je dobila Alpina kot uradni sponzor za smučarske čevlje na sarajevskih igrah, ne bi imela za nas ugodnih učinkov...«
Kot vemo. je bila tudi Radenska eden izmed pokroviteljev zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Radenska je sporazum o pokroviteljstvu in licenčno pogodbo podpisala šele lansko jesen, pa si kljub temu obetajo od obeh pogodb poslovni uspeh.
»Naložba nas je veljala sicer deset milijonov, kar pa je pravzaprav malo v primerjavi s tem, kar od nje pričakujemo. Olimpijski simbol smemo namreč po licenčnem dogovoru uporabljati na vseh etiketah steklenic eno leto na domačem in tujem tržišču. Poleg tega pa so panoje z našim znakom tako rekoč mimogrede zabeležila številna tuja in domača sredstva javnega obveščanja. Zavestno smo se torej odločili za naložbo, ki se nam bo, kot smo prepričani, dobro obrestovala,« meni Feri Horvat, generalni direktor Radenske.
Prezadovoljna
reprezentanca
Argentine
Med pokrovitelji olimpijskih iger je bilo tudi Gorenje, ki je bilo obenem ekskluzivni dobavitelj televizorjev, antenskih naprav ter nosilec teleteksta. Televizijske sprejemnike Gorenje je bilo videti prav v vseh koncih olimpijskega mesta: v pomožnih tiskovnih središčih in glavnem press-centru, mednarodnem RTV centru, prostorih organizacijskega komiteja, povsod in na vsakem koraku. Ob tej priložnosti je Gorenje pripeljalo v Sarajevo 2.140 televizijskih sprejemnikov.
Kar 600 televizorjev tega našega priznanega proizvajalca je imelo vgrajene dekoderje, s katerimi je moč na zaslon priklicati strani teletekstovega magazina. To je v Jugoslaviji seveda novost. Sarajevska televizija bo oddajala Teletekst tudi po olimpijskih igrah. Prihodnji mesec bo z njim začela še ljubljanska televizija, za sistem Gorenja pa se zanimajo tudi druga jugoslovanska televizijska središča.
V olimpijskem mestu je Gorenje vgradilo tudi številne antenske naprave, kar velja tudi za glavna prizorišča iger, za športne terene. Del teh naprav bo Sarajevo odkupilo, nekatere antene pa so bile v tem mestu v času olimpijskih iger le na posodo. Za sponzorstvo je Gorenje odštelo organizatorjem iger
30 milijonov dinarjev, naložba pa se je obrestovala kar — petkrat.
V zvezi z letošnjim največjim zimskim športnim spektaklom je vsekakor zanimiv tudi primer Topra. »Kb smo se odločili, da med drugim oblečemo tudi argentinsko reprezentanco, so se nam mnogi smejali,« obuja spomine Zvone Dežnak, direktor Topra. »Zdaj pa je k meni pristopil član argentinskega olimpijskega komiteja, da se mi zahvali in da se dogovoriva za srečanje na največjem športnem sejmu. To pa je za nas nova priložnost. Mož ima namreč trgovino s športno opremo, med drugim tudi v; Lake Placidu. Sicer pa je bilo v Sarajevu še več poslovne elite, zelo zanimive za sklepanje novih pogodb.
Samo za otvoritveni ceremonial je Toper oblekel v svoje elastične hlače 2000 nastopajočih. Vsak par je vnovčil za šest tisočakov! Za ljudi, ki so delali na olimpijskih igrah, pa je izdelala tovarna tudi puloverje in kape. Kar štiri tisoč kompletov so napravili za predstavnike radia in televizije. Vendar to še zdaleč ni vse: to-prova oblačila so nosili na igrah tudi Romuni, Bolgari, Grki in Argentinci, rokavice pa tudi Avstrijci in Norvežani. Iz Kodakove reklame je bilo lepo vidno, da nosi rokavice znamke Toper celo legendarni smukač Klammer.


Prevzeli tudi tveganje
Tudi Slovenijašport, naša največja trgovinska organizacija, specializirana za šport, lov in ribolov, je imela precejšen delež pri pripravi olimpijskih iger v Sarajevu. »Naš kolektiv ni bil tiste vrste pokrovitelj, ki bi organizatorjem nudil le denarno pomoč. Za sarajevske igre smo neposredno delali, obenem pa tudi posredovali in usklajevali,« poudarja Dušan Grabnar, generalni direktor Slovenijašporta.
Res. ta naša specializirana trgovinska organizacija je pripravila široko licenčno proizvodnjo najrazličnejših izdelkov z olimpijskim znakom. Tako so visoko zavihali rokave v mariborskem PIK, kranjski Planiki, pa Merkurju iz Ade in tovarni MTČ iz Čakovca. Na pomoč pa so priskočili tudi obrtniki. Te izdelke se je obvezal prodajati Slovenijašport, ki je hkrati prevzel tudi tveganje, da bo s to opremo oskrboval trg tudi po olimpiadi. Od slehernega prodanega izdelka gre nekaj odstotkov seveda organizatorju iger: od pet do deset, odvisno od dogovora.
Kot koordinator je Slovenijales posredoval pri pogajanjih med tujimi tvrdkami in organizacijskim komitejem. Tako je bijo denimo z Adidasom, pa Toblerjem, ki je bil v Sarajevu uradni svetovalec za maže, in tudi Tyrolio, ki je sodelovala na igrah s svojim svetovno znanim programom.
»Vse te naše in tudi druge odločitve — neposredno smo namreč pomagali tudi našim udeležencem iger — bodo sčasoma rodile sadove,« pravi Dušan Grabnar. »Mislim, da se bodo ljudje pogosteje odločili za nakup športne opreme, še posebej v republiki, kjer so bile igre, zato smo tu odprli že svojo šesto prodajalno.«
Zimske olimpijske igre v Sarajevu so bile zares zanimiva pobuda za naše združeno delo.
Za nekatere malce manj, za mnoge zelo.
Zbral: Andrej Ulaga
Delavsk
Stari pregovori še držijo
Sonce sveti, dež pada, sleparji se pa ženo...
Zakaj sem ta pregovor napisal za naslov humoreske, vam na koncu branja ne bo težko uganiti.
Ko smo se etažni lastniki pred petnajstimi leti vselili v pravkar zgrajen blok s tristotimi stanovanjskimi enotami, je tudi nam, etažnim lastnikom stanovanj, posijalo — sonce...
Pozabljeno je bilo, da smo v stanovanja zabili dolgoletne prihranke in da bomo še dolga leta vračali na privarčevane milijone dobljene kredite.
Seveda se v blok nismo vselili le lastniki etažnih stanovanj, temveč tudi njihovi najemniki. Kar lepo smo shajali. Najemniki so plačevali najemnino, za nas, etažne lastnike, pa so se začele etažne težave: stroški, ki smo jih začeli plačevati, so imeli namreč tudi več »etaž«. Poleg stroškov za- elektriko, plin, ogrevanje, toplo vodo, čiščenje skupnih prostorov so začeli prihajati tudi drugi nemajhni računi, kot na primer za filter toplovodne postaje, za katero bi sodil, da je osnovrto sredstvo komunalne energetike. Vsaj jaz se zase ne spominjam, da bi mi ob nakupu stanovanja kaj omenili, da bom tudi solastnik toplotne postaje, za katero niti ne vem, kje je! Z enim stavkom povedano: sonce je etažnim lastnikom nehalo svetiti...
Po trinajstih letih od vselitve se je začel uresničevati drugi del naslovnega pregovora: dež pada... in s stropa stanovanja v najvišjem nadstropju je začelo curljati.
Sestal se je hišni svet in sklenil, da je treba nemudoma popraviti tisti del strehe, kjer je začelo zamakati. Kdo drug naj bi streho popravil kot podjetje, ki ga je družba osnovala za vzdrževanje stavb, ki so last družbe, in ki ima za takšne naloge tudi izurjene strokovnjake?
Hišni svet je dobil od omenjenega podjetja za popravilo strehe predračun. Etažni lastniki naj bi plačali vsaki stanovanjski površini ustrezen del stroškov, kar bi zneslo nekaj manj kot štiri nove tisočake, na najemnike pripadajoči del pa naj bi plačala Samoupravna stanovanjska skupnost. Skupni stroški popravila bi morali biti dobrih petnajst starih milijonov, toda ko je bila streha popravljena, je
račun znašal kar petintrideset starih milijonov in vsak etažnik bi moral plačati kar devet novih tisočakov ali 133 odstotkov več, kot je bilo prvotno dogovorjeno.
Začel se je cirkus. Hišni svet je zasedal, etažni lastniki so preklinjali. Jzkazalo se je, da sta obrtnik Heine in staninvestovec Bernik po svoji pameti odločila, da je treba popraviti večji del strehe,kot je bilo dogovorjeno.
Predsednik hišnega sveta je dobil na sestanku stanovalcev nalogo, naj priskrbi -za primerjavo še ponudbo drugega izvajalca. V družbenem podjetju »Monter« so predsedniku takoj ustregli. Kar iz arhiva so potegnili ponudbo, ki so jo približno ob istem času dali za prekritje strehe na industrijski hali 1MP.
Cena je bila domala enaka: Heinejeva
1100.00	din za kv. m, »Monterjeva«
1107.00	din za kv. m. Toda Heinejeva izolacija je enoslojna, »Monterjeva« pa trislojna (protiparna, toplotna, hidroizolacija).
— Neverjetno! so vzklikali etažni lastniki. Morda je pomota? Predsednik naj priskrbi ponudbo s točno takšnimi elementi kot so v Heinejevem predračunu!
Tudi to smo dobili.
— Kože si ne bomo pustili odreti, so sklenili.
Za enako delo, kot je bilo prvotno opisano v Heinejevem predračunu, in ki naj bi skupno veljalo 153.644,00 din, je »Monter« zahteval domala za polovico manjši znesek: 81.299,70 dinarjev ...
Tedaj so etažni lastniki zahtevali od predsednika HS, naj pokliče na pomoč tržno inšpekcijo. Ta je ugotov ila:
1.	Heine ima s Staninvestom sklenjeno pogodbo;
2.	Heine ima potrjeno ceno režijske ure 140,00 din od Skupnosti za cene mesta Ljubljane;
3.	Heine ima cenik za krovsko kleparska dela potrjen od Samoupravne stanovanjske skupnosti!
Tako! Ali je vse v redu ali ni?!
In začela se je predzadnja predstava tega cirkusa.
Samoupravna stanovanjska skupnost, to je tista, ki je odobrila Heineju cenik in ki jo zastopa DO Staninvest, tozd za tehnične in računovodske storitve, katerega delavec Borut Bernik je z obrtnikom Heinejem »samoupravno« odločil, da je treba popraviti za dvajset starih milijonov več strehe, kot je bilo dogovorjeno, je vložila proti etažnim lastnikom, ki niso hoteli plačati računov, mandatne tožbe. Etažni lastniki so ugovarjali.
Ker je Temeljno sodišče v Ljubljani prenatrpano s takšnimi tožbami, se hodijo toženci zagovarjat na enoto temeljnega sodišča v Domžale.
Prve sodbe »V imenu ljudstva!« so izrečene: etažni lastniki morajo plačati Staninvestu utoževane zneske z obrestmi in vsak še za dobra dva tisočaka in pol sodnih stroškov.
Iz obrazložitve v sodbi se bodo etažni lastniki lahko marsičesa naučili, predvsem to, da ni osnovna samoupravna enota svet stanovalcev, temveč da je to skupnost obrtnika Heineja in delavca Stanin-vesta Bernika, ki »samoupravno« lahko odločata, koliko je možno potegniti iz žepov etažnih lastnikov...
Etažni lastniki so jima hvaležni: lahko bi odločila, da je treba popraviti še streho nad sosednjim delom bloka in proračun bi bil sedemdeset starih milijonov, ali pa kar streho nad vsem blokom, kar bi zneslo, na pamet računano, 700 starih milijonov.
, Našel se bo kdo„ki bp rekel, da nimam prav. Tisti tretji del pregovora v naslovu, sleparji se pa ženo... da nima nobene prave zveze z opisanim sporom.
Saj res! Kdo pa naj bi bil pri vsem tem slepar? Vi ne veste, jaz pa vem! Streha! Da, streha! Ta salamenska streha po treh letih, odkar' je bila popravljena, spet pušča, in to prav na tistem mestu, kjer je puščala pred popravilom...
Pravijo, da je izvajalec del medtem umrl. Bog mu daj vse dobro na onem svetu! Že stari Latinci so pravili: »De mortuis nihil, nisi bene«. Po naše: »O, mrtvih nič, razen dobro..«
Kaj pa o živih?
Tine Trn
Dogodivščine Jožka Koprive
Pogovor gluhih
Časi se spreminjajo, hkrati z njimi pa tudi naš samoupravni besednjak. Kurir Jožek si je dolga leta zapisoval nove izraze, ki jih je slišal na sestankih ali bral v časnikih in postal je pravcati izvedenec za jezikovne umotvore zdajšnjih samoupravljavcev. Z njimi zabava sodelavce in jezi Micko, ki se je medtem upokojila in Jožku gospodinji v hiški na tovarniškem dvorišču, v katero sta se vselila pred dobrimi tremi desetletji.
Nekega dne lanske jeseni je ženi sporočil:
»Individualni poslovodni organ me je poslal na občinsko skupščino, predsednik komisije za delovna razmerja pa v .Glas komune', kjer bomo objavili prosta dela in naloge sekretarja samoupravnih organov. Vrnil se bom takoj, ko bom nehal združevati dela in sredstva. Za kosilo skuhaj krompirjev golaž.«
Nekaj tednov kasneje je prišel v Tovarno poljedeljskega orodja mlad politolog in postal sekretar samoupravnih organov. Bil je prvi tovrstni sekretar v kovačiji ob Krivem potoku in delavci so pri-.čakovali, da bo veliko postoril za njihovo samoupravo. Fant je bil namreč zagret za to delo in imel je polno malho znanja. To znanje je radodarno trosil na sejah delavskega sveta, na zborih delavcev, na sestankih sindikalnih skupin. Prišel je tudi
na pomenek režijcev, med katere sodi Jožek Kopriva, in tamkaj je stari kurir prvič slišal v šoli naučeno modrovanje pravega strokovnjaka za politične vede. In moral je priznati, da mladeniču ne sega niti do kolen.
Pogovarjali so se o pomanjkljivostih njihove samouprave in delavci so rekli, da na sestankih obilo govorijo, odločajo pa drugi, se pravi vodilni tovariši, toda vsaka njihova odločitev še kako vpliva na delavčev žep.
Novopečeni politolog je takoj predpisal zdravilo:
»Objektivna situacija je morda resda takšna, vprašati pa se moramo, kaj delajo subjektivne sile, ki bi morale združevati individualni in kolektivni interes v skupno samoupravno akcijo in pri tem upoštevati pluralizem samoupravnih interesov.«
In je pojasnil, kaj vse bo treba storiti, da bi »stanje sanirali«; seveda ne s »parcialnimi rešitvami«, pač pa z »intenzivno aktivnostjo« socialističnih sil.
Delavci so ga molče poslušali in ko je umolknil, se je oglasil Kopriva in dejal:
»Tudi mi znamo govoriti, da nas le malokdo razume. No, pa mi povej, kaj tole pomeni. Lišipite lemete levte luhute.«
Delavci so se zakrohotali, saj so poz-
/ /
— Rekli smo: časnik naj bo glasilo organiziranih delavcev. Kaj misliš, tudi je7 JANEZ VOLJČ: Seveda je! Hvala vam. tovariši. sindikalno organizirani delavci, ker ste v vseh teh dolgih letih našega skupnega ustvarjanja DE storili toliko napak in imeli pri svojem samoupravnem delu toliko slabosti, da sem dobrega četrt stoletja pisal kozerije. Upam, da bomo tako prizadevno sodejovali tudi v prihodnjih petintridesetih letih. Se priporočam!
nali pastirsko latovščino, sekretar pa je zahteval pojasnilo in ga dobil:
»Vidiš, tole je bil pogovor gluhih. Ti mene ne razumeš, jaz pa tebe ne. Kako naj bi skupaj orala?«
Pa sta potlej kar dobro orala in Jožek nikoli več ni rekel sekretarju »Piši me \ uh«, kajti v hudih časih ljudje hitro najdejo skupen jezik in delavci Tovarne poljedelskih strojev so ga našli, ko so iz zaključnega računa spoznali, da so lansko poslovanje končali z izgubo. O tem. kako je Kopriva razkrival vzroke m posledice izgube, pa kaj več — prihodnjič.
Jane: Volje
M
Kako so Primorci pozdravili svojega olimpijskega junaka
»Jure,
ti si naš ponos!«
Miodrag Govedi"'11 Damjan križnik
enotnost
^ poklicu maskerja-lasuljarja
Zakaj nas
le cenijo
Nace Krumpak:
Sreča je, da nimamo več toliko denarja; tako ne moremo delati velikih napak
se morda že kdaj vprašali, aj pravzaprav delajo tisti, ki Opravljajo poklic maskerja-lasu-Jarja, da si v filmski ali televizij-J.1 ^špici« zaslužijo mesto ob re-ISerjih, scenaristih in drugih Uglednejših« ljudeh? Tisti med .-airi'. ki ste s kakšno amatersko ‘gtalsko skupino že kdaj stopili J*a oder, najbrž ne. Drugim pa bo a Poklic predstavila Marija Ju-?y*č, ki se na ljubljanski televi-Z|J1 z lasuljami in maskami uk-Varja že 14 let.
» ^Svoje delo vam bom verjetno e najbolje predstavila s primerni iz televizijske oddaje Sreča-pa» pri kateri često sodelujem in 1° najbrž gleda tudi veliko vaših
govarja. »Najprej vzamem vse potrebne mere in jih nanesem na lesen prototip. Nato oblikujem montažo iz tila, kakor se imenuje poseben material. Sledi izbira las, ki morajo ustrezati tako barvi kot tudi dolžini. No, potem jih začnem »vozljati«, dokler iz njih ne nastane lasulja. Končno jo še dodatno oblikujem. To je vsa skrivnost.«
Marija Jurovič mnogokrat ne ve za nedelje in praznike. Narava njenega dela je pač taka, da mora biti vselej pri roki. Pa ne le v zgradbi RTV, temveč tudi na terenu. Zato se večkrat vpraša: »Zakaj toliko ljudi ne ceni našega dela...«
Zdravko Erjavec
jfij
I
Pl
Tudi zaradi Marije Jurovič (stoji) je televizijska napovedovalka Metka ^ rnirih-Vogelnik še lepša. (Slika: Lojze Kerštan)
talcev,« začne svojo pripoved ^rija Jurovič. »Poglejte, vodi-J-lja Srečanj Mita Trefalta sem 0rala veni izmed oddaj »posta-ati« v 105 let starega možakar-•Ja’ drugič pa spremeniti v prilet-°> a prikupno babico. Ne mo-ete si misliti, koliko dela je bilo P°trebnega! Trefalt je moral biti Pa čimbolj podoben liku, ki sta jp Zahtevala režiser in kostumo-§^af. Da je dobj-o izdelana maska en od poglavitnih dejavnikov sPešnega nastopa, je odveč iz-
sijati besede. .«
Sicer pa lasuljar in masker Krati počne še vse mogoče ruge reči: dela lasne dodatke, »tupeje« aii moške in ženske asne vložke, brade, obrvi, spleta klte itd. »Mnogi najbrž niti ne pdo, da mora sleherni, ki ga £aka nastop pred televizijsko Kamero, skozi naše roke. Pa ne le 2g°lj zato, da bi bil lepši, temveč Zatp, ker to zahtevajo pravila te-vevizijskega snemanja,« v eni od štirih maskirnic ljubljanske te-evi2ije pojasnjuje Jurovičeva.
In kako napravite, denimo, la-ulJo, nas zanima naprej. Njega ni je takšen posel obvladal še Sak frizer, v dandanašnjih časih »rJ6 ^kšnih verjetno zelo malo. * Odvisno od tega, za kakšno g‘avo jo delam,« simpatično od-

DROGE

Droge v svetu in pri nas
avtorjev Leva Milčinskega, Martine Tomori in Franca Hočevarja. Ta knjiga prinaša vsakovrstnemu bralcu nepogrešljivo vedenje o tem, kaj je droga, zakaj človek išče in zlorablja drogo, kam ga zloraba pripelje in kako mu pomagamo.
Cena knjige je 600 din
Delavska enotnost
»Z mano je samo na začetku težko, potem gre lažje,« pravi.
— In če vseeno poskusimo.
»Torej: vas Polenca, kraj Kristan vrh, fara Sv. Peter nad Medvedjim selom, pošta Podplat, matični urad Pristava, železniška postaja Stranje, občina Šmarje pri Jelšah.«
— 26. januar 1940. leta. Sin malega kmeta. Sedem otrok. Končal gimnazijo v Celju, VEKŠ v Mariboru in Visoko šolo političnih znanosti pri CK ZKJ v Beogradu...
»Napaka. V Beogradu nisem diplomiral, ker sem, namesto da bi zagovarjal diplomo, odšel v Makarsko, kjer sem začel postavljati na noge naselje Počitniške zveze...«
— Bili ste predsednik mladine, dve leti na občinskem komiteju ZK, direktor v izgradnji, svetovalec predsednika občine v Šmarju, zdaj ste pomočnik predsednika poslovodnih koordinacij pri Razvojnem centru...
»Hvala, da ste preskočili tisto ponesrečeno leto, ko sem poskušal postaviti na noge analitsko službo družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, ker so mi takrat dokazali, da politika tega ne potrebuje ...
— Nekateri menijo, da vi določene stvari prehitevate, da vas kdaj pa kdaj zanese...
»Jaz nič ne prehitevam. Nimam pač birokratskega sloga razmišljanja. Zato tudi trdim, da nas ne bo dotolkel nobeden dolg, temveč naša miselna lenoba.
— Resnici na ljubo je nevsakdanje, če nekdo — tako kot vi, vsaj pravijo tako — najprej vpraša, kako velika je pisarna in kolikšen bo osebni dohodek.
»Točno tako. To je moj princip. Že dolgo tega sem namreč ugotovil, da je to oboje še kako pomembno. Čeprav je res, da meni samemu niti velika pisarna niti plača nič ne pomeni. Nimam namreč niti malo ambicije, da bi obogatel. Lahko preverite v banki. Od 1970. leta, ko sem prenehal dopisovati v Komunista, ni na mojem žiro računu niti pare. Toda v Šmarju so me pretentali tako za pisarno kot za plačo.«
— Kolikšni so zdaj vaši osebni dohodki?
»50 tisoč.«
— Trdite, da ste eden redkih, ki dela le tisto, kar ga veseli. To je dokaj nevsakdanje.
»Osebni dohodek je zagotovo bistven element za status človeka. Res je, v službo hodim tudi zaradi denarja. Toda bolj zanimivo je delo. Po moji filozofiji narediš kariero takrat, ko delaš le tisto, kar te veseli. Več se v poklicu ne da doseči. Toda, ko to dosežeš, se z delom poistovetiš in postaneš uspešen. Jaz bi bil še kako problematičen delavec, če bi mi nekdo odrejal drugačno delo, kot ga opravljam. Žarne bi bilo vsakega dinarja škoda, kajti ni ga slabše opravljenega dela, kot je tisto, ki ga opraviš in vanj ne verjameš.«
— Kako bi imenovali vaše delo?
»Uradno se imenuje vodja združevanja dela in sredstev ter vodenja skupnih projektov Razvojnega centra.« -
— Kaj je to?
»Na kratko je težko povedati. Gre za iskanje idej, denarja, lokacij, sodelavcev, izvajalcev, nosilcev projektov...«
— Torej nekaj podobnega, kot ste to počenjali na Kozjanskem? Takrat vas je bil glas, da če so vas kje vrgli skozi vrata, ste se skozi ključavnično luknjo prerinili nazaj...
»To je krvavo delo. Moraš biti malo premaknjen, da ga opravljaš. In jaz sem prav toliko premaknjen, da me to veseli, da je smisel mojega življenja. Veste, najtežje je pametnemu človeku dopovedovati in dopovedati, da je nekje nekaj še
pametnejših in pametnejšega. Pri nas je s tem toliko težje, ker smo se navadili živeti tako, da je nenehno kdo drug mislil na nas, skrbel za nas. Zakaj bi naj torej kaj spreminjali, če nam je tudi tako dobro.«
— Poznavalci trdijo, da imate vedno pri roki štiri predloge?
»Res je. Tudi v praksi ugotavljam, da med štirimi en predlog prodre.«
— Kaj je to predlog? Ideja? Načrt?
»Najprej gre za idejo. Še tako smešna ideja je vredna razmisleka. In idej je polno vsenaokrog. Za njih slišiš za točilno mizo, na potovanju, med svečanim kosilom. na cesti, med neko sejo. Toda najprej moraš vedeti, kaj bi rad. Potem moraš v to, kar bi rad, verjeti. In ko tudi verjameš, moraš to tudi hoteti; in če tudi hočeš, moraš še znati. Prve tri stvari so odvisne samo od tebe, četrto — znanje — to lahko kupiš. Jaz pravim, da je to enako, kot če si zaželiš ženske. Najprej moraš vedeti kakšno, potem moraš biti
prepričan, da si jo želiš in — znati jo moraš osvojiti. Če samo ena stvar med temi manjka, dekleta nikoli ne boš imel. Pri mojem poslu je podobno. Najprej ideja, ki te osvoji. Potem pride faza prepričevanja svojih sodelavcev, potem tistih, katerim je ta posel namenjen, potem onih, ki bodo zadevo financirali, pa onih, ki jo bodo realizirali in onih..., to je zapletena in dolga veriga. Večina na tričetr-tine poti omaga, nekateri tiščimo naprej. V tem je vsa razlika.«
— Na Kozjanskem se vas radi spomi-
njajo.
» V tistem času nam je uspelo realizirati 'več projektov kot prej od fevdalne dobe pa do druge vojne skupaj. Zanimivo pa je, da smo se nenehno vrteli okrog Šmarja in Bistrice ob Sotli in prav v teh dveh krajih nismo ničesar uspeli.«
— Bistrica je zajeta v vašo idejo o Spominskem parku.
»Toda v Bistrici je tudi vgrajen temeljni kamen za tovarno, ki je še ni!
— Kako se počutite, če vaš trud ne rodi sadov?
»O tem ne razmišljam dosti. V zameno obdelujem že dve, tri druge ideje. Enako, kot je zame konec, ko neka zadeva steče, ko se začne realizirati. Takrat zame ni več zanimiva. Neuspeh je zame potrditev že znanega, da namreč nismo dela opravili dobro, da smo nekje naredili napako. Toda poudarjam, da zagovarjam in stojim samo za idejo, v katero sem sam prepričan tako zelo, da tudi pijan drugače o njej ne bi mogel govoriti. Poznam ljudi, ki tri četrtine svojega življenja delajo nekaj, za kar vedo, da nikoli ne bo uresničeno in nikomur ne bo koristilo. Toda oni delajo, za to dobijo lepo plačo in tako živijo.«
— Toda danes ugotavljamo — pred nami so to izkušnjo že plačali Italijani in
Francozi na svojem nerazvitem območju — da projekti »na ključ« niso ekonomska rešitev in pomoč nerazvitim.
»Strinjam se. Ta model je pri nas dolgo veljal za avreolo, jaz pa trdim nasprotno. To je bilo moč početi v politiki »darovanja«, dajanja denarja brez vračanj. To ne vzdrži nobene ekonomske zakonitosti. Na koncu koncev nekdo vedno plača. In takoj smo pri odgovornosti. Pri tem je zanimivo, da mojemu delavskemu razredu nihče ne skuša dopovedati, da je končna odgovornost — materialna odgovornost. Vse druge razlage so larifari. Tu zamolčimo celo ljubega Marxa, ki pravi, da je materialna odgovornost končna konsekvenca.«
— Kako potem uspevate v vašem kolektivu obdržati zaupanje v vaše delo, ko gre vendar za nenehen riziko, ki potegne za sabo na desetine milijonov dinarjev.
»Narava našega dela je na povsem drugačni osnovi od tistega, čemur smo bili priča še do nedavna. Kot je bilo to v času, ko je nekdo denar delil na takšni ali drugačni osnovi. Gre za združevanje dela in sredstev, pri čemer ne smemo pozabiti, da sem tudi sam in naš kolektiv življenjsko vpleten. Torej ni samo ideja, načrt, izvajalec in objekt, temveč gre za to vse plus proizvod, kadri in trg. Kaj ti pomaga nov objekt in proizvodnja, če je ta nerentabilna, oziroma je ne moreš prodati. Stabilizacija ali kakorkoli že temu rečete, ima to dobro stran, da nimamo več toliko denarja, da bi lahko delali velike napake!«
— Pravite, da ste v svojem življenju uganili samo dve pravi?
»Verjetno sem še kakšno, toda usmerjanje v drobno gospodarstvo in ta sistem jugoslovanskih butikov, to je pogrunta-cija kot grom! Samo pomislite na verigo malih prodajaln, ki je prepletena po vsej državi, predvsem pa v turističnih krajih, in kjer lahko kupiš resnično najkvalitetnejše in eksluzivne proizvode domače industrije. Od Mure do Rašice, od Siro-gojna do celjskih Zlatarn, od kristala iz Rogaške do izdelkov vrhniških usnjarjev. Že zdaj je čez petdeset kolektivov, ki bodo na samoupravni naravnanosti zagotavljali kvaliteto in izdelke, ki jih doslej nisi mogel ali sploh nisi našel v naših prodajalnah. Ponujali pa smo lesene osličke in kič.«
— Zakaj menite, da smo tako trdi pri nekaterih stvareh?
»Navajeni smo tako živeti in misliti. Čim manj delati! Pogrešam tudi mlade s svojimi idejami. Ko pomislim nazaj, na mojo generacijo, smo bili bolj agresivni. Pri gimnaziji ni bilo igrišča, organizirali smo brigado in ga zgradili. Zdaj pa mladih nikjer ni. Za nič se ne borijo, vse jim je dobro in to je zastrašujoče.«
— Kaj in kdo vam pri vašem delu največ pomaga?
»Teh je mnogo in jih ni moč vseh našteti. Samo pomislite, kdo vse je soudeležen pri enem samem majhnem projektu! Ugotavljam pa, da so mi v veliko pomoč poznanstva, ki sem jih sklenil med svojim političnim delom in šolanjem ter prek športa. Nikoli nisem verjel, da me bo zaradi mojega navdušenja nad rokometom poznalo toliko ljudi.«
— V miznici imate več deset projektov za pomoč drugim republikam, v končni obdelavi je tudi »Sistem jugoslovanskih butikov«. Kaj še načrtujete?
»Na to vprašanje vam ne znam odgovoriti, kot tudi ženi ne vem povedati, če pridem na kosilo danes, jutri ali pa me sploh do sobote ne bo. Tako je s tem. Vam pa lahko povem, kaj bom naredil 25. decembra 1999. leta!«
— Oprostite...
»Za božič 1999. leta bom vzel dopust, ki bo trajal do 26. januarja v letu 2.000. Tedaj bom še v penzijo...«
Janez Sever
Ljubljana, 23. februar 1984
stran
Delavska enotnost
Bernardin je pomedla pravcata burja
»Prisilni upravitelj« so lahko le delavci
Donitove naložbe v povečanje izvozne proizvodnje
I
H
I
Februarski večer v Bernardinu. Na prvi pogled kot bi prišel v mesto duhov. Le redka senca s privihanim ovratnikom smukne, nagnjena v burjo, čez betonsko ploščad ob marini. Ampak ima kam smukniti! Kljub pozni uri je odprta tu trgovinica, tam butik pa gostišče, slaščičarna... Prostori urejeni, natakarji nasmejani, ustrežljivi. Čemu ta opis? No, kdor se spomni Bernardina od »včeraj«, bo razumel. Njegova podoba je obrnjena na glavo.
Naslednje jutro obiščemo Ivana Siliča, direktorja bernardinskih hotelov. Vse manj so toliko očitan betonski zmazek. Povsod novi nasadi, sveže cvetlične grede, trate. Kaj se je torej zgodilo?
»Po petih letih dela \ Emo-ninem hotelu v Avstriji sem pred letom prišel sem,« pripoveduje Ivan Silič. »Sprejel sem nehvaležno nalogo prisilnega upravitelja — čeprav tedaj še nisem vedel, kako nehvaležna bo v resnici. Sicer pa prisilna uprava ni pravšnji izraz, vsaj pri nas smo se šli resnično ukrep družbenega varstva. Veste, zakaj je do njega prišlo. Nevzdržni medsebojni odnosi, discipline nobene, samouprava in družbenopolitične organizacije pa le mesto za spletke in prepire, osebna obračunavanja. Od tod normalno nekakovostne storitve, slaba učinkovitost dela in slabo poslovanje.
Jasno je bilo, da tega ni moč rešiti z nobeno upravo, še najmanj pa s prisilno. Ključ je bil in bo le v zavzetem delu vsakega člana kolektiva in v res samoupravnem reševanju vseh težav.
Bernardin je velikanski objekt. Ne trpi nobene inproviza-cije. Nujna je bila torej visoko strokovna organizacija dela, poslovanja in vodenja. In kajpak nagrajev anje po delu! Brez tega je dandanes uspeh nemogoč. V minulem letu smo le uspeli dvigniti osebne dohodke na raven drugih hotelov na
obali. Politika varčevanja za vsako ceno, se pravi tudi pri nagrajevanju, se je tako kot povsod tudi v Bernardinu pokazala kot pravcata katastrofa.
Takšnega »varčevanja« se nismo otresli le pri nagrajevanju. Vlagali smo v vzdrževanje, saj je bil objekt več kot zanemarjen. Posodobili smo opremo, okrepili reklamo predvsem v tujini, odpirali nova prodajna mesta — če pa smo hoteli kaj prodati, smo morali popestriti ponudbo, od gostinskih uslug do vrste prireditev. Ko sem prišel sem, si komaj lahko kupil nov kozarec. Tako se pač ne gtoreš igrati gostinstva!«
Nasmehi namesto mrkih obrazov
Nov veter torej, prava burja. Pomedla je nesnago, malomarnost, nezainteresiranost. Ne brez učinka. Lani so imeli za dober odstotek več tujih nočitev, domačih sicer nekaj manj. a zaslužili so več kot leto prej. Izguba kopni, sicer počasi, a spodbudno se kopiči ostanek dohodka. Ni čudno, da srečaš nasmeh namesto mrkih, brezvoljnih obrazov. V času ukrepa so sc zbori delavcev kar vrstili. Uvedli so svoje glasilo, sindikat je pripravil precej srečanj. takšnih bolj politično pa tudi takšnih tovariško obarvanih. Letošnje leto so delavci imenovali »leto strokovnosti, kakovosti in prijaznosti«. Pripravili so anketo, s katero bodo
gosti ocenjevali njihove storitve. Poleg pravilnika za res stimulativno nagrajevanje imajo še poseben pravilnik o tekmovanju za delavca meseca, le-ta pa pravilnik o spodbujanju ustvarjalnosti. Delavski svet je zaživel, kaj je to nesklepčnost, sploh ne vedo več. »Ne morem, ne smem«, ki sta bila krinka za nesposobnost, sta zradirana. Pristojnosti in tudi odgovornosti so točno razmejene.
Toliko iz klepeta z natakarji. Ivan Silič pa naprej:
»Kadri so bili naša najšibkejša točka. In kako bi ne bili?!
bodo vsi podpisniki posojil v sozdu Emona.«
Še smo se menili o novih načrtih. Bernardin prvi v Jugoslaviji uvaja računalniški način rezervacij, recepcij in blagajn. Pravijo, da tak sistem naravnost prisili k urejanju »šlampa-rije« naprej. Potem nova zabavišča, stojnice, družabna ploščad za 800 gostov. Prodaja za letos že zdaj prav dobro kaže — na tujem trgu seveda, od koder bo približno 85 odstotkov gostov. Odklenkalo je prejšnjemu prodajnemu geslu »nižaj ceno, da le dobiš gosta«.
Stoli v
Bernardinu bodo to poletje polni — zadovoljnih gostov.
Fotografija: Janez Pukšič
Izgube, prazni skladi, nobenih stanovanj, brez sredstev za izobraževanje, usposabljanje, nagrajevanje. Povedal sem že, da je to varčevanje na napačnem koncu in v te namene zdaj dobesedno postrgamo vsak razpoložljiv dinar. Kajpak nas še dušijo dolarska posojila, a breme smo si olajšali z ugodnimi bančnimi dinarskimi posojili. Še o poslovanju — načrtovanih 70 milijonov dinarjev izgube smo zmanjšali na 15 milijonov dinarjev. Pokrili jo
Zdaj je geslo »predvsem naša kakovost, pa bo tudi gost dober«.
Po prejšnjih obiskih, s katerih smo odnesli le vtise popolnega razkroja in brezupa, nas nekaj naravnost sili v komentar tolikšnega preobrata. A kako komentirati? Zapišimo raje star gostinski rek »zadovoljen gost je najboljša reklama«. Mi sicer nismo bili gostje — a odšli smo zadovoljni.
Ciril B raj er
Iskra-Telematika bogati tuje licence z lastnim znanjem
Tehnološki
skok
v prihodnost
nm *
A vtomatsku telefonska centrala Metaconta :a zdaj še pomeni gta\ -nino programa Telematike, vse bolj pa se nveljdvljajo elektronski m digitalni telekomunikacijski sistemi.
Telematika je kot posebna delovna organizacija v Iskri šele dve leti. Ker izdelujejo terminale, centrale in druge zahtevne komunikacijske sisteme, v trgovinski prodaji pa pravzaprav ponujajo samo telefone, so širši javnosti manj
znani, zato pa toliko bolj strokovnim krogom. Telematika je izdelovalec uveljavljenih avtomatskih telefonskih central Metaconta in hkrati največji proizv ajalec računalnikov v Jugoslaviji. Vendar pa so zanje, v nasprotju z Iskro-Delto. raču-
nalniki samo sestavni deli (denimo krmilniki) central.
Konvertibilni izvoz Iskre Telematike je v letu 1983 znašal blizu 14 milijonov dolarjev, v letošnjem letu pa naj biže izvozili za 20 milijonov dolarjev blaga. Ker je Telematika največji porabnik mikroelektronike, ta proizvodnja pa je pri nas slabše razvita in ne dohiteva svetovnih dosežkov na tem področju, je kranjska delovna organizacija vezana na velik uvoz (lani 15 milijonov dolarjev). Kot pravijo sami: »Naslonitev na lastne moči na področju te-lematskih sistemov pomeni ustvarjalno povezanost domačih izvorov znanja in njihovo optimalno dopolnitev z nekaterimi svetovnimi dosežki in tako zdržati korak s svetovnim razvojem. Vsaka druga alternativa pomeni stagnacijo...« Torej ni naključje, da se Telematika ravno pripravlja na prenos tehnologije za SISTEM 12 v telefoniji, zopet po licenci BTM. To bo njihovveliki tehnološki skok v prihodnost, ki bo po predračunu veljal 2.26 milijarde dinarjev in dodatnih 5 milijonov dolarjev za uvoz opreme s sovlaganjem belgijskega prodajalca licence. Povejmo. da je projekt med drugim povezan s sistemsko rešitvijo programov sedanje DO Elektrozveze, katere večji del bo prevzela Telematika (področje radijskih zvez, usmerjenih zv ez. kakor tudi telefonskih in telegrafskih prenosnih sistemov).
Sev eda pa Telematika ne pozablja na domače znanje. Na podlagi dopolnjenih izkušenj.
ki so si jih pridobili v desetletju z Metaconto, letos uv ajajo program elektronskih hišnih central in terminalov:	ISKRA
2000. To je hkrati tudi prva faza proizvodnje digitalnih central v Iskri (prva centrala v prometu konec 1982, začetek proizvodnje v letu 1983 in serijska proizvodnja v letu 1984). Centrale so krmiljene z doma projektiranimi mikroračunalniki, digitalno komutacijo in družino zahtevnih mikrovezij. Tehnologija je 5-mikronska: na jv eč. kar na sedanji razvojni stopn ji zmore Iskra-Mikroelek-tronika v Stegnah, medtem ko bo šel svetovni razvoj v dveh do treh letih od današnjih 3 mikronov (Sistem 12!) na enega samega... Projekt ISKRA 20()() zahteva vlaganja v višini 1.2 milijarde dinarjev , dodatno pa še 7.2 milijona dolarjev za uvoz opreme. Potrebne devize naj bi si zagotovili v okv iru drugega paketa kreditov IFC v letošnjem letu, medtem ko so se z belgijskim družabnikom naposled pogodili o kreditiranju storitev in dobav za Sistem 12. Direktor kranjske Telematike Bojtm Klemenčič poudarja, da gre za kompleksen prenos ne samo najzahtevnejših tehnologij iz Sistema 12. temveč tudi znanj, ki so potrebna za razvoj Iskre 2000 oziroma so splošno uporabna. Telematika koncernu ITI tokrat ne bo plačevala klasične licenčnine, pne pa 4,75 odstotka čiste letne pro daje v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, od neto prodaje na drugih trgih p;i 7.75 odstotka.
Izvoz
izboljšuje
rezultate
Letos bodo v delovni organizaciji DONIT Medvode končali naložbo v avtomobilske filtre, ki je veljala skupno 350 milijonov dinarjev, financirali pa so jo iz sredstev, ki so jih združile vse članice sestavljene organizacije »Kemija«. Poudariti je treba, da gre pri tem skoraj izključno za vlaganja v stroje (večidel uvožene) in da je naložba izrazito izvozno usmerjena, saj bo samo letos omogočila povečanje izvoza od 9,5 milijona na 12,5 milijona dolarjev, v letu 1985, ko bo razširjena proizvodnja dosegla polno zmogljivost, pa še za nadaljnja 2 milijona dolarjev.
Pred nedavnim je bil sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev tudi za naložbo v proizvodnjo specialnih ablativnih smol, ki bo veljala 150 milijonov dinarjev. Tudi v tem primeru gre predvsem za nakup strojne opreme za proizvodnjo, ki bo s 60 odstotki zmogljivosti usmerjena v izvoz.
Nedvomno najzahtevnejša pa je prav tako izrazito izvozno usmerjena naložba v rekonstrukcijo proizvodnje tehničnih laminatov. Približno po tretjino sredstev bodo prispevali Donit, banke in uporabniki teh laminatov, proizvajalci iz elektronske industrije, preostala sredstva pa izvajalci naložbe. Tudi ta investicija, ki jo bodo predvidoma končali v prvi polovici leta 1986, bo ob razširitvi asortimenta tehničnih laminatov v znatni meri pripomogla k povečanju izvoza. Zanjo je značilno precej domače strojne opreme.
Vsa proizvodnja v Donitu temelji na doma razvitih tehnologijah. Tudi za izdelke, s katerimi se uspešno uveljavlja skoraj izključno na zahtevnih zahodnih trgih. Donit doslej ni najel nobene tuje licence. Vse tehnologije je zasnovala razvojno raziskovalna temeljna
organizacija skupnega pomena* s pomočjo vseh, zlasti proizvodnih delavcev, ki jih je v velikem številu zajela množična inovacijska dejavnost. Da bi še spodbudili ustvarjalno delo, nameravajo v Donitu v kratkem vpeljati krožke za izboljševanje proizvodnje, za katere je med delavci precej zanimanja.
Jasna in natančno opredeljena proizvodnja in poslovna usmerjenost delovne organizacije je ob dolgoletnih prizadevanjih za osvajanje tujih tržišč pripomogla, da se Donit uvršča med organizacije z zelo uspešnimi poslovnimi rezultati. Omenimo naj samo, da se je celotni prihodek lani povečal za 25 odstotkov, dohodek za 21 odstotkov in dohodek na delavca celo za 40 odstotkov, pri čemer so povprečni osebni dohodki delavcev lani znašali 22.000 dinarjev mesečno, letos pa naj bi narasli na 26.800 dinarjev. Dohodek na delavca naj bi se v tem letu povečal za 33 odstotkov, akumulacija, ki je lani naraslaza 10, pa naj bi se v letu 1984 dvignila za 57 odstotkov.
V tovarni pravijo, da bodo visoki rasti fizičnega obsega in vrednosti proizvodnje v tem” letu propomogle predvsem naložbe, ki se bližajo h koncu. Vse prvine dohodka bodo znatno ugodnejše zaradi učinkov naložb, med katerimi kaže v prvi vrsti omeniti izboljšani izbor in višje cene izdelkov zlasti na tujem.
Zelo zahtevne cilje, kf so si jih letaš zastavili, bodo delavci Donita seveda lahko dosegli ali se jim vsaj približali le, če bodo čimprej odpravljene nejasnosti v deviznem poslovanju in če se med letom ne bodo (tako kot žal v minulem obdobju) spreminjale pravice delovnih organizacij pri gospodarjenju z ustvarjenimi devizami. N.Ž.
Končno nekaj manj trnja
Igor Žužek
Najprej vir in takojci dokumentacija. Lokacijsko dovoljenje na občini in potem gradbeno dovoljenje na pristojnem republiškem komiteju. Zdaj lahko zgradiš objekt — sledi tehnični pregled in zatem uporabno dovoljenje istega komiteja.
Ja. pa je objekt še vedno mrtev. To so namreč le »temeljna dovoljenja«. Podkrepiti jih je treba s soglasji — soglasje pravšnje interesne skupnosti, da je investitor evidentiran, kje gradi in če izpolnjuje pogoje: Naslednje soglasje daje distribucijski tozd. Zdaj daš še podatke o načinu in moči obratovanja in se tako dokoplješ do elektroenergetskega soglasja. Zadnje pokloni vodno gospodarstvo, ki je menda s soglasji še najmanj radodarno.
Nak. to ni citat spod peresa ogorčenega humorista. To je le skop opis trnove jvoti vsakega, ki se odloči graditi malo vodno elektrarno. Sicer o birokratskih ov irah (kako težje premagljive so od tehnoloških?!) pišemo že dolgo, v korak z energetsko stiskd pač. No. zdaj končno le lahko sporočimo nekaj spodbudnega.
Posebna delovna skupina pri slovenskem Elektrogospodar-stvu je namreč pripravila navodila za krčenje te trnove poti. V navodilih bo vsak lahko prebral, kam naj se obrne za vsa dovoljenja in soglasja, pa kakšno eiektro opremo potrebuje in kakšni so predpisi o zaščiti. Priloženi bodo obrazci za pridobitev energetskega in elektroenergetskega soglasja. Navodila v eljajo za vse mule vodne elektrarne do moči 36 kilovoltamperov.
Sploh se na elektrogospodarstvu trudijo čimbolj olajšati pot do male elektrarne in poenostavljajo vsaj procedure, ki so v njihovi pristojnosti. Na pobudo omenjene delovne skupine v posameznih elektrodistribucijskih temeljnih organizacijah že nameščajo posebne strokovnjake, ki svetujejo in pomagajo pri zbiranju soglasij. Lastnikom malih elektrarn plačujejo energijo, ki jo oddajo v omrežje po približno takšni ceni. kot jo plačujejo gospodinjstva. Pohvaliti velja tudi pobudo Republiškega komiteja za energetiko, naj bi obrtno združenje priznalo lastnikom malih elektrarn (seveda tistim, ki odvečno energijo oddajajo v omrežje) status obrtnika.	(• g
J
5
Delavska enotnost
Kako se otresti tehnološke odvisnosti od razvitega sveta
V primežu potreb

in možnosti
Za sedanje ekonomske odnose Jugoslavije s svetom je značilno, da okrog štiri petine vse naše menjave v tujino poteka z evropskimi gospodarstvi, pri čemer pa je menjava z zahodnoevropskimi razvitimi državami bolj uravnotežena kot s socialističnimi. Jugoslavija je svojo tehnologijo nakupila v glavnem od sedanjih članic Evropske gospodarske skupnosti. Po letu 1950 je postajala tudi vse pomembnejši uvoznik reprodukcijskih materialov in sestavnih delov iz teh dežel. Pred vojno in v prvem desetletju po vojni smo te nakupe plačevali z izvozom kmetijskih pridelkov in surovin, od druge polovice petdesetih do konca šestdesetih let pa smo začeli v te dežele izvažati industrijske izdelke in z njimi-postopoma nadomeščali izvoz kmetijskih pridelkov in surovin. Največ je Jugoslavija izvozila leta 1965.
Kljub naraščanju neblagovnega priliva pa je naša država začela v zadnjem desetletju z izvozom vse bolj zaostajati za uvozom, posebno še z izvozom v dežele s čvrsto valuto. Razpršeni jugoslovanski izvoz veli-
kega števila nestalnih proizvodov je namreč postajal vse manj zanimiv za proizvodno vse bolj specializirano zahodno Evropo, v kateri so se naglo razraščale različne multinacio-nalne družbe. Zaradi pomanjkanja kakovostnih konkurenčnih programov izvoza, to je takšnih z ugodno stroškovno sestavo, sodobno tehnologijo ter z učinkovito organizacijo proizvodnje pa tudi samega izvoza, je začela Jugoslavija izgubljati svoje že pridobljeno mesto in vlogo v mednarodni delitvi dela.
Republiško in pokrajinsko obarvana uvozno-izvozna politika države je povzročila največjo škodo prav tehnološko zahtevnejšim proizvodnjam, ki zahtevajo močno koncentracijo kapitala, tehnološkega znanja, pa tudi dokajšen obseg proizvodno tehnoloških ter finančnih zmogljivosti. Investitorji proizvodnih zmogljivosti namreč niso dovolj upoštevali stroškov proizvodnje, domačih zalog-surovin, kakor tudi ne tehnoloških dosežkov teh proizvodenj v razvitem svetu. Prav to je bilo krivo, da je v zadnjem desetletju prišlo do tolikšne tehnološke odvisnosti naše države od razvitega sveta. Da bi povečali proizvodnjo za izvoz, smo morali iz razvitih dežel razen tehnologije in opreme uvoziti tudi večino reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. Tako se je stopnja kritja uvoza z izvozom pri tehnološko zahtevnih proizvodnjah v menjavi Jugoslavije z deželami Evropske gospodarske skupnosti povečala od vsega šestino promila v letu 1958 na samo osemnajstino promila v letu 1978.
In kakšne so razmere na področju tehnološkega razvoja naše države danes?
Doklej vrtičkarstvo in solidarnost s slabimi gospodarji?
Nekaj več kot 1000 jugoslovanskih organizacij združenega dela kupuje tehnologijo pri nekaj 100 podjetjih iz razvitih gospodarstev pod sorazmerno težavnimi pogoji. Ob tem pa se še dogaja, da iste tuje tvrdke prodajajo enako licenco mnogim našim ozdom ali pa več naših ozdov kupuje podobne tehnološke rešitve od različnih tujih firm, kar otežuje ali celo onemogoča specializacijo in kooperacijo v jugoslovanskem gospodarstvu. Zato se naši ozdi tako glede programa proizvodnje kot razvoja prilagajajo strategiji tujih firm, namesto da bi se z enotno politiko razvoja znanosti in tehnologije opredelili za tista tehnološka znanja, ki jih moramo obvladati, da bi nenehno povečevali razvoj proizvajalnih sil.
Gospodarstvo je tudi premalo gmotno motivirano za izobraževanje strokovnjakov, raziskave in razvoj, še posebno pa za uporabo tega znanja v gospodarstvu. Jugoslavija ima precej raziskovalcev v primerjavi z razvitim svetom: na 10.000 prebivalcev jih je 10 — v primerjavi z okrog 20 do 40 na enako število prebivalcev v razvitih deželah. Vendar pa pri nas samo okrog 10 odstotkov raziskovalcev dela v neposredni proizvodnji, v razvitih deželah pa od 40 do 60 odstotkov. Pomemben vzrok nizke stopnje tehnološke opremljenosti naše industrije je tudi, da v Jugoslaviji praktično nimamo velikih organizacij združenega dela, takšnih, ki bi vključevale manjše enote iz vse države, imamo pa zato toliko več občinskih in republiških. Osnovno merilo za ustvarjanje in delitev dohodka ni produktivnost, zato nista niti gospodarstvo niti družba gmotno motivirana za več naložb v znanje, raziskave in razvoj, v organizacijo, čeprav predvsem takšne naložbe povečujejo učinkovitost dela ter s tem razvoj proizvajalnih sil. Tako smo dopuščali, da so kupovali enake licence in prejemali enake kredite za razvoj tako ozdi, ki so bili z lastnim razvojem že blizu mednarodni tehnološki ravni, kakor tudi tisti, ki so bili praktično brez raziskovalcev in brez pravih možnosti za razvoj. S socializacijo izgub in drugimi ukrepi ekonomske politike smo domačemu trgu odvzeli ekonomsko spodbudo za selekcijo med bolj ali manj uspešnimi gospodarskimi organizmi, tako da se je tehnološki napredek v jugoslovanskem gospodarstvu uveljavil brez jasne politike razvoja, kakor tudi brez delovanja tržnih zakonitosti.
Premajhna skleda za toliko žlic
Moč jugoslovanskega gospodarstva hromijo tudi veliki
materialni stroški in dajatve za infrastrukturo. Notranji vzroki zanje so predvsem izredno velike in negospodarne naložbe v vseh republikah in pokrajinah. Mnoge med njimi sploh niso dokončane, med že dograjenimi proizvodnimi zmogljivostmi pa jih veliko »proizvaja« izgube, kar zmanjšuje konkurenčnost reprodukcijske verige. Materialni stroški so preveliki tudi zaradi tehnološke zastarelosti procesov proizvodnje. Razvita gospodarstva so v zadnjih desetletjih občutno omejila rast materialnih stroškov z uvajanjem sodobnih tehnologij z manjšo porabo energije in surovin na enoto proizvoda ali pa so začela uporabljati obnovljive surovine in cenejše materiale. Pri nas pa teh možnosti nismo znali aji hoteli izkoristiti.
Zunanji vzroki večjih materialnih stroškov pa so: dražja energija in kapital ter podražitev tehnologije in znanja. Tudi dajatve nizkoproduktivnega in premalo učinkovitega jugoslovanskega gospodarstva so v zadnjem desetletju presegle mejo, ki jo naše gospodarstvo še lahko prenese brez večje škode za razvoj. Gospodarstvo najbolj obremenjujejo: zvezni, republiški, pokrajinski in občinski proračuni; financiranje skupne porabe, ki presega sedanjo stopnjo gospodarske razvitosti Jugoslavije, in previsoka stopnja režijske zaposlitve v samem gospodarstvu, saj se je delež neproizvodne režije zvišal od okrog 15 odstotkov v začetku šestdesetih let na več kot četrtino v začetku osemdesetih let.
Upravljanje z družbenimi sredstvi ob odgovornosti, ki izvira iz položaja delavca kot proizvajalca in upravljalca, bi moralo predvsem omogočiti delavcu, da bi s produktivnim delom in smotrno uporabo sredstev ustvarjal tolikšen dohodek, da bi si zagotavljal delitev po delu in obnovo družbenih sredstev v razširjenem obsegu.
Do največje rasti administrativne režije je prišlo prav ob oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela, saj so si tozdi praktično ustvarili enako administrativno režijo kot delovne organizacije.
Razvoj • gospodarstva in družbe je odvisen od samoupravnega združevanja, povezovanja in sodelovanja delavcev na jugoslovanskem gospodarskem področju •— na podlagi ekonomskih interesov proizvajalcev.
Prav integracijske zveze v reprodukcijskih celotah so ekonomska nujnost in zakonitost sodobne proizvodnje in menjave in hkrati nujen pogoj za to, da bi združeno delo zagospodarilo s pogoji za proizvodnjo in delitev ter da bi postalo osnova večje stopnje družbene integracije v državi in v ekonomskih odnosih s tujino.
Vinko Blatnik
Ob rob 4. seji odbora za inovacijsko dejavnost pri RS ZSS
Spoštovanje je pomembnejše od podpisa
Odbor za inovacijsko dejavnost pri Republiškem svetu ZSS je posvetil svojo četrto sejo, bila je minuli petek v Ljubljani, predvsem razčlenitvi opravljenega dela v minulem letu, načrtom za letos in pripravam na problemsko konferenco Zveze komunistov Slovenije o inovacijski dejavnosti. Največja sejna dvorana republiškega sindikalnega sveta je bila ob tej priložnosti bolj prazna kot polna, kar vsaj delno kaže na malce mačehovski odnos do ustvarjalnega področja, ki mu sicer pripisujemo tolikšno prihodnost.
Ocena dela v preteklem letu še je prepletala s programom za v prihodnje, saj so nekatere naloge oziroma manjše akcije nekako v senci trajnejših. In med te še vedno spada, podobno kot lani in predlani, nenehno ustvarjanje čimboljšega ozračja za široko, čimbolj množično inovacijsko dejavnost, ki naj bi postala del našega vsakdanjika, del življenja in dela slehernega v združenem delu.
V zavest mnogih ljudi namreč še vedno ni prodrla miselnost, da je inovacijsko delo hkrati tudi na moč pomembna gospodarska dejavnost. Zato moramo v prihodnje, tako v domači in še bolj v mednarodni menjavi dela, poskrbeti za večjo udeležbo znanja in boljše rezultate dela na osnovi novih raziskovalnih in inovacijskih dosežkov.
Pri razčlenjevanju izpolnjevanja obveznosti na po-
dročju inovacijske dejavnosti, ki so razpisane v samoupravnih aktih, sindikati ugotavljajo, da ima večina organizacij združenega dela potrebne sporazume in pravilnike. Hiba pa je, da ima sicer
Družbeni dogovor o inovacijah v Sloveniji so pred osmimi leti podpisali SZDL, ZSS, IS Skupščine SRS, GZS, ISS in RSS. Tako naj bi pospešili inovacijsko dejavnost ter z njo gospodarski in splošni družbeni napredek. Leta so naokoli, zato je odbor za inovacijsko dejavnost pri RS ZSS predlagal koordinacijskemu odboru podpisnikov omenjenega družbenega dogovora, da čimprej pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju in spoštovanju določil dogovora o inovacijah.
V Sloveniji smo se dogovorili, da bi morale vsaj večje organizacije združenega dela ob zaključnih računih posebej in nazorno prikazovati rezultate inovacijske dejavnosti med letom. To bi bilo koristno, saj bi imeli na dlani, koliko je zares vredno ustvarjalno delo, ki predstavlja najkrajšo pot' do majhnih in tudi zelo velikih prihrankov. Žal so plodovi inovacijske dejavnosti vidni le iz peščice zaključnih računov slovenskega združenega dela.
kar solidna interna zakonodaja še premalo vpliva in moči pri reševanju praktičnih vsakodnevnih vprašanj. Od tega pa je v precejšnji meri odvisno, kako spodbujamo oziroma krnimo veselje in sposobnost delavcev za razmišljanje in ustvarjanje.
Marsikje v Sloveniji so že podpisali družbeni dogovor o organizaciji inovacijske dejavnosti v združenem delu. Ta predvideva, da bi imeli kolektivi z manj kot 500 delavci poklicnega referenta za to področje, večje organizacije združenega dela pa posebne službe. Pametno in seveda — več kot potrebno. Pa kaj, ko se v življenju tako pogosto vedemo drugače kot za govorniškim odrom. Bolje bi namreč bilo, če bi se nujno potrebnih dogovorov držali in jih spoštovali, kot pa jih le pridno podpisovali. Referentov za inovacijsko dejavnost je namreč kljub podpisom in obljubam v našem združenem delu še presneto malo. In še manj seveda služb za to področje.
Glede bližnje probletnske konference Zveze komunistov Slovenije so člani odbora menili, da morajo slovenski sindikati izkoristiti tudi to priložnost za učinkovitejše spodbujanje inovacijske dejavnosti in za uspešnejše iskanje smotrnejših tehničnih in drugih rešitev. Možnosti je veliko. So pa tako neizkoriščene, da bi lahko govorili o veliki in zelo bogati, vendar— nepožeti njivi. Ancjrej (jia'ga
Ljubljana, 23. februar 1984 stran
Delavska enotnost
Nepričakovani zasuk ameriških sindikatov v desno
Predlagali
večje
vojaške
izdatke
Tako kot mednarodno delavsko in komunistično je tudi sindikalno gibanje v svetu ideološko razcepljeno in blokovsko obarvano. Toda kljub različnemu položaju sindikatov v posameznih državah in pestrim pogledom na posamezna mednarodna gospodarska in politična vprašanja imajo sindikati precej stičnih točk pri uveljavljanju življenjskih hotenj delavskega razreda. Najpomembnejše je vsekakor ohranjanje miru v svetu.
Mednarodno sindikalno gibanje je zato toliko bolj presenetila povsem blokovsko obarvana resolucija o delu in nacionalni varnosti v svetu, ki so jo oktobra lani na kongresu sprejeli ameriški sindikati (AFL-CIO) in ki spominja na obdobje hladne vojne v odnosih med ZDA in ZSSR. V omenjeni listini namreč ameriški sindikati ugotavljajo, da nevarnost sovjetskega ekspanzionizma zahteva krepitev Atlantske zveze, povečanje sovjetske vojaške moči pa »reakcijo« Amerike. Ameriški sindikalni funkcionarji gredo v tekstu še dlje in zahtevajo celo povečanje ameriških in zahodnih stroškov za oboroževanje! Očitno je torej, da so stališča ameriških sindikatov o vojaškem razmerju sil v svetu še bolj desničarsko obarvana kot pa pri ameriški vladi.
Ameriški sindikati so se pred kratkim ponovno včlanili v prozahodno usmerjeno Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Na lanskem kongresu te centrale so se njene "članice — vključno z ameriškimi sindikati — opredelile za dokaj napredno usmeritev v boju za mir in razorožitev. Zato velik zasuk v pogledih ameriških sindikatov na ta vprašanja toliko bolj preseneča in povzroča nejevoljo v mednarodnem sindikalnem gibanju. Nezadovoljstvo je še toliko večje, ker so tudi mnoge ocene ameriških sindikatov o pomembnih mednarodnih vprašanjih enostranske! AFL-CIO se namreč zavzema za dosledno podporo Solidarnosti kot edinemu avtentičnemu predstavniku poljskih delavcev in poziva Reaganovo administracijo, naj ne ukine sankcij proti Poljski, dokler ne bodo zagotovljene »sindikalne pravice in svoboda«. Ameriški sindikati nadalje podpirajo Izrael kot »edino demokratično državo« na Srednjem vzhodu in strateškega zaveznika ZDA. O položaju v Latinski Ameriki pa sodijo, da ga ne kaže urejati le z vojaškimi sredstvi in da nestabilnost v tem delu sveta predstavlja plodna tla za delovanje »komunistične gverile«, ki jo podpirata Kuba in Sovjetska zveza. Zato se nagibajo k temu. da naj bi bili v teh državah na oblasti režimi z obeležji kapitalistične parlamentarne demokracije. Takšno gledanje na Latinsko Ameriko je povsem v skladu s prakso ameriških sindikatov, ki finančno podpirajo in sodelujejo le s social-demokratskimi sindikati v tem delu sveta, za marksistična gibanja pa trdijo, da »dušijo svobodo in človekove pravice«.
V radikalno blokovskem presojanju aktualnih mednarodnih razmer pa je pri ameriških sindikatih mogoče najti tudi bolj umirjene tone in napredna stališča. AFL-CIO na primer podpirajo čilske delavce v njihovem boju proti vojaški diktaturi Pinocheta, obsojajo politiko apartheida, ki jo vodi južnoafriški režim, od ameriške vlade pa zahtevajo, da s pritiskom na vlado Velike Britanije in Irske pripomore k politični rešitvi položaja na Irskem.
Vsekakor bodo ta stališča ponovno odprla vprašanje, zakaj je Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov AFL-CIO ponovno včlanila v svoje vrste. Protikomunistična naravnanost ameriških sindikatov namreč sindikalnega gibanja v svetu ni okrepila, ampak ga je še bolj razdvojila. To pa ni v interesu naprednih sil, ki bodo morale očitno strniti svoje vrste tudi v sindikatih.
E. L.
Transnacionalni kapital kraljuje nad usodo nerazvitih
Skupni dolg narašča
Prezadolženost dežel v razvoju je gospodarska tema, ki jo redno pretresajo poznavalci mednarodnih gospodarskih odnosov v razvitem Severu in nerazvitem Jugu. Medtem ko prve predvsem skrbi, ali bodo dobili vloženi kapital povrnjen z obrestmi, si drugi krčevito prizadevajo najti izhod iz slepe ulice prezadolženosti, ki zamegljuje dolgoročno razvojno perspektivo nerazvitega sveta.
Tako se je v zadnjih dveh letih dogajalo, da so banke pri dajanju novih posojil začele pristajati na nekoliko nižje obrestne mere kot običajno. Španija je na primer kot razvita država dobila 250 mili-
pretrese, ki nič kaj spodbudno ne vplivajo na razpoloženje najširšega kroga ljudi za uresničevanje stabilizacijske politike.
Na zahodu se nevarnosti, da »operacija uspe, pacient
Napori nerazvitih, da bi redno vračali stara posojila in se dokopali do novih, so izredno veliki. Osemsto milijard dolarjev dolgov jih namreč sili k drastičnemu zniževanju življenjske ravni prebivalstva, odpovedovanju razvojnih želja, omejevanju uvoza in pospeševanju izvoza za vsako ceno. Takšna »razvojna« politika dežel v razvoju, ki jim jo vsiljujejo industrijsko razvite države, mednarodni centri gospodarske in finančne moči in Transnacionalni kapital, pa je njihov položaj še poslabšala in potisnila v nemogoč materialni položaj nove sloje prebivalstva v latinskoameriških, azijskih, afriških in drugih državah.
pa umre« seveda zavedajo, še zlasti, ker prezadolženost dežel v razvoju vpliva tudi na mednarodne trgovinske tokove. Omejevanje uvoza je namreč nujni ekonomski ukrep, h kateremu se dolžniki množično zatekajo, to pa ne pospešuje tokov svetovne trgovine. Dolžniška kriza latinskoameriških držav je na primer občutno zmanjšala ameriški izvoz v te države, kar priznavajo tudi predstavniki ameriškega trgovinskega ministrstva.
Kljub oceni zahodnoevropskih gospodarstvenikov, da je edini pravi izhod iz krize svetovnega gospodarstva v njegovi ekonomski rasti, pa se industrijsko razvite države z ZDA na čelu nočejo odreči sedanji protekcionistični politiki v mednarodnih trgovinskih odnosih. Celo nasprotno, svoje privilegije na gospodarskem in političnem področju poskušajo braniti še bolj zagrizeno kot doslej. Predloge dežel v razvoju, naj bi jih oprostili odplačevanja dela glavnice in obresti, pa posojilodajalci odločno odklanjajo in nerazvite pozivajo k »svobodnemu trgovinskemu tekmovanju«. Kako dolgo pa jim bo kriza svetovnega gospodarstva z vsemi svojimi protislovji to dopuščala, pa se bo pokazalo čez čas.
Emil Lah
Vse dražji uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, opreme in energije ter premajhni izvozni prihodki so predlani zlasti latinskoameriškim državam grozili z bankrotom. Toda ker je bilo ogroženo normalno delovanje obstoječega finančno-monetarnega mednarodnega sistema, se je Mednarodni denarni sklad odločil dati Braziliji, Mehiki, Argentini in še nekaterim nova posojila pod nekoliko ugodnejšimi pogoji kot pred leti, del starih pa »zamrzniti« za nekaj let. Razvitim je tako uspelo preprečiti, da bi največje dolž-nice bankrotirale in proglasile moratorij (nesposobnost odplačevanja najetih posojil). Toda likvidnostnih težav dežel v razvoju s tem še ni konec. Nerazviti se morajo nanovo zadolževati (predlani je 30 držav, v razvoju dobilo 100 milijard dolarjev posojil), tako da njihov skupni dolg, kljub nekoliko nižjim obrestnim meram, še narašča. Zanimivo pa je, da dajejo poslovne banke dolžnicam veliko manj posojil kot v minulih letih. Po podatkih Svetovne banke so morale dežele v razvoju lani vrniti posojilodajalcem okoli 21 milijard
dolarjev več, kot pa so dobile novih posojil!
Razumljivo je torej, da je v mednarodnih finančnih krogih nastal »preplah« in da so se lastniki bančnega in drugega kapitala zbali za lastne interese. Dežele v razvoju namreč vse tež|e odplačujejo dolgove tudi zaradi manjših neposrednih naložb iz razvitih držav, pri čemer križa likvidnosti nerazvitih dobesedno zvablja denar razvitih centralnih bank v svetovni bančni sistem, ki naj bi deželam v razvoju omogočal vračanje starih dolgov. Bankirji so torej ujeti v kolesje dvojnega interesa: po eni strani morajo nerazvitim pomagati povečevati njihovo likvidnostno sposobnost, po drugi strani pa vendarle ne smejo pozabiti na to, da se mora vloženi kapital tudi oplajati, če hočejo imeti od njega korist. Prav gotovo je, da lahko banke dobro živijo tudi od obresti, ki jih morajo odplačevati posojilojemalci. Toda poglavitna težava dolžniško-upniških odnosov je v tem, da nekatere dežele v razvoju niso več sposobne odplačevati niti glavnice niti obresti, ki so še vedno previsoke.
jonov dolarjev posojil, ki jih bo odplačevala L3 let po nižji obrestni meri od medbančno dogovorjene obrestne mere. ki se določa na londonskem finančnem trgu. Tudi Mehika in Brazilija sta dobili posojila pod ugodnimi pogoji.
Posojilodajalcem je na ta način uspelo delno omiliti krizo prezadolženosti nerazvitih, ne pa tudi izboljšati njihovega gospodarskega položaja. Mednarodni denarni sklad namreč od dolžnikov še vedno zahteva, da notranje gospodarsko življenje povsem podredijo odplačevanju dolgov. Praviloma to pomeni, da morajo obrestne mere za najemanje posojil na domačem denarnem trgu prilagoditi inflacijski stopnji, devalvirati domačo valuto, oblikovanje cen prepustiti delovanju ekonomskih in tržnih za-, konitosti in podobno. Toda te in druge zahteve tega sklada, ki so povsem ekonomske narave, so zelo pogosto v navzkrižju z notranjimi gospodarskimi razmerami, ki so v deželah v razvoju zelo različne. Obenem pretirana politika zategovanja pasu povzroča v nerazvitih državah po-litično-socialne nemire in
O drobnem gospodarstvu in delovanju madžarskih sindikatov
Kdor več dela, več zasluži
Madžarski koncept gospodarskega razvoja in uspešnega spopadanja s krizo svetovnega gospodarstva postaja vse bolj zanimiv predmet opazovanja in preučevanja ne le dežel v razvoju, ampak tudi razvitega sveta. Teoretiki socialističnega razvoja v svetu pa se še posebej ukvarjajo z vprašanjem, zakaj v madžarskih družbenih razmerah drobno gospodarstvo tako lepo uspeva, v kolikšni meri vplivajo na njegov zdrav razvoj socialistični odnosi in na kakšen način se v ta razvojni proces vključujejo madžarski sindikati.
Tako kot v drugih državah se tudi v Madžarski vloga sindikata spreminja in prilagaja stopnji razvoja obstoječih družbenih odnosov. Značilno za sedanje delovanje sindikatov v tej vzhodnoe-vropski socialistični državi je, da je usmerjeno v pospeševanje razvoja podjetniške demokracije, ki so jo začeli poskusno uvajati v 25 podjetjih pred osmimi leti. Toda osnovne sindikalne organizacije se do nekaterih razvojnih vprašanj le opredeljujejo (npr. o planiranju), na posamezne go-
spodarske odločitve pa odločilno vplivajo z dajanjem obveznega,, soglasja (npr. o osebnih dohodkih). V zadnjih nekaj letih se je vpliv sindikalnih organizacij v podjetjih precej povečal na kadrovskem področju, saj je na primer za sprejem direktorja ali novih delavcev potrebno soglasje sindikata.
Delavci se v odločanje v podjetjih vključujejo prek delegatov — sindikalnih poverjenikov, ki morajo imeti za svoje delo pooblastilo skupine delavcev, ki
jih predstavljajo. Sprejeto odločitev v upravi podjetja morajo delegati po sprejetju obrazložiti delavcem. Zanimivo je, da lahko delavci tudi povedo, kaj mislijo o delu vodstva podjetja. V kolikor se sindikat ne strinja z odločitvami vodstva o vprašanjih, ki so neposredno povezana z delavskimi interesi (nagrajevanje delavcev, cene proizvodov, delovni pogoji), ima pravico veta, s katero blokira uresničevanje načrtovane razvojne politike. Sindikalne organizacije v madžarskih
podjetjih torej niso opazovalke notranjega dogajanja, ampak so aktivni dejavnik tekoče in razvojne gospodarske politike in partner upravljalske strukture v podjetjih in širše v družbi.
Kako pa sindikalne organizacije spodbujajo delavce za boljše delo? Predvsem z delovnim tekmovanjem podjetij med seboj, izbiranjem najboljšega delavca za vodilno funkcijo in spodbujanjem novatorstva. Po podatkih madžarskih sindikalnih funkcionarjev s pomočjo novatorstva zaslužijo okoli 4 milijarde forintov na leto, pri čemer se v novatorsko dejavnost vključuje okoli 4—5 odstotkov zaposlenih delavcev. Novatorji so menda za svoje delo solidno plačani, zaslužek pa je odvisen od dogovora med podjetji in novatorji.
Se beseda ali dve o razvoju drobnega gospodarstva: vse se začne pri skupini delavcev, ki se prijavi na razpis podjetja, da bi opravila določeno proizvodno nalogo. Le-to opravijo s,sredstvi podjetja, kar pomeni, da delavci »vložijo« v posel le svoje delo in
osebno produktivnost. Delo opravljajo v prostem času (popoldne, ob nedeljah), višina plačila pa je določena v posebni listini. Delovno skupino sestavljata najmanj dva, največ pa trideset delavcev. Ker delavci na ta način zaslužijo veliko več kot v rednem delovnem času, je njihova delovna učinkovitost bistveno večja. Poudariti velja, da se ta oblika dela na Madžarskem uveljavlja zaradi pomanjkanja delovne sile.
Osnovna naloga sindikata pri razvijanju drobnega gospodarstva je, da skrbi za čimvečjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v podjetjih in pravočasno izpolnjevanje zastavljenih proizvodnih nalog. Pri tem je uspešen, saj je boljše delo v interesu delavcev, ki tako več zaslužijo.
Nad vsem tem se kaže zamisliti in na koncu postaviti vprašanje: zakaj madžarski sindikati (pa tudi sindikati v drugih socialističnih državah in pri nas) ne morejo pritegniti delavcev k zavzetejšemu delu tudi v rednem delovnem času?
E. L.
Ljubljana, 23. februar 1984
‘Stran
Delavska enotnost
Na gradbišču BS-5 v Ljubljani, kjer delajo delavci SGP Grosuplje, pokajo temelji
Delam le za kruh in sol
.•.•.•••.•.•.v.*.
mm
im
••••v.
"****^^tKi**
šSiiijšš
Za Bežigradom v Ljubljani, skoraj tik ob Titovi cesti, raste nova soseska. Uradno se ji reče BS—5. V teh terasastih blokih bodo zelo luksuzna (beri: velika) stanovanja. Kolikšna bo cena kvadratnega metra, v tem hipu še nihče ne ve. A prav gotovo ne manj kot 50.000 dinarjev. Delavci, ki gradijo to »palačo«, pa zaslužijo od 7000 do 9000 meseč-"o; ali kot sami pravijo — še za kruh in sol ne.
Pri tako nizkih osebnih dohodkih pa je lahko že najmanjša sapica povod, da se hišica iz kart podre. Ne rečemo, da so se sicer začele podirati hiše, ki jih gradi SGP Grosuplje. Prav gotovo pa so načeti temelji tega trusta, kjer delajo zidarji, ki prihajajo v Slavnem iz drugih krajev Jugoslavije.
In zakaj je počilo? In to tako, da je Rizah Halilovič, predsednik osnovne organizacije sindikata tega gradbišča, kjer dela Približno 200 delavcev, poklical novinarje Delavske enotnosti, da hi o tem obvestili tudi javnost.
Štrajk ni zdravilo
Neposredni povod za izsiljeni sindikalni sestanek, pravzaprav nekakšno prekinitev dela, niso bile nejasnosti in nezadovoljstvo zaradi delovnega časa — kot je bilo videti na začetku. Ti delavci delajo namreč poleti 9 ur na dan, Pozimi pa 7; poleti bi lahko delali vse dneve, če bi imeli delo organizirano, pozimi pa iz istega razloga še teh sedem ur nimajo kaj delati. In kaj je pri tem tako narobe?
To, da dobivajo poleti višje osebne dohodke, pozimi pa zelo nizke, ker so plačani po urah — urnih postavkah — ne pa po opravljenem delu. Paradoks pri tej stvari pa je še v tem, da prav ti delavci, ki najmanj zaslužijo, ustvarijo največji dohodek od vseh enajstih tozdov v SGP Grosuplje. To velja za vse, ki delajo v tozdu Splošne gradnje. V tej delovni organizaciji torej proizvodni delavci: zidarji, tesarji, šoferji in nekvalificirani ter priučeni delavci zaslužijo manj od vsake — še tako nepomembne administratorke v njihovem podjetju. Tem — kot tudi ne vodil-
bolj jih je jezilo, da so morali tudi pri tej akontaciji plačati vse prispevke, čeprav je šip le za nekakšno posojilo, ki ga bodo morali — kot že rečeno — vrniti. Saj vrniti denar ni takšen problem, če ga imaš. Bistvo stvari zato nista prerazporejeni delovni čas niti akontacija, pač pa so nizki osebni dohodki.
Ves čas sva imeli občutek, ko sva sedeli v natlačeni in ledeno mrzli uti, da sva »stopili« v pretekli čas, v predvojna leta stavk. Delavci so iz svojih klopi zahtevali eno, vodilni delavci pri omizju pa so jih ves čas opozarjali, da so se samoupravno odločili drugače. Tako je bilo na začetku težko izluščiti, za kaj gre. Direktor tozda Splošne gradnje pri SGP Grosuplje Franc Fink jim je kar naprej pojasnjeval, da jeludi njihova organizacija v težavah. Lani ob tem času so imeli podpisane že vse pogodbe za delo, ve-
zvest SGP Grosuplje. Pravi, da jim vse vsiljujejo z vrha, da sami o ničemer ne odločajo, obvešča pa jih tako nihče!
Živi v družbenem stanovanju, je poročen in ima enega otroka. Njegova žena, čeprav sedi v pisarni, zasluži skoraj dvakrat toliko kot on. Ta mesec je zaslužil 14.000, čeprav je opravil še 23 ur zraven in ima 24 let delovne dobe, to pomeni, da ima že precejšen dodatek na minulo delo in stalnost. »Nihče pa ne ve, koliko zaslužijo vodilni delavci, saj jih na plačilnem seznamu, kjer smo zapisani delavci, ni. Ker ne vemo, menimo, da zelo veliko,<s, je pribil.
Anton Jozinovič, visokokvalificirani tesar iz Bosne, dela že 15 let v Sloveniji in to na gradbiščih. Doma ima pet otrok in ženo, ki ni v službi. Njegov osebni dohodek je 7000 dinarjev. Grozljivo pri tem je, da dobi skupaj z otroškimi in terenskim dodatkom, saj živi ločeno od družine v samskem domu SGP Grosuplje, več kot s svojim delom!? Če hoče vsaj enkrat na mesec obiskati svojo družino, plača samo za pot 1000 dinarjev. »Fušati« ne more. Pozimi
mM
iii
mm
mm
SiiipS::
iii
iii
iii
m
mm
mm
Tudi na sestanku dva brego\a: na eni strani delani, na drugi pa vodstvo
Srečko M asnikosa
Ivan
Belšak
nirn delavcem — ni treba delati Pozimi le sedem, poleti pa devet Ur- Torej dobivajo skozi pse leto pnak osebni dohodek. S tem 'tnajo zagotovljeno socialno var-opst, medtem ko mnogi delavci, k' garajo na prostem, pozimi ne dosegajo niti minimalnih osebnih dohodkov.
In zakaj taka huda kri? Ker jim je vodstvo, zavedajoč se, da 'majo nizke dohodke v zimskih ntesecih, vsililo nekakšno akon-,acijo. To pomeni, da je vsak dobil 30 odstotkov višji osebni dohodek, kot mu pripada. In 5pko naj bi bilo še februarja. Toda — vse kar bodo v obliki nkontacije dobili, je v bistvu posojilo, ki ga bodo morali vračati med poletnimi meseci, ko bodo Več zaslužili.
Pesek v oči ,
Ta akontacija oziroma plačilo ^naprej na račun dohodka, ki ga se niso ustvarili, se zdi delavcem 'e pesek v oči, kar tudi je. Še naj-
Anton
Jozinovič
deli so, da jim dela do konca leta ne bo zmanjkalo.- Letos pa ni tako, saj so doslej podpisali le 30 odstotkov vseh pogodb. Prihodnost je torej več kot negotova. In ne samo to. Cen ne smejo dvigniti, čeprav se cene gradbenega materiala povečujejo kljub zamrznitvam, ki jih oni upoštevajo, proizvajalci surovin pa ne...
Kaj pravijo delavci?
»Še srajce si
ne morem kupiti«
Srečko Masnikosa, kvalificirani zidar, dela že 10 let pri SGP Grosuplje. Doma je iz Knina, je poročen in živi v solidarnostnem stanovanju v Medvodah. V zimskih mesecih zasluži le 8200 dinarjev. Ko plača vse račune, si še srajce ne more kupiti. Še sreča, da je tudi žena v službi in da nimata otrok, sicer bi tolkli lakoto...
Ivan Belšak, strojnik gradbišča je predstavnik osnovne organizacije sindikata in je že 20 let
ni dela, poleti pa je tako ves dan na delu. Če bi lahko »fušali« poleti, če bi delali vse leto le po 8 ur na dan, bi bilo manj nemirov, ker bi dodatno več zaslužili...
Spasoje Jelovac, šofer iz Črne gore, ki vozi betonski mešalec, je bil najbolj razburjeh: »PrTnas ni nihče za nič odgovoren. Ko bi lahko veliko delali, takrat dela ne znajo organizirati, ko ga pa ni, ga ne znajo poiskati,« je pribil. Pri SGP Grosuplje je dobil družbeno stanovanje v Borovnici, kjer živi z ženo, ki je tudi zaposlena, in dvema otrokoma.
»Kdor podpira šefa, kdor zna biti tiho in kimati, ima višjo postavko od nas, ki nimamo dlake na jeziku.«
Še druga plat
Vemo, da so naša gradbena podjetja razdrobljena. Vsak pač čuva svoj tolmunček in to brez vsake zdrave pameti. Tildi če je treba prepeljati gradbeno mehanizacijo nekaj deset kilometrov
daleč, kjer sicer že dela druga gradbena organizacija, ga izpodrine tretje... Se pač ne znamo dogovoriti. In to plačujemo kupci z relativno najdražjim kvadratnim metrom stanovanjske površine v Evropi, pa tudi delavci sami z nizkimi osebnimi dohodki. Tepe jih tudi izredno slaba organizacija dela, pa tudi nedisciplina delavcev, ki predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov niso stimulirani, da bi več in bolje delali.
Rado Šter, vodja gradbišča BS—5 in Ranko Kračič, vodja kadrovske službe SGP Grosuplje Staše povedala, da imajo pri njih, kar je za gradbeništvo običajno, 20 in več odstotno fluktuacijo. To pomeni, da prihajajo vedno novi in novi delavci, ki so neizkušeni in rabijo nekaj časa, da se vpeljejo. Vsi imajo pravico do nove delovne opreme, vsakega morajo temeljito »popisati« — vse to pa gre seveda v nič, saj mnogi že po nekaj tednih odidejo. Pa tudi kvadratni meter ni tako drag. Za kupce že, toda gradbeniki dobijo od skupne cene kvadratnega metra le dobro
Xv>'\v>
‘\vXvXv!
••.v.v.v.v,
lil
ŠllŠ
iii
list
lili
t*
S
*
«11!
■
mm
mmm
vmm
mi
iSsiSS
»*
■
i«
lil
Banko
Kračič
polovico. Vse ostalo so komunalni stroški in na desetine raznih prispevkov...
»Delati se nam ne splača«
Slika zidarja ali drugega gradbenega delavca, oprtega na lopato je preteklost —vsaj takrat, ko mislimo na razsežnosti velikih gradbišč, kjer oglušujoče hrumijo delovni stroji. Ostaja pa kljub temu občutek neučinkovitosti — se pravi slabe organizacije, saj kupci, ki hodimo mimo gradbišč, kjer rastejo naša bodoča stanovanja, nismo slepi. Opazimo namreč, da stojijo zdaj tu zdaj tam skupine zidarjev, ki nimajo dela, drugje pa se naprezajo prek svojih meja.
Besedilo in slike: Alenka Lobnik-Zorko Neva Železnik
m
■
s«
§111
:;»s:
■i
■
m
lil
MN
■
Nemudoma kaj storiti za večji dohodek
Povabilo novinarjem za sodelovanje na izsiljenih sestankih oziroma takrat, ko se s prekinitvami dela rešujejo najosnovnejša samoupravna vprašanja delavcev, že samo po sebi sili k razmišljanju. Še bolj pa problematika, ki so jo delavci razpredali na sestanku, ki ga je po »kratkem stiku« ob izplačilu osebnih dohodkov za januar organiziral predsednik osnovne organizacije sindikata v osnovni gradbeni dejavnosti.
Najprej moramo ugotoviti, da je dogodek, ki smo mu bili priče, posledica spleta težav, ki ta hip zelo pestijo SGP Grosuplje in nekoliko manj vso gradbeno dejavnost. Gre za bistveno zmanjšan obseg dejavnosti, kar je seveda povzročilo tudi manjši dohodek in osebni dohodki se seveda ne morejo dvigovati naglo kot življenjski stroški. V tem se skrivajo vzroki za opisane dogodke. Sestanek je pokazal tudi na vrsto tako imenovanih samoupravno organizacijskih vprašanj, ki so bila povod zanj: od tega, da predsednik osnovne organizacije sindikata ni obveščen o tem, kakšen sklep je sprejel pristojni samoupravni organ v delovni organizaciji; pa dejstva, da so delavci s podpisi zavrnili prejemanje akontacije na račun dela, ki ga bodo opravili v gradbeni sezoni poleg nizkih OD, ki jih prejemajo za zimski 7-urni delavnik, pa so to akontacijo vseeno dobili v svojih kuvertah ob redni plači; pa še vprašanja zimskega 7-urnega in poletnega 9-urnega delovnega časa, ki ga delavci niso hoteli, pa je bil vseeno samoupravno.sprejet in uveljavljen.
In še nekaj, kar je najbolj motilo: mi in vi, mi, ki delamo in imamo zato take in take pravice, in vi šefi, ki ste odgovorni za organizacijo dela in za to, da bomo imeli primerne osebne dohodke, in ki izkoriščate nas, neposredne proizvajalce tako, da se nam ne splača več delati, ker je tako in tako vseeno, koliko delaš. Torej mezdni delavec na eni strani in kapitalist na drugi, mezdno-so-cialno gibanje, ki nikakor ni skladno z našimi samoupravnimi odnosi. Kar težko se je oddaljiti od teh krutih vtisov, obtožb in presoditi dejanske celovite gospodarske in politične razmere na tem gradbišču in v SGP Grosuplje. To bodo storili v DPO bežigrajske občine in tudi širše, marsikaj bo nastalo tudi v samoupravnih organih in političnih organizacijah znotraj DO. Da bi pomagali iskati rešitev iz položaja, pa vendarle ponujamo dva razmisleka.
Prvi je ta, da je treba vendarle kaj storiti za večji dohodek in osebne dohodke. To pa pomeni bolje organizirati delo na sedanjih deloviščih, prestrukturirati proizvodnjo, dobiti nova naročila (tudi delo v tujini), zmanjšati kar obsežno režijo. Povprečni dohodek, ki omogoča le OD v višini 14.000 dinarjev mesečno, namreč ne more biti nobeno jamstvo za izboljšanje kritičnih notranjih razmer. Ta razmislek dajemo prav zaradi tega, ker je bilo na sestanku videti, kot da se nič ne da narediti in da je SGP zdaj tam, kamor ga je potisnila družba. In še to, da ta poziv ne velja le vodjem in organizatorjem, temveč tudi neposrednim proizvajalcem. Ni sprejemljivo kritizirati vodstva za vse storjene in nestorjene napake, če sam nisi pripravljen niti tega, da bi pozimi, ko se v mrazu skoraj ne da delati, delal manj ur, ko pa je gradbena sezona, pa nekoliko več.
Drugi pa zadeva nagrajevanje. Sedaj delavci na račun terenskega dodatka, dodatka za ločeno življenje in otroških dodatkov prejemajo celo več, kot znašajo njihovi osebni dohodki, ki naj bi jih prejemali za delo. Izplačevanje terenskih dodatkov (v sindikatih so bili že večkrat sprejeli sklep, da jih je treba odpraviti ali vsaj omejiti) ob tem, ko niso obremenjeni s prispevki kot OD, namreč vseeno pomeni povečevanje sicer izredno nizkih povprečnih OD. In še to, da tisti, ki več in bolje dela, tega ne občuti v kuverti, da sedanja višina OD terja le pozornost glede socialne varnosti delavcev in družin, ob čemer je povsem razumljiva mezdna miselnost delavcev, ne pa nagrajevanje rezultatov dela in odgovornosti, kar kliče po takojšnjem pristopu k novi delitvi OD. Tega pa ne bodo pogruntali in zapisali delavci iz neposredne proizvodnje, pripraviti ga morajo strokovne službe delovne organizacije, katerim bi lahko bil v veliko pomoč novi panožni samoupravni sporazum, ki se že kar predolgo pripravlja. Zmanjševanje že tako in tako premajhnih razponov v osebnih dohodkih namreč nič ne rešuje, temveč poglablja obstoječa protislovja, v katerih lahko še tako majhne iskre sprožijo kar velike požare.
Franček Kavčič
Ljubljana, 23. februar 1984
stran
Delavska enotnost
r
u
"I
fj
Ob rob letošnjim zimskim olimpijskim igram
Različna teža olimpijskih kolajn
M
:::v; I
Niso vse olimpijske kolajne enako vredne. Tudi niso vse športne zvrsti enako pomembne, če jih vrednotimo z vidika telesne kulture ljudstva. Hitrostno drsanje je razvito samo v nekaterih deža-lah, vožnjo z bobom gojijo samo v tistih krajih, kjer imajo ustrezne proge in sredstva, da jih vzdržujejo. Smučanje pa je povsod, kjer so snežne razmere ustrezne, ljudski šport. Smučanje ni samo za tekmovalno elito, kakor na primer bob, ljudje smučajo ne glede na starost in tekmovalno pripravljenost. Vsak otrok si želi smuči in so mu pozneje v vseh obdobjih življenja najljubša športna igrača.
Hotel sem povedati, da je smučanje med vsemi zimskošportnimi panogami najbolj množični šport. Ne vem, koliko je privržencev boba, morda jih je nekaj sto ali kar tisoč, o smučarjih pa sem bral, da jih je samo na Slovenskem kakih 200.000, po vsem svetu pa več kot 50 milijonov. To daje olimpijskim kolajnam v alpskem smučanju — ali točneje, uvrstitvi treh naših med prvih deset v veleslalomu posebno veljavo. Juretovo srebro je torej več vredno, kakor če bi dobil zlato v bobu, sankanju ali hitrostnem drsanju.
Odlične uvrstitve naših v veleslalomu in slalomu pomenijo, da imamo dognano smučarsko šolo in konkurenčno proizvodnjo. Tekmovalni uspehi pomenijo priznanje strokovnjakom, ki so razvili naše znanje in znanost o športnem treniranju. Ne gre prezreti naše znamenite »šole v naravi«, ki je izraz težnje, da bi se vsi otroci pravočasno naučili smučanja. Ne gre prezreti strokovnjakov, ki so razvili metode selekcije in metode treniranja pionirjev in mladincev. Pomembna je bila tudi vloga smučarskih oddelkov na gimnaziji v Škofji Loki.
»Vrhunsko alpsko tekmovalno smučanjeje nedvomnoena od redkih športnih dejavnosti, ki zahteva najoptimalnejšo sintezo telesnih, psihičnih in socialnih sposobnosti, lastnosti in značilnosti udeležencev ter aktualizacijo vsega tega v trenutku športnega nastopa,« beremo v knjigi POT DO USPEHA, ki so jo tik pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu napisali tvorci naše nove smučarske šole dr. Krešimir Petrovič in sodelavci.
Pot do pomembnih uspehov alpskih smučarjev se je začela v Tržiču že v časih, ko je bil Bojan Križaj še otrok. Nadaljevala se je z vse bolj strokovnim delom smučarskih učiteljev in trenerjev ter z novimi prijemi, ki so jih razvili na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Z iskateljsko vnemo so odkrivali dejavnike za uspehmotorične, psihične, mentalne, moralne, socialne in druge. To, kar je novo, ni samo izpopolnjena metodika vadbe na terenu, temveč tudi moralno oblikovanje mladih smučarjev, oblikovanje ustvarjalnih osebnosti.
Skupina smučarskih trenerjev in znanstvenikov je pod vodstvom direktorja Toneta Vogrinca razvila sistem dela, ki je privedel naše alpske smučarje v svetovni vrh. Še to naj dodam, da imajo v drugih alpskih deželah, na primer v Avstriji in Švici, boljše naravne okoliščine — ustreznejše terene, daljše zime, več žičnic in večji izbor v smučanju izurjene rpladine; vse te prednosti je bilo treba premagati z bolje programiranim in bolje opravljenim strokovnim in pedagoškim delom. Juretova kolajna in vse dobre uvrstitve naših v veleslalomu in slalomu pomenijo za tvorce jugoslovanske smučarske šole veliko priznanje.
Pot do uspehov na 14. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu je končana, nismo pa še na cilju. Treba bo naprej, z isto gorečnostjo, složnim delom praktikov in teoretikov ter z istim iskateljskim duhom, kot doslej. Predvsem bo treba poglobiti in oplemenititi športno vzgojno delo s pionirji in mladinci obeh spolov.
DRAGO ULAGA
Usnjarji na Ulovki


Peko pred Alpino
Konferenca osnovnih organizacij sindikata Industrije usnja iz Vrhnike je na smučiščih na Ulovki odlično pripravila letošnjo »usnjariado«, ki je že 32. zimskošportno srečanje delavcev usnjarske in usnjar-skopredelovalne industrije Slovenije.
V lepem sončnem vremenu se je na dveh odlično pripravljenih progah za veleslalom in na tekaški stezi pomerilo več kot 400 udeležencev — delavcev in delavk iz 15 organizacij združenega dela. Najuspešnejši so bili tekmovalci in tekmovalke Tovarne obutve Peko iz Tržiča in dobili veliki pokal.
Dogovorili so se tudi, da bodo »usnjariado 85« na smučiščih Velike planine pripravili delavci Utoka iz Kamnika.
Rezultati:
veleslalom — ženske do 30 let: 1. Suzana Ruparčič, 2. Simona Zupap, 3. Blanka Ruparčič (vse Peko), 4. Irena Lavrič (Planika), 5. Barbo Barbara (IUV),
od 31—40 let: 1. Milena Soklič, 2. Majda Kramar (obe
Peko), 3. Helen Kavčič (Alpina), 4. Olga Benčina (Peko), 5. Minka Špeh (IUV), nad 40 let: 1. Ivanka Krašovec, 2. Betka Modrijan (obe IUV), 3. Dora Roblek (Peko),
4.	Jožica Zorc (Konus), 5. Nuša Zagorc (TUS),
Moški do 30 let: 1. Milan Klemenc, 2. Jože Meglič, 3. Marko Primožič, 4. Peter Perko, 5. Smiljan Josef (vsi Peko),
od 31—40 let: 1. Franci Komac (TRIO), 2. Marjan Oblak (Poliks), 3. Anton Primožič (Peko), 4. Janez Šmitek,
5.	Franci Pečelin (oba Alpina), od 41—50 let: 1. Rado Podobnik, 2. Silvo Trček (oba Alpina), 3. Niko Hladnik, 4. Pavel Roblek (oba Peko), 5. Vinko i Permanšek (TUS),
nad 50 let: 1. Stane Stanonik (Galant), 2. Janez Perko (TRIO), 3. Franci Stritih (Peko), 4. Drago Štefe (KOTO), 5. Alojz Podobnik (Alpina),
Tek na smučeh — ženske do 30 let: 1. Tatjana Lanišek, 2.
Milena Klemenc (obe UTOK),
3.	Majda Panzalovič (Planika),
4.	Ivica Kosmač (Alpina), 5. Zvonka Vrabec (IUV),
nad 30 let: 1. Milena Omerzu (IUV), 2. Lidija Ambrož (Peko), 3. Fanika Mihalj (TUS), 4. Štefka Gros (Peko),
5.	Marta Frelih (Alpina), Moški do 30 let: 1. Jože
Klemenc (UTOK), 2. Stane Stanonik (Alpina), 3. Jože Bohinc (Peko), 4. Sandi Smrdu (UTOK), 5. Peter Mihelič (Peko),
od 31—40 let: 1. Alojz Oblak, 2. Zoran Kopač (oba Alpina), 3. Tone Gantar (IUV), 4. Peter Mlinar (Alpina), 5. Matjaž Zanoškar (TUS),
nad 40 let: 1. Janez Ambrož (Peko), 2. Alojz Kržmanc, 3. Stane Kukec, 4. Janez Gabrovšek (vsi IUV), 5. Štefan Kačun (Konus),
EKIPNO: 1. Peko 89 točk, 2. Alpina 75, 3. IUV 59, 4. TUS 45, 5. Konus 36, 6. TRIO 30, 7. UTOK 28, 8. Planika 23, 9. Galant 10, 10. Poliks 9 itd.
Janez Kikel
-
Tudi z gibanjem proti holesterolu
Vsako srčno obolenje vzame človeku veliko življenjske moči in vedrine, zato je še posebej pomembno, da ohranimo zdravo srce.
Ameriški kardiologi menijo, da je danes moč že veliko storiti za zdravo srce oziroma se že zelo uspešno bojevati proti srčnemu infarktu. Priporočajo predvsem, da se izogibamo kajenja, ostanemo vitki, pozabimo na hrano, ki vsebuje holesterol in redno skrbimo za — telesno aktivnost.
Glede nikotina so stvari znane: smrtnost zaradi srčnega infarkta je med kadilci za 200 odstotkov večja kot pri nekadilcih! Tudi glede telesne teže se nikar ne varajmo: vsem, ki imajo 50 let in več ter imajo 30 odstotkov čezmerne teže, grozi srčni infarkt dvakrat pogosteje kot ljudem enake starosti, vendar normalne teže.
In ko že govorimo o teži, prehrani, še mimogrede beseda o nadležnem holesterolu. Polemika o holesterolu kot enem od vzrokov za infarkt še vedno traja. Vendar prevladuje mnenje, da je treba vzdrževati raven holesterola čim nižje, če se hočemo izogniti srčnemu obolenju. Nikar se ne slepite s tem, poudarjajo strokovnjaki, da boste po potrebi začeli jemati zdravila, ki vam bodo mimogrede zmanjšala holesterol! Takšna zdravila ponavadi kmalu umaknejo s tržišča, ker ugotovijo škodljive posledice. Pametneje boste storili, če si boste poiskali nadomestilo za jajca, maslo in druga jedila, ki vsebujejo holesterol. Tako lahko tudi shujšate.
Poleg zdrave prehrane priporočajo kardiologi v boju proti infarktu redno telovadbo. Tisti, ki večino delovnega časa presedijo za pisalno mizo, so najpogostejša tarča srčnega infarkta. Zato umirajo ljudje s sedečim poklicem veliko pogosteje kot tisti, ki jim narava dela »ne da miru«. V Sovjetski zvezi so tudi ugotovili, da je z redno telovadbo mogoče zmanjšati količino holesterola v krvi, saj telovadba spodbuja delovanje ščitne žleze. To pospešuje presnovo, zato holesterol bolje izgoreva.
Mariborski rekreativci na smučeh
Kljub mrazu mnogi na štartu
prečila organizacijo sindikalnih smučarskih tekem predstavnikov mariborskih občin pri Arehu. Padla je namreč na tekaško progo in na srečo je vihar nametal sneg tako, da je teptalec komaj zlezel čeznjo.
. Udeležba ni bila kdo ve kako množična, toda glede na leden veter pri minus osmih stopinjah Celzija kar spodbudna. Na tri kilometre je bila med ženskami najhitrejša Andreja Šverc, med moškimi pa na isti progi Bogdan Rečnik. Na enkrat daljši progi pa sta bila v cilju slabo minuto pred drugimi Rud Kolar in Mirko Gabor.
Med ženskimi ekipami (nastopilo je 36 žensk) so bile najuspešnejše predstavnice Marlesa, Metalne in Elektrokovine, med moškimi (100 nastopajočih) pa športniki Marlesa, TVT Boris Kidrič in Elektrokovine.
Pri teku štafet je bila udeležba še skromnejša. Na štartu je bilo le sedem moških in ena ženska štafeta. Kljub temu pa so bile borbe ogorčene in ra-
zburljivi razpleti. Pri prvi predaji je vodila ekipa Svile, pri drugi pa je prevzela vodstvo štafeta Bodočnost, ki jo je pred štafeto EGS obdržala do konca. Za 3. mesto pa so se potegovale štafeta Svile, ki je bila po drugi predaji na 3. mestu pred ČGP Večerom in Tovarno vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič, Na koncu pa je bil vrstni red takle:
1. Bodočnost 1.39,38: 2. EGS 1.43,33; 3. TVT Boris Kidrič 1.55,55;	4. TAM
1.56,13; 5. Svila 1.57,12; 6. ČGP Večer 1.59,42.
Zmagovita štafeta je tekla v postavi Vauda, Marksl, Arzenšek in Šparaš.
Štafeta Metalne je odstopila. Najhitrejši so bili 1. Šparaš 23.09, 2. Tiršek EGS 23.19, 3. Golob TAM 24.36.
Med ženskami je štafeta Metalne v postavi Vavpotič, Pleničar in Vilar prispela na cilj v 43 minutah-in 53 sekundah.
Upajmo, da bo na prihodnjih delavskih športnih igrah več štafet.	Bogdan Rečnik
Zimske igre slovenskih železarjev
Vsakoletni shod velike družine
V Mojstrani in na Jesenicah so bile 11. februarja 1984 vsakoletne zimske športne igre slovenskih železarjev. Prireditelj je bila športna komisija konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Jesenice, ki je to tekmovanje s pomočjo SK Mojstrana in drugih klubov dobro izpeljala.
Odziv je bil kot vsako leto izredno velik, saj so se tekmovanja udeležile vse članice sozda slovenskih železarn: Železarne Ravne, Jesenice in Štore, Veriga Lesce, Plamen Kropa, TOVIL Ljubljana, Žična Celje in Metalurški inštitut Ljubljana. Sodelovalo je 223 tekmovalcev in tekmovalk v treh športnih panogah in sicer v veleslalomu in smučarskih tekih v Mojstrani ter v sankanju na Savskih jamah nad Jesenicami. Najuspešnejši so bili tekmovalci in tekmovalke Železarne Jesenice, saj so povsod zmagali tako v ženski kot v moški konkurenci.
Zimske in letne igre slovenskih železarjev ter železarski pohodi so postali tradicionalni shodi velike družine slovenskih železarjev iz vse Slovenije. Na njih utrjujejo in poglabljajo prijateljstva, izmenjujejo delovne izkušnje, vse skupaj pa poteka v športnem in tekmovalnem ozračju.	Andrej Potočnik
Akcija ljubljanske televizije
oS

^ .<6
Za vami je pet tednov vadbe in sedem treningov s smučmi. Malo zato, da razbijete monotonijo, malo pa tudi iz povsem strokovnih razlogov, vam za torek predlagamo tek brez smuči. Sploh lahko del zimskih treningov za osnovno telesno pripravo opravite brez tekaške opreme.
torek:
brez smuči preteči vzdr-žema vsaj 3 km gimnastika tek 2 km
četrtek — smuški trening '(hitrostna vadba):
20 minut ogrevanja 200m hitrega teka ponoviti 10 x (vmes 2 minuti odmora)
sobota ali nedelja:
vsaj 4 ure dolg družinski pohod
Devetnajsti spominski pohod na Stol
Preudarno,
previdno!
Vsakoletni zimski pohod na Stol, v spomin na junaško bitko Jeseniške čete leta 1942 na pobočjih Karavank, bo od 24. do 26. januarja. Večjih sprememb na letošnjem pohodu ne bo. Prireditelji bodo predvsem poskrbeli za varen vzpon in dobro organiziran obisk 2238 metrov visokega najvišjega vrha Karavank. To je zelo pomembno, saj je pohod v zadnjih letih prerasel v zares množično planinsko in obenem družbenopolitično prireditev. Za številne mlade ljudi je prav ta vzpon zanimiva zgodovinska ura, ob kateri se na prizorišču samem seznanjajo z velikimi dogodki na pobočju Karavank.
Mladi bodo odšli na Stol v petek, 24. februarja, ostali pa se bodo podali na turo dan oziroma dva pozneje. Oba ta dneva naj bi bil, po predvidevanjih organizatorjev, mogoč vzpon od navsezgodaj do enajstih dopoldan, kasneje pa naj bi pot oziroma gaz prepu- • stili sestopajočim. Seveda se bodo morali vsi udeleženci strogo držati navodil prireditelja in gorskih reševalcev Nesreča namreč nikoli ne počiva, zato previdnost, posebno v tem primeru, nikakor ne bo odveč. Pa še tole opozorilo: v teh dneh v Valvazorjevem domu ne bo moč dobiti prenočišča!
A.U.
Ljuhlj ina._ 23. februar 1984
sfran
Delavska enotnost
Zbiri, in ureja: Janez Volje
Nekaj misli tovariša Tita o nastanku in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v avnojski Jugoslaviji
Vladavino dela lahko ustvarjajo le delavci sami
Zaupamo v naš sistem, pripravljeni smo ga braniti, dograjevati in z njim odpravljati težave, s katerimi se srečujemo
Znano je. da ne more obstajati in tudi ne more biti stabilen noben družbeni sistem, če oblast ni organizirana ustrezno temu sistemu. Seveda sleherna družba gradi svoj politični sistem v skladu z naravo proizvodnih in razrednih odnosov, ki jih mora ohranjati in braniti. Politični sistem buržoazne države je potreben za ohranitev in funkcioniranje zasebne lastnine. Naš politični sistem pa je potreben za ohranjenje in funkcioniranje socialističnih proizvodnih odnosov, ki so zasnovani na družbeni lastnini, na vladavihi delavskega razreda, na njegovem samoupravljanju. Vselej smo poudarjali, da je zavoljo tega potreben naši družbi tak politični sistem, ki je po svoji razredni vsebini specifična oblika diktature proletariata. zasnovane na samoupravni obliki socialističnih proizvodnih odnosov. To mora biti sistem samoupravne demokracije. ki je sposoben zagotavljati in naprej razvijati socialistične samoupravne odnose. Zatorej sleherni napad na te bistvene sestavine našega političnega sistema, še zlasti pa njihovo spodkopavanje v vsakodnevni praksi. spodkopava hkrati stabilnost našega socialističnega sistema. Tako so tudi nastajala žarišča političnih kriz. kakršne smo imeli v preteklem obdi'b ju.. .k	|
Zgodovinski pomen nove ustave
Tito je večkrat govori! o zgodovinskem pomenu nove ustave, sprejete leta 1974, o tem. kaj pomeni za delavski razred, za prihodnost naše'skupnosti, za bratstvo in enotnost narodov in narodnosti naše države. Marca 1975 je dejal:
»...Bistvene spremembe v družbenih odnosih ne izhajajo iz nove ustave same po sebi. Lahko so rezultat le vztrajne in vsakodnevne aktivnosti delovnih ljudi in vseh družbenopolitičnih de javnikov... Res smo v skladu z ustavo oblikovali nov mehanizem družbenega odločanja. v katerega so tako ali drugače vključeni vsi ljudje, ki živi jo od dela. Toda v temeljnih organizacijah združenega dela. v interesnih skupnostih in pri delovanju delegatskega . sistema se le počasi uveljavlja kvalitetno nov odnos in je še vedno mnogo ostankov starega... Zdaj sta nam predvsem potrebni konkretni vsakodnevno strokovno, znanstveno, praktično in organizacijsko delo in vztrajnost, da najdemo najboljše rešitve. Pridobiti moramo čimveč sposobnih ljudi, ki se konstruktivno, iskreno socialistično, iskreno samoupravno lotevajo vseh teh nalog. To pomeni, da moramo odstranjevati improvizacijo in neodgovornost. ki pogosto zmanjšujeta učinkovitost naših akcij. Seveda moramo pri tem vsekakor razlikovati, kaj so povzročile objektivne težave in naše organizacijske slabosti, kakor tudi neznanje, omahovanje, neiznajdljivost ali trenutne zablode posameznikov, in kaj pomeni zavesten politični odpor ip kje sg kritika izkorišča kot orožje v političnem boju za oblast.
Toda vse te odpore in takšne destruktivne kritike, katerih cilj je oblast, moramo brezkompromisno lomiti...
.. .Povedati moram, da prizadevanja zveze komunistov otežujejo tudi tisti posamezni komunisti, ki mislijo, da se revolucionarna družba lahko
Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, pomeni zmago samoupravno združenega dela
gradi po nekem dokončnem in popolnem modelu, in zato z destruktivnim kritizerstvom slabijo medsebojno zaupanje in enotnost komunistov v njihovem vsakdanjem boju. Družbenega razvoja nikoli ne moremo imeti za končanega in družba nikoli ni brez problemov. Revolucionarna in ustvarjalna sposobnost posameznega komunista se meri po tem, koliko prispeva h kritičnemu ustvarjalnemu urejanju in premagovanju. S tem se hkrati pomaga krepiti zaupanje in enotnost med komunisti in vsemi, ki iskreno stojijo na pozicijah socializma in samoupravljanja v notranji in na pozicijah neuvrščenosti v medna-
rodni politiki zveze komunistov.«
Poldrugo leto kasneje je Tito napovedoval:
»Vse socialistične sile naše družbe še naprej čakajo velike naloge, ki jih bomo zanesljivo uspešno izpolnili, ker nam je jasno, kaj hočemo, še pravi sa-moupravnirazvdjuašeskupno-sti. Pri izpolnjevanju teh nalog so delovni ljudje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije pripravljeni, da se še bolj organizirano angažirajo, kar je poroštvo naših uspehov. To je tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki pod krinko lažne skrbi za usodo Jugoslavije ali socializma v njej pritiskajo na nas zato. da bi nas odvrnili z naše
poti, da bi zavrli naš samostojni razvoj in ogrozili našo neodvisnost. Tako kakor v vseh obdobjih naše revolucije se naši delovni ljudje opirajo na lastne sile ter mirno in z zaupanjem nadaljujejo graditev socialistične samoupravne skupnosti enakopravnih narodov ih na-' rodnosti Jugoslavije — to veliko delo in zanesljivo poroštvo naše srečnejše-prihodnosti.«
Tito torej nikoli ni bil povsem zadovoljen z doseženim, vedno je iskal nove oblike in dograjevanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. da bi še bolj zagotovil vodilno vlogo delavskega razreda v družbi.
Njegove misli o samoupravljanju pa so tudi misli Edvarda Kardelja, saj sta dolga leta kot nerazdružna bojevnika za stvar delavskega razreda vodila in usmerjala naša prizadevanja za vladavino dela. delavcev in vseh delovnih ljudi.
Marsikak njun nasvet smo v minulih letih pozabili ali prezrli in tudi zato smo se znašli v tolikšnih težavah.
h ranče Popit je ob koncu s\o-jega usodnika ob štiridesetletnici drugega zasedanja Avnoja, ki ga je objavilo Delo. zapisal: »Sklepni del dolgoročnega progranra stabilizacije posebej poudarja, da je resno zaostajanje razvoja socialističnega samoupravljanja. poleg počasnega zaznavanja in neurejanja protislovij našega družbenega razvoja in njegovih materialnih osnov ter vpliva svetovne ekonomske krize, eden poglavitnih vzrokov naše ekonomske krize. Še več. Tudi najnovejše izkušnje kažejo, da bi vsaka drugačna pot. kot je socialistično samoupravljanje, ki je dosledno grajeno na razredni razsežnosti naše socialistične revolucije, zavrla razvoj slovenske in jugoslovanske družbe in nas potisnila v nerešljiva družbena protislovja in globoko družbeno krizo. Tudi sedaj, ko smo v težavah, ko iščemo pota naprej. je AVNOJ vir našega navdiha, Pri avnojskih hačejih vztrajamo, čeprav bi nas nekateri radi speljali na stranske poti. Tito je nekoč dejal: »Smer. ki smo jo ubrali, se pravi samoupravljanje, je tista sila. ki bo ohranila Jugoslavijo kot enotno državo.«
(Gradho: Josip Broz Tito, izbor iz del. 4. knjiga »Samoupravljanje«, založila Državna založba Slovenije leta 1978)
Konec
a
			—— CELINA NA JUŽNEM POLU	KRAJ V ZRN, KJER SO NAŠLI OSTANKE PRAOLOV.	IT. MESTO V PIEMONTU (VINO)	KOSITER	KANON	DRŽAVA INDIJSKE UNIJE	ZGORNJA PLOSKEV V PROSTORU	SESTAVIL: R. N.	STRJENA KRI NA RANI	PREGOVOR	VESOLJCI	SPLIT	j	■ AZIJSKA 1 PALMA	SKLADIŠČE OROŽJA	ZORANA ZEMLJA	OGLJIKOVODIK PRIJETNEGA VONJA	JUŽ. AMER. GRM, KI IM/> V LISTIH KOKAIN	RIŽEVO ŽGANJE
SOVJET. POLITIK mikojan								TIPIČNA PRIMOR. POKRAJINA											
														K VADA					
SPOSOBNOST kokosi, DA NESEJO JAJCA								STROKOVNJAK ZA OBNOVO UMETNIN											
KRAD- U1VEC				DVOJICA				URADNI SPIS				DIFERENCA							
				VEL. MESTO V STAREM EGIPTU								EDEN OD RIMSKIH GRIČEV ]							
								KOKOŠJI SAMEC											
SOKRATOV TOŽNIK					VRSTA PSA			*		NEMŠKI PESNIK (WILHELM)						POSTEKLI-NA. LOšC			
																IT. LUKA V PROVINCI BARI			
					PEVKA TEBALDI														
										DIVJA- MAČKA									
RIKO DEBENJAK			ERBIJ			RUSKI PISATELJ (EVGENIJ)							PISATELJ KOVAClC					ANGL MESTO OB ROKAVS. PRELIVU	DOBA V ' MEZOZOI-KU ZEM. ZGODOV
			RADIO V ZAH. BERLINU																
						NIVO, VRŠINA													
troglavi PES V GRŠKI MITOLOGIJ!							FR. FILOZOF IN ZGODOVINAR						VOZ S PLOHOM	NEM. PES-5N!K (ERNST MORITZ)					
							LJUBEZEN DR. ŽIVAGA							BOLGAR. VLADAR					
PRIREDITEV VSAKE TRI LETA									POLETNO OBUVALO								ORANJE		
																	VZVIŠENA LIRSKA PESEM		
									OČE										
IGRALKA RINA				HRIB PRI BEOGRADU						DOJEM, IMPRE- SIJA					LETOV. PRICRI- KVENICI				
				IVO BAN											OCVIRK ANTON				
NAJVAŽN KOSITROVA RUDA										ŽLEZA ŠČITNICA									
ANTON LAJOVIC			JUŽNI SADEŽ							SUMERSKA BOGINJA PLOD- NOSTI						LJUBU. PRODAJNA UMETN. GALERIJA			
Nagradna križanka št. 7
Rešitve pošljite do 6. marca 1984 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 7. Nagrade so 600, 500 in 400 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 5 PSALTER, IZOLA ARI A, ATLANTIK, GALANTNOST, RAK, TITO, GATERISTI, IRAK, KARCER,
ATENA, SKRAD, NATEG, NA, PM, MITJA RIBIČIČ, 2. nagrada 500 din: Stanislava Knez, Osojna pot 3, ALE, POLITIK, BANKA VAL,, LAR, CE, AVTOMATI, 61000 Ljubljana;
EKARIT, LEKTORAT, NAKANA, ONA, NIKA	3- nagrada 400 din: Simon Bizjak, Gregorčičeva
- izžrebani reševalci	15a, 65270 Ajdovščina.
nagradne križanke št. 5
1. nagrada 600 din: Stane Škofič, Ul. 4. julija 15,	..
64290 Tržič;	Nagrade bomo poslali po pošti.
Delavska
enotnost
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije.
Ust je bil ustanovljen 20 novembra leta 1942.
Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967. ob njeni 25-letnici. odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo
Izdaia Č3P Delo — tozd Delavska enotnost. 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-Vi: telex 31 787
Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik Odgovorni urednik: Franček Kavčič
Člani uredništva: Andrej Agnič (fotoreporter). Ciril Brajer (energetika). Marjan Horvat (družbenopolitični sistem). Meri Jurca (tajnica). Ivo Ku-Ijaj (socialna politika), Damjan Križnik (reportaža). Emil Lah (zunanja politika), Franci Mulec (teh urednik). Boris Rugelj (gospodarjenje) Sonja Seljak (lektorstvo. redakcija), Janez Sever (reportaža). Peter StefaniČ (sindikalna politika in priloge). Andrej Ulaga (namestnik odgovornega urednika), Janez Voljč (posebne naloge) in Igor Žitnik (izobraževanje, kultura).
Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič
Telefoni: glavni urednik in direktor tozda 322-778. odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942
Naročniška centrala 321-255, 311-956 in 323-951
Založba Delavske enotnosti, Celovška c. 43. Ljubljana, odgovorni urednik 323-951
Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij. Ljubljana Celovška c. 43. 311-956
Uredništvo: Naša Žena, Ljubljana, Celovška 43, 321-255 in 321-651
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana. Celovška c. 43. 320-403 in 323-951
Pknnnmsko komercialni sektor. Ljubljana. Celovška c. 43. 320-403 Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923
Žiro račun 50100-603-41502
Knjigarna galerija. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 5. 317-870 in 312-691
Posamezna številka Delavske enotnosti 10 din, letna naročnina 520 din Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini,	\
Tisk Ljudska pravica Ljubljana
Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik). Ciril Brajer. Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek. Jože Hozjan. Franček Kavčič. Vlajko Krivokapič. Ivo Miglič, Leopold Perc. Jože Peterkoč, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik
Delavska enotnost
Lovrenški kovači kujejo
Halo Maks, zmanjšaj Hanzeku normo, da ne bo nergal
CC
-U
Lovrenški kovači, ki že desetletja brusijo kose in srpe, nikakor ne morejo izostriti svojega samoupravljanja. Lani so štirikrat prekinili delo, da bi se dogovorili o nekaterih zadevah. Pogovarjajo in dogovarjajo se že vrsto let, vendar niti delavci niti vodstvo kolektiva niso prepričani, da so se v resnici končno dogovorili.
Pred tridesetimi leti je sodelavec Janez Voljč navdušeno opisoval lovrenške kovače, ko so prvič delili osebne dohodke po vloženem delu. Vzhičen nad
i|
tem, kako si ti kovači ob kosah in srpih kujejo tudi svetlo bodočnost, je naglaševal, kaj to pomeni za ves živelj na tem delu Pohorja.
mM.
'-m
Kaj se je v teh tridesetih letih 'med kovači v Lovrencu na Pohorju spremenilo? V Lovrenc je zdaj speljana asfaltna cesta. Nad staro kovačijo stoji nova tovarniška dvorana. Kolektiv kovačev se je povečal. Eno leto je bil združen z Gorenjem, zdaj se spogleduje z Agrosom.
I


Miselnost, delovne navade in občutek, da jim še vedno kdo drug kroji usodo, je ostala. Skoraj enake so tudi delovne razmere, ki še danes vsakega drugega kovača, preden ta vtakne v žep prvo pokojnino, spremenijo v invalida.

Ostrina, ki dinar prepolovi
Dolga desetletja so kovači v Lovrencu kovali v glavnem
kose in srpe ter drugo orodje in z njim zasloveli tudi prek meja naše domovine. Še zdaj so kose in srpi izdelki, ki jim krojijo usodo. Ob njih so resda razvili tudi proizvodnjo različnih rezil, del so prevzeli od mnogo popularnejšega Solingena, vendar se v Lovrencu še vedno vse vrti okrog kovačnice.
V kovačnici pa se je razen ljudi le malo spremenilo. Prav delovne razmere so tiste, ki delavce najbolj pestijo. Ropot, smrad in prah, poleti vročina, pozimi mraz in večni prepih, to je okolje, ki ga ne žlahti niti 25 tisočakov zaslužka na mesec.
»Novo halo smo zgradili 1965. leta, vendar ni bila grajena za potrebe kovačev, zato se delovne razmere kovačev niso spremenile. Tedanje vodstvo je za nameček še zamudilo urejanje olajšav, tako so naši kovači še ob td. Zato je razumljivo, da vsako razmišljanje o večji produktivnosti dočakajo s stavkom: »Niste nam dali novih strojev, niste nam izboljšali delovnih razmer, norme pa bi povečevali ...« Dasiravno vsi vemo, da so naše norme dokaj ohlapne in delovni učinki rezultat trenutnega razpoloženja,« razlaga Janez Papotnik, ki je bil dva mandata predsednik sindikata in zdaj sekretar osnovne organizacije ZK. »Pesti nas tudi visok odstotek odsotnih z dela in dejstvo, da je v kolektivu že več kot petdeset delovnih invalidov^a katere je težko najti ustrezno delovno mesto. Po drugi strani ne moreš mimo j resnice, da gre za pridne delavce, ki ti nikoli ne postavljajo j vprašanja, če je treba na delo v soboto, za praznik ali v nedeljo. Samo, da vedo zakaj. To je za tujca nerazumljivo, nam pa | jasno, ker vemo, da v Lovrenc še ni prišlo nagrajevanje po vloženem delu. Gre za kakovostne izdelke, ki jih pri nas sploh ni v prodaji, vse prodamo v tujino. Prodali bi lahko še enkrat toliko, če bi lahko izdelali, vendar, ker ni urejeno to in to... Nekoč je Nemec, predstavnik Solingena, preizkušal ostrino naših Škarij. Z njimi je prerezal dinar. V tem je tudi nekaj simbolike; mi smo tako kvalitetni in ostri, da si še sami razpolovimo dinar, ki so nam ga že drugi prepolovili...«
Zakaj
slabi potegnejo dobre za sabo
»Ko sem prevzemala to odgovornost, se nisem v celoti zavedla vsega, kar me je čakalo,« meni Marjana Perklič, predsednica osnovne organizacije sindikata. »Pred petimi leti sem prišla v tovarno in verjela, da so fantje mož beseda. Tako smo lepo izvolili naše vodstvo, si razdelili funkcije in delo ter začeli z našo reorganizacijo. Vodstvo so prevzeli mladi ljudje, prišlo je več mladih strokovnjakov, tudi v sindikatu je začel pihati nov veter. Toda to je bil le varljiv videz. Namesto da bi vsaj ti iz vodstva sindikata predstavljali okostje samoupravljanja in uveljavljali resnične delavčeve pravice, so funkcijo pustili, ko so se za njimi zaprla vrata sestanka in se v svojem .okolju spremenili v nergače...«
Zakaj tako? Najprej zato, ker imajo izredno dobro razvito nezaupanje do vsega, kar ni v zvezi z nakovalom. Mnogo ■manj je urejena obveščenost. Tako dobita vsaka resnica in podatek dve vrednosti, pravo in lažno. Pretehta seveda druga.
Vrsto let je bilo samoupravljanje na ravni direktor in računovodja, potem- mojster. Osebni dohodki so se urejali zvečine kar po telefonu: »Halo Maks, zmanjšaj Hanzeku normo, da ne bo nergal!« Seveda, če je bil Hanza kovač in je pretila nevarnost, da bo njegovo nerganje potegnilo za sabo še koga od že tako nasršenih kovačev.
Potem so potegnili ločnico: proizvodni in režijski delavci. Proizvodni so za stroji, režijski vsi ostali. In so ugotovili, da je skoraj vsak drugi zaposlen v režiji! Pozneje so ugotovili, da je resničnih režijcev skupaj z varnostniki in snažilci komaj 35 in ne stopetdeseti
Kazalo je že, da so končno potegnili črto pod samovoljnost, ko so se združili v veliko in mnogo obetajočo hišo Gorenja. Toda v letu dni niso uspeli urediti niti samoupravnih aktov, kaj šele svojo upravno režijo zmanjšati in preseliti v Muto. Še preden se je leto dobro obrnilo naokoli, ko niso
v bistvu niti kladiva v stari kovačnici dobila novega zvena, že so se — razdružili.
»Skorajda neverjetno je, kako se pri nas lahko čez noč spremeni mišljenje, če so nekateri ljudje prizadeti. Razdružili smo se zaradi administracije, ki bi morala drugače in drugje delati. Žene so vplivale na može, slabi delavci strašili dobre in bili smo spet sami. Prav neverjetno je, da lahko ima, to nenehno ugotavljamo, komaj petina slabih delavcev tolikšen vpliv na ostale štiri petine do-
brih, da jih prepričajo in pri njih na koncu koncev izsilijo celo neko solidarnost.«
Štrajk zaradi ure, štrajk zaradi kuverte
Lani so štirikrat prekinili delo. O tem, kolikokrat in kdo je prekinil delo, niti v Lovrencu še niso točno razčistili. Strinjajo se, da sta prvi prekinitvi veljali premiku delovnega časa. Ne, ne, ni šlo za čas, ki so ga zagovarjali sindikati ali za čas, ki je bil v veljavi. Ne, oni bi začeli z delom še eno uro pred predvidenim časom! Tudi tisti, ki imajo do delovnega mesta več kot uro hoda. Zakaj? Zato, ker bi jim tako ostalo več od — dneva. Niti v Lovrencu nihče ne verjame, da bi katerikoli delavec preostali del dneva zaradi utrujenosti odmeril počitku ali postelji.
Dve prekinitvi sta veljali razčiščevanju dogovorjenega in
sklenjenega o nagrajevanju po delu. To, nagrajevanje, je nenehno v ospredju pogovorov kovačev v Lovrencu. In kot kaže, bo še nekaj časa. Kot je videti iz vsega tega, imajo tudi oni jasno sliko o nagrajevanju proizvodnih delavcev. Toda kaj storiti s preostalo tretjino delavcev, ki nimajo norm? Lani so delavski svet na hitrico postavili pred odločitev: za ali proti »nagrajevanju po vloženem delu«. Predlog je vseboval navidez enostavno formulo: proizvodni delavci bodo deležni poleg že ustaljenega obračuna uspešnosti (minus 22 in plus 30 odstotkov ob doseganju norm) še 10 odstotkov, delavci v režiji pa 20 odstotkov v obliki individualne in kolektivne uspešnosti.
»Niti mene niti predsednice sindikata ni bilo na tej seji delavskega sveta. Ko smo za predlog in odločitev delavskega sveta izvedeli, smo sprejeli tudi razlago. Počilo je teden dni pozneje, ko je prišlo do izplačila. Priznam, da tudi sam nisem nikoli v teh dvajsetih letih, kar sem v kolektivu, dobil tolikšnega osebnega dohodka. Toda počilo ni zaradi tolikega denarja, počilo je, ker so dobili režijski delavci v resnici 30 odstotkov višje osebne dohodke. Individualno in kolektivno nagrado, proizvodni pa samo dogovorjenih 10 odstotkov kolektivne. Izkazalo se je, da je šlo za dve različni tolmačenji istega predloga...«
»Delavci so upravičeno zahtevali pojasnilo. Takoj se je sestalo tudi vodstvo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in kolektiva. V prepričanju, da smo zadevo razčistili, smo se razšli. Toda zjutraj je bilo spet vse narobe. Nekateri, ki so s seje predčasno odšli in niso poznali vsebine sprejetih stališč, so med delavce vnesli neresnične vesti. Vmes so bili tudi funkcionarji sindikata... Mene bolj kot vprašanje o tem, ali je bil delavskemu svetu »podtaknjen« dvoumen predlog ali ne, skrbi vprašanje naše zavesti in resnične pripravljenosti za reševanje problemov. Ne morem se namreč sprijazniti s tovariši, ki sedijo poleg mene in govorijo eno, delajo pa drugače. Ne sprejemajo nobenih nalog, odgovornosti. Kako ga lahko jaz, kot predsednica sindikata, kaznujem? Z razrešitvijo?«
V istem primežu navidezne nemoči je tudi sekretar zveze komunisfov. Šestnajst članov šteje njegova osnovna organizacija. Na seji bodo zaradi nediscipline morali enega izključiti. In to zadnjega in edinega, ki je še iz vrst neposrednih proizvodnih delavcev. Vsi ostali so ali vodstveni delavci ali delavci v upravi...
Ob tem je zanimivo, da tako kovači v Lovrencu kot njihovo vodstvo vedo, kje jih čevelj žuli. V isti sapi podpirajo novo
vodstvo in mlade strokovnjake v naporih, da se od kolektiva ne bi poslavljali naglušni, revmatični, izčrpani zaradi bolezni dihal, samo da ti napori ne bi šli na račun večje delovne discipline, večje produktivnosti in samoodpovedovanja.
Ko smo jih v tistem snežnem metežu obiskali, nas je presenetil nevsakdanji nemir v upravni zgradbi. Umišljali smo si, da je vzrok v našem obisku, saj ne' gre prati perila tudi v tako odročni dolini pred očmi javnosti. Šele pozneje smo ugotovili pravi razlog razburjenja. Visokorasli možak nedolžnega videza, ki je stopil v upravno zgradbo pred nami, je bil — tržni inšpektor. O tem, kaj je povzročil njegov obisk in kdo vse je iskal to ali ono fakturo z novimi cenami, zasluži duhovitejše pero. Rajši zabeležimo Papotnikovo misel, ki je po našem mnenju vredna premisleka:
»Vedno sem bil proti umetnemu dvigovanju cen, pa četudi za svoj izdelek. Seveda do takrat, dokler v resnici ne bomo vedeli, koliko ta stane. Žal me vedno preglasijo in pravijo, da pljuvam v svojo skledo, ker vsi tako delajo. Lažje je dvigniti ceno kot izboljšati kakovost. Toda to je palica z dvema koncema. Na koncu koncev si kaznovan vedno sam, kot delavec in kot kupec...«
Janez Sever

IZŠLO JE

V zbirki ČLOVEK — DRUŽINA — DRUŽBA sta izšli knjigi
DROGE V SVETU IN PRI NAS
avtorjev Leva Milčinskega, Martine Tomori in Franca Hočevarja. Ta knjiga prinaša vsakovrstnemu bralcu nepogrešljivo vedenje o tem, kaj je droga, zakaj človek išče in zlorablja drogo, kam ga zloraba pripelje in kako mu pomagamo. Cena knjige je 600 din
ROJSTVO BREZ NASILJA
Avtor knjige Frederick Leboyer je strokovnjak s področja ginekologije in porodništva. Knjiga prihaja k nam, potem ko jo imajo prevedeno že skoraj povsod po svetu. Gre za avtorjevo zamisel o porodu, ki ne bi bil za otroka nasilje kot je sedaj. Otrok ob porodu mora kričati, toda njegov krik ne sme biti krik bolečine, strahu, ampak krik življenja, zmage. Kako z ljubeznijo prisluhniti in govoriti otroku že prve minute po njegovem rojstvu, kako rojstvo spremeniti?
Cena knjige 500 din
L-£7č>n _Se> o JCLA^RM/
' 1/