Mcvflka I ZASAVSKI PoStnlna plačana * aotovinJ Izdaja Okrajni odtxu Socialisti ene zveze delo rutk ljudi • Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbot — Odgovorni arednik: Stane Suitai - Tiska Mariborska tiskarna * Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje I. uprava rudnika — Telefon it 54 — Račun pri podruiniei Narodne banke v Trbovljah štev 6M-„T“-146 — List ihaia vsako sredo — Letna naročnina 300 din. oolletna 150 din. četrtletna 75 din mesečna 25 din — Posamezna Številka S din — Rokopisi morajo biti v irednistvu najkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračajo LETO VI. — ST. 32 TRBOVLJE, 12. avusta 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Tov. Miha Marinko med trboveljskimi rudarji Prijetno presenečeni so bili pretekli torek, 4. avgusta, komunisti vzhodnega in zahodnega obrata rudnika Trbovlje— Hrastnik, ki so se sešli, da se pomenijo o nedavnem pismu CK ZKJ. Ob tej priložnosti jih je povsem nepričakovano obiskal sekretar CK ZKS, tov. Miha Marinko, ki je prav sredi živahne razprave prišel med rudar je-komu niste vzhodnega obrata, kjer se je tudi oglasil k besedi Tovariš Miha Marinko Je govoril o glavnih slabostih osnovnih organizacij Zveze komunistov, kjer je poudaril, da bodo člani CK ZKS v prihodnje večkrat prišli na teren, katero delo se je doslej zanemarjalo. »Kakor smo nudili premajhno pomoč okrajnim komitejem ZKS,« je dejal tov. Miha Marinko, »tako Sem prepričan, da je tud; okrajni komite ni dosti nudil vam. Zato iskreno povejte dobre in slabe strani vašega dela in navedite konkretno pomoč, ki so vam jo nudili višji partijski organi.« Tov. Miha Marinko je v naslednjem govoril o slabostih v v naših gospodarskih podjetjih, kjer je naglasil, da so se nekateri direktorji naših podjetij posvetil; izključno delu na gospodarskem področju, pozabili so pa, da so prav oni v prvi vrsti pokTicani, da dajejo vsemu našemu delu politično linijo. Ko Je tov. Marinko govoril o razlagi pisma CK ZKJ po naših komitejih in osnovnih organizacijah ZK, je opozoril, da sc to pismo članom Zveze komunistov največkrat tolmači kot nekakšen katekizem Ob razlagi pisma je seveda potrebno, da se pri tej priliki obravnavajo vsi naš; problemi in težkoče z navedbo konkretnih primerov, ki so potrebni rešitve. Pravilno je nadalje, da pisma CK ZKJ ne proučujejo komunisti zgolj med seboj, marveč da ga predelujejo s člani naših sindikatov in člani Socialistične zveze delovnih ljudi. Le tedaj bomo res zajeli vse tiste probleme, na katere opozarjajo pisma CK ZKJ, Komunisti steklarne so razpravljali o pismu CK ZKJ Kakor po vseh drugih organizacijah Zveze komunistov, tako so se tudi v naši steklarni zelo resno lotili študija pisma CK ZKJ, ki obravnava najrazličnejše sCabosti in nepravilnosti v naših osnovnih partijskih organizacijah. Tov. Tone Sibur se Je obširno dotaknil ne samo problemov, ki nanje opozarja pismo CK ZKJ, marveč v tej zvezi tudi samega dela v domači osnovni organizaciji. Razprava je pokazala, da Je n» splošno premalo individualnega političnega dela v kolektivu, premalo dela Pa *u-dl v sami osnovni organizaciji. Tudi v steklarni so resni problemi, ki terjajo rešitev. Zlasti naj se vnese v vse naše organizacije več političnega duha, treba Je več zavednosti, ter Ču-t^ odgovornosti in dolžnosti do naše družbe. Posamezni komunisti eksistirajo samo na papirju. delo same organizacije pa peša. Na zasedanjih naših upravnih organov sc uveljavljajo socialno demokratske tendence, člani komunisti v teh organih pa ne odigravajo svoje vodilne vloge. Vsa ta vprašanja Je osnovna organizacija ZK postavna pred tovarniški komite, da jih pretrese tor ugotovljene napake ln nerodnosti razčisti V tovarniški komite ZK smo koop tirali tov. Toneta Slhurla. ki je Ml sedaj v partUsk! šoli In bo lahko mnogo pomagal pri našem nadaljnjem dela. WK°- * OPOZORILO Lovljenje savskega premoga v Zlati vasi pri Hrastniku privatnim osebam ni dovoljeno. Proti kršilcem bomo kazensko Postopali Podjetje za pridobivanje premoga na Savi, MO Radeče. ter odkrilj marsikakšno napako, ki dostikrat ostane neodkrita. Tovariš Miha Marinko je omenil tudi nepoučenost naših rudarjev v zvezj * Uredbo o plačnih fondih, kar je dalo povod za znane dogodke v Trbovljah in v Hrastniku ob priliki zborovanj rudarjev. Tovariš Marinko Je zelo ostro ošibal malomeščanstvo, ki se pojavlja na vseh koncih ter se je zasidralo predvsem v raznih duštvih. Ko je govoril o deln v lep razvoj in napredek teh naših ljudsko-prosvetnih ustanov šlh ljudsko-prosevetnih ustanov, da pa v njih vendar čutimo prečestokrat veliko »malome- ščanščine« — zlasti še v pogledu izbire raznih pesmi in še v drugih primerih. V ilustracijo je navedel več konkretnih primerov. Tov. Miha Marinko je govoril o razvoju turizma v naših krajih in opozoril na naravnost hlapčevski odnos osebja raznih naših gostinskih podjetij po Gorenjskem, v Ljubljani in še drugod, kjer so temu osebju tujci vse. medtem ko je ravnanje z našimi domačimi izletniki in turisti naravnost poniževalno ter nevzdržno. Pri naših ljudeh je treba več človeškega dostojanstva in ponosa ter nacionalnega duha, ne pa servilnosti, saj le tedaj nas bodo tujci res spoštovali. Ob zaključku svojega bogatega govora je tov. Miha Marinko govoril še o bližnjih volitvah, kjer je poudaril potrebo najtesnejšega sodelovanja na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Tovariš Miha Marinko se le nato razgovarjal še s posameznim; rudarji-kemunisti ter obiskal še komuniste v zahodnem obratu rudnika, ki so prav tako predelovali pismo CK ZKJ. Tudi na tem obratu se je tov. Miha Marinko zadržal dalj časa in se dotaknil vseh našita važnih vprašanj. Slovesna proslava občinskega praznika v Zagorju Priznan e narodnim hero em V počastitev 12 obletnice, ko so počile prve partizanske puške v Zagorju 9. avgusta 1941, Je Mestni ljudski odbor občine Zagorje razglasil 9. avgust za vsakoletni občinski praznik. V, ta namen so se vršile že v četrtek prvenstvene športne prireditve v kegljanju, košarki, namiznem tenisu in nogometu za prehodne pokale, ki so jih podarili Mestna občina Zagorje, SZDL v Zagorju. Mestni komite ZKS Zagorje in Rudnik Zagorje. Prireditve so se pričele v četrtek, 6. avgusta s košarkarskim turnirjem, na katerem so sodelovali Rudar (mladinci), Partizan (Hrastnik), Proletarec (Zagorje) in Litija. Pokal je osvojilo moštvo Partizana (Hrastnik). Pokal je daroval MK ZKS v Zagorju. V petek, 7. avgusta je bilo tekmovanje v kegljanju. Sodelovala so 4 moštva iz Zagorja in moštvi iz Hrastnika in Rudarja iz Trbovelj Pokal so sl priborili kegljaš Rudarja iz Trbovelj. V namiznem tenisu so tekmovali samr domačini, zmagovalec pa je bil Valter Prašnikar Iz Zagorja (Proletarec). V soboto so se vršile tekme v nogometu med moštvi Proletarca (Zagorje). Svobode (Kisovec), Dobrne (Trbovlje) in Bratstva (Hrastnik). Prehodni pokal, darilo mestne občine Zagorje, je dobilo moštvo Dobrne nik Mestne občine Zagorje tov. Lukač pudaril pomen proslave občinskega praznika, ter ob tej priliki javno izročil narodnemu heroju tov Zvonetu. Okrogarju-Nestlu darilo občine Zagorje, kar so vsi sprejeli z velikim odobravanjem. Prav tako je Mestni odbor ZB Zagorje izročil staršem narodnega heroja Skvarče-Modrasa lepo darilo. Po Izročitvi daril sta govorila še narodni heroj Zvone Okro-gar-Nestl ter predstavnik ZB tov. Damjan. Z odigran jem Internacionale je bil zaključen slovesni del občinskega praznika mesta Zagorje, ki so ga Zagorjani proslavili zelo lepo ln se z njim dostojno oddolžili vsem žrtvam, ki so padle za našo svobodo. (Umetniška fotografija (Fotoklub Hrastnik) Ob letu dni obstofn Delavskih prosvetnih društev »Svoboda" v Trbovljah iz Trbovelj. Na stadionu Partizana pa Je' bila zvečer slovesna akademija v počastitev občinskega praz-1 nlka. Pri akademiji je bilo navzočih 1500 ljudi. SLAVNOSTNA SEJA LO MO ZAGORJE Na slavnostni dan 9 avgusta so se zbrali občinski odborniki mesta Zagorje žg ob 7 uri k slavnostni seji Seje so se udeležili tudi sekretar OR ZKS Trbovlje tov Viktor Kovač, predsedniki mestnih občin iz , Trbovelj, Zagorja, Hrastnika ln j Radeč, spomenlčarji lz Zagorja in ostali. Na tej slavnostni seji so poudarili pomen občinskega praznika in ob tej priliki sprejeli predlog predsednika občine tov. Alojza Lukača, ki Je predlagal, da se narodnemu heroju tov. Zvonetu Okrogarju-Nestlu podari dvodružinska hiša v Prečni ulici ▼ trajno last SLAVNOSTNA POVORKA DO GROBA TALCEV Po slavnostn. sejt se Je razvila od Boriška v Toplicah pa do groba talcev v Zagorju slavnostna povorka, v kateri je sodeloval nad 2000 ljudi Sledila je slovesna komemoracHa, kjer Je govoril tov Kocbek lz Zagorja, nakar so položili venec na grob talcev tovariši Okrogar Klukej in Javoršek. Vod borcev pred-vojaške vzgoje Je izstrelil častno salvo godba Je zaigrala ža-lostlnko, pevci Svobode-Topllc pa so zapeli žalostinko žrtvam. Vsa povorka se Je nato razvila proti stadionu Partizana, kjer je bDt zaključne slovesnost. Po odigrani himni Je pozdravil vse prisotne sekretar občinskega odbora SZDL tov. Boris Taufer, nato Je predsed- Ta mesec bo poteklo leto dni | od ustanovnega kongresa »De- ; lavskih prosvetnih društev Svoboda«. Na kongresu je tov. Ivan Regent nakazal smer dela v teh društvih takole; »Namen Zveze delavskih prosvetnih društev Svoboda, ki jo danes ustanavljamo, naj bi bil, da bi s pomočjo vsestransko poglobljene dejavnosti svojih članov, to je društev .Svoboda’, ter vseh delavskih prosvetnih organizacij in ustanov na torišču prosvete, umetnosti in kulture sploh posredovali delovnemu ljudstvu, naslanjajoč se na nauk znanstvenega socializma, splošno izobrazbo ln kulturo ter bi tako pomagali vzgajati socialističnega človeka.« Na tem kongresu je še posebej prišlo do izraza dolgoletno prizadevanje delavskega razreda, da je treba nenehno večati in razvijati vse možnosti za dvig kulturne ravni delovnega človeka. Posebej je bilo poudarjeno, da morajo naše »Svobode« v čim večji meri razvijati delo, ki sloni na temeljih bogatih predvojnih revolucionarnih tradicij, ln te tradicije utrjevati in razvijati tudi v bodoče V Trbovljah in tudi v naših j drugih industrijskih središčih so predvojne »Svobode« delo- j vale v težkih pogojih. In ravno , v težavni vsakdanji borbi naših nekdanjih »Svobod« so se kovali močni kadri, so se oblikovali ljudje, ki so cenili in razumeli pomen dviga splošne kulture v delavskih vrstah kot orožja v borbi z razredom, kt ni prostovoljno dopuščal, Se manj pa dajal možnost razvoju delavski kulturi V takih okoliščinah so rasli in se utrjevali tovariši, ki zavzemajo danes najodgovornejša mesta v našem družbenem življenju Ce ob teh splošnih mislih primerjamo delo »Svobod« v Trbovljah v današnjih pogojih, zlasti še društva »Svoboda-Center«. ki deluje na sedežu tn okolišu predvojne »Svobode«, ugotovimo, da sicer mnogo delajo, ne dvigajo pa vsega, kar delovni ljudje od teh društev pričakujejo. Ako ocenjujemo delo društev »Svobode« po sektorjih, tedaj vidimo, da Imajo sorazmerno večji uspeh »Svoboda TT.« v Trbovljah »Dobrna« ln »Zasavje« kot pa »Center«. Ob tej ugotovitvi je treba upoštevati težave v društvih s kadrom, *e«ar pa v »Svobodi-Center« ni. Tudi z materialne strani — to so prostori ln rekviziti — je bilo ob ustanovitvi »Svobod« slabše v navedenih treh društvih kot pa v »Centru«. Toda z nenehnim, neutrudnim delom so »Svobode« uspele tudi materialne težkoče vsaj deloma odstraniti. Posebej je treba omeniti velikanski uspeh »Svobode-Zasavje«, kjer so v kratkem času ob mobilizaciji vseh članov društva in ob odličnem delu odbora uspeli postaviti svoj lastni kulturni dom, ki je ponos zasavskemu delu mesta Trbovelj. Pogosto se opravičujejo v »Svobodi-Center«, da ni dovolj zanimanja za kulturno delo in življenje med delavci. Sodimo, da je vzrok v tem, da ne znamo v zadostni meri vzbuditi težnje po kulturnem delu in življenju. Če bi pravilno razumeli navodilo tov. Ivana Regenta, ki pravi: »Zveza Svobod in v njej včlanjena prosvetna društva ne bodo omejevala svoje dejavnosti na predavanja, umetniške prireditve, koncerte ln podobno, marveč bodo vzgajala članstvo ne samo v socialističnem smislu, pač pa tudi v smislu protialkoholizma, v smislu spoštovanja naših žena, v smislu ljubezni do dela. Gojila bodo med delovnimi ljudmi veselje do življenja, pa tudi veselje do boja proti vsemu, kar utegne ovirati našim ljudem pot do srečnega življenja v socializmu, ki ga sami gradč,« — bi morali poiskati vse mogoče oblike dela za dosego postavljenih nalog. Na eni strani je treba razvijati zanimivo društveno življenje, ki bo pritegovalo nove člane — na drugi strani pa pridobiti vse tiste, ki po svojih sposobnosti lahko kaj dajo in nudijo ljudstvu. Ce pregledamo predvojne zapiske naše »Svobode« — vseeno iz katerega leta — tedaj vidimo, da je društvo znalo ustvariti pisano društveno življenje In zanimanje zanj Imeli smo takrat dramske predstave, debate, literarne in družabne večere, organizirali so se izleti, vrstili so se koncerti itd. Na ta način je takratna »Svoboda« zajemala mnogo širši krog ljudi kot danes, čeprav ima današnja »Svo-boda-Center« močne kadre in organizacijsko utrjene sekcije, toda manjka ji čvrste povezave z množicami. Brez osebne popularizacije društva med ljudmi, brez borbe za ljudi in za vsakega posameznika, brez navajanja ljudi v vrste »Svobode« ne more biti uspeha. Obstajati mora povezava s posameznimi kolektivi, ki bi lahko kompaktno prihajali na prireditve in med katerimi bi bilo treba razvijati kulturno delovanje. Ni dovolj, da se dajo za kakšno kulturno prireditev vstopnice samo v prodajo, misleč komod-no in enostavno: kdor pride, pač pride! Ob vsem tem Cesto pozabimo na program. Treba je prisluhniti želji delavcev, upoštevati njihov kulturni nivo ter jim dajati in nuditi ustrezna umetniška dela. Vsi, ki so odgovorni za delo v »Svobodi«, ne smejo pozabiti, da je treba delavcem nuditi možnost obiska kvalitetnih prireditev. Zakaj bi ob težkem delu in okoliščinah, v katerih žive delavci bili le-ti prikrajšani za to, kar imajo v tem pogledu na razpolago v drugih mestih. »Svoboda-Cen-ter« s preko pet sto člani In eno četrtino komunistov lahko ob primerni organizaciji v prihodnji sezoni temeljito spremeni vsebino dela In končno: kaj nas je vodilo, da smo se odločili za Delavski dom, novi kulturni dom ki ga gradimo že tri mesece? Prostori, ki v njih dela društvo sedaj, ne ustrezajo v celoti sodobnim zahtevam. Dosedanji dom ne ustreza — razen enega samega prostora — sodobnim zahtevam društvene- ga življenja, kar delno opravičuje že omenjene neuspehe. Dvorana, ki je na razpolago, se uporablja za nastope vseh sekcij in tudi za kino predstave. Ob slovesni otvoritvi gradnje novega Delavskega doma je pozival tov. Ribič — predsednik gradbenega odbora — naj vsi zavedni Trboveljčani podpro to plemenito in odgovorno akcijo, predvsem pa komunisti in kulturni delavci. Do sedaj še, nismo dosegli pričakovanega uspeha v prostovoljnem delu. Statistika v tem pogledu je sledeča: na delu je bilo doslej 1374 ljudi ki so opravili 6980 prostovoljnih ur. Poleg tega je bilo še na Dobrni nalomljeno in naloženo 305 kub. metrov kamenja, v kamnolomu pa bodo delavci pridobili 250 kub. metrov gramoza To je sicer precejšnji uspeh, vendar bi bil ob večji zavesti ln boljši agitaciji lahko še boljši rezultat Sama Zveza komunistov tega rajona bo morala v prihodnje več napraviti, prvenstveno ae pa mora sama udeležiti dela na gradnji, ker do sedaj še ni izpolnila danih obvez. Se več: nekateri člani ! Zveze komunistov celo Izjavljajo, češ: kaj nam je treba take velike stavbe, saj zadostuje (Nadal|evanje na 2. strani) Gospod ali tovariš? V zadnjem času po celi Jugoslaviji debatirajo in proučujejo pismo CK ZKJ. Vse osnovne organizacije Zveze komunistov črpajo iz te poslanice dragoceno gradivo, ki Jim služi in ki Jim bo za napotilo pri njihovem bodočem delu. ki naj tu bilo plodnejše kot doslej. Tudi topliška partizanska organizacija v Zagorju Je s svojim članstvom živahno razpravljala o vseh vprašanjih, ki jih je plenum CK ZKJ prikazal kot škodljive za partijske vrste. Posebno živahna diskusija, ki ne kaže povsem lepe slike za nekatere komuniste Je bila! ugotovitev o naši zavesti in našem moralnem liku Mislim na nekatere pojave v našem družbenem m društvenem življenju, katerih prva hiba Je pač, da so mnogi naši komunisti pozabili na tisto revolucionarno dobo ko so enkrat za vselej odpra- vili »gospode« Itd. Na sestanku je namreč vodiln; uslužbenec Mestnega magazina obrazložil to stvar takole: »Ce v trgovinah ne bomo naše potrošnike nazivali z gospodičnami, gospemi in gospodi, potem bomo v najkrajšem času izgubil) vse svoje stranke ...« Seveda je tako mišljenje razvnelo živahno debato, kajti ni nam vseeno kako se bomo na-zlvall. Povsem upravičeno je dejal nekj diskutant: »Kdo Je kriv takemu stanju? Zakaj ste pričeli v trgovin; s takšnimi metodami?« Dovolj jasno in nedvoumno Je tov. Milovan Djilas v Črni gori analiziral to vprašanje, prav tako tov Kimovec Torej ne moremo reči da vladajo v tem pogledu kakršne koli nejasnosti Zato proč s takimi nazivi ki niso odraz naše socialistične zavestil -M- Tudi v našem okraju je pismo CK ZKJ pri proučevanju naletelo na ugoden odmev. Kakor je že prva razširjena seja Okr. komiteja ZK Trbovlje razčistila marsikatera nejasna vprašanja, tako je tudi druga seja tega komiteja po natančnem študiju snovi rodila uspeh. Pismo Centralnega komiteja ZKJ so proučili tudi že v vseh občinskih in rudniških komitejih ZK okraja Trbovlje, nakar so pismo obravnavale tudi osnovne organizacije ZK. Na zadnji seji okrajnega komiteja ZK so pri proučevanju pisma prišli do zaključka, da je treba pismo CK ZKJ obravnavati s komunisti neposredno, katerega dela so se lotili v zadnjih dneh v podrobno. Dosedanja razprava o pismu je pokazala, da je vrsta ljudi-komuni-stov, ki 60 v naši gospodarski operativi zavzeli dominantni po. loža j, v tej svoji funkciji pozabila na politično delo, do katerega je večina popolnoma brezbrižna. Vse to izvira predvsem iz ozkega lokalnega, rekli bi, malomeščanskega gledanja na položaj, kjer ti ljudje ne vidijo naše državne celote in skupnih koristi. Vse preveč so usmerili svoje delo na strokovno linijo in tako je prišlo do znanih dogodkov v rudarski zadevi. In ravno zaradi takšnega nepravilnega gledanja, kj se omejuje zgolj na ožje lokalne gospodarske koristi, je razumljivo, da je prišlo do tega, da se je proizvodnja v podjetjih in rudnikih v okraju Trbovlje le neznatno Ob letu dni obstoja delavsk:h prosvetnih društev .,Sv"hoda‘‘ v Trbovljah (Nadaljevanje s 1 strantl staral To pa je odraz zaostalosti, na drugi strani pa nezaupanje v svoie lastne moči. Naj se ti in podobni omahljivci spomnijo časov tekmovanja za čim vfčjo proizvodni« ob mnogo težjih življenjskih pogojih, v katerih smo živeli takrat, a so vendar naši delavci vztrajali in častno izvrševali svoje poslanstvo zato, ker so zaupali v svoje lastne moči Naloge pri gradnji so še velike kar je deloma razvidno iz potreb po materialu, ki so na splošno tele: 5000 kub. metrov gramoza ln peska, 1 milijon kosov zidne opeke, okrog 1000 kub metrov lesa, 18 vg železa, 15 vg apna itd. Ob tem Je treba podčrtati, da se je v teku enega leta pripravilo precej materiala, predvsem zaradi velikega razumevanja kolektivov izven okraja. To dokazuje, da imajo tovarniški kolektivi velikansko zaupanje v revolucionarne sile Trbovelj, hkrati je pa to dokaz visoke socialistične zavesti teh kolektivov. . Dosedanji uspehi v mobiliza- I d ji sil nam nalagajo — poseb- , no odboru »Svobode-Center« — dolžnost, pospešiti akcijo za gradnjo Delavskega doma. Vse, kar je napredno, moramo mobilizirati za zgraditev tega doma, v katerem bo našel možnost kulturnega dela in Izživljanja vsak posamezni napredni član naše družbe. Mislimo, da bomo s to akcijo Izvršili tudi naročilo nedavnega pisma CK ZKJ, id govori o možnostih kulturnega in političnega dviga naših ljudi. D. P. dvignila, porastel Je pa v veliki meri plačni fond podjetij. Vsekakor bi bila naloga in skrb partijske organizacije in sindikatov, da dvignejo politično zavest in razgledanost naših ljudi, da bodo vsi delavci razumeli in vedeli, da ob premajhnem blagovnem fondu ne moremo dvigniti življenjske ravni ljudi z dviganjem plač, ki nujno po-dražujejo življenjske potrebščine, pač pa edinole s povečano produktivnostjo dela, z dviga-, njem in krepitvijo naših blagov- T. B.: Konkretno lahko govorimo prav o naših »Svobodah«. Lotili smo se množičnega vključevanja članstva v ta društva, pozabili alj pa zanemarili smo idejnopolitično vzgojo članov. Cela vrsta naših »Svobod« dela tako. Slabe primere dela vidimo n. pr. v društvu »Svoboda-center« v Trbovljah, kjer je vse premalo prostovoljnega dela. Vse je treba plačati, kar velja zlasti za godbo, orkester in odrsko pomožno osebje. Delo v »Svobodi-center« se je močno razmahnilo. Ustanovila se je vrsta novih' Kmetovalci trboveljskega okra;a na poučnem izletu v Prekmurju nih fondov. Kako pomanjkljiva je v naših ‘ sekcij, niso pa v društvu raz-delovnih kolektivih prečestokrat i čiSčeni pojmi o potrebi prosto-socialistična zavest ljudi, nami voljnega, brezplačnega dela, to pričajo številni primeri drobnih Pa ravno zaradi tega, ker se za- tatvin, kar kaj rado privede v kraje večjega obsega, s čimer raste gospodarski Kriminal. Ugotovljeno je nadalje, da vlada v naših podjetjih slaba delovna disciplina: prepozno prihajanje v službo ali pa predčasno odhajanje iz nje, slaba organizacija dela, neizkoriščen delovni čas, slabo varčevanje z materialom in podobno. Naši delavci vse te pogreške in pomanjkljivosti vidijo, toda redki so primeri, da bi o vsem tem na partijskih, sindikalnih ali pa upravnih sestankih razpravljali. V vse premajhni meri se obravnava nadalje izkoriščanje našega socialnega zavarovanja, tako n pr. v naših rudnikih, cementarni. papirnici v Radečah, pa tudi v steklarni in kemični tovarni v Hrastniku, kjer niso vodili računa o raznih ljudeh, kj so vzeli bolniški list; šli so v bolniški stalež. v resnici so pa bili popolnoma zdravi in so delali doma na kmetih. Pri obravnavi pisma KC ZKJ so podrob-, razpravljal; tudi o stanju nemarja idejno-politična vzgoja j članstva. Prav tako opazimo v J vseh društvih, pa naj bodo to »Svobode« ali pa telesnovzgojne in športne organizacije, da nikjer ni videti borbe za posameznika. Ob takih in podobnih pomanjkljivostih in nepravilnostih je iskat! vzroke za slabo vsebiho prikazanih iger, pesmi itd. Različne prireditve teh društev nam kažejo, da danes ni1 v njih tiste proletarske zavesti, kot je bila nekoč. Okrajni komite ZK je pravilno ugotovil, da je treba več budnosti, več partijske zavesti. Vsakega člana je treba sproti opozarjati na nepravilnosti in slabosti. To je tudi vzrok, da je Partija v revirjih zapadla v mlačnost. Enako velja za celoten okraj ugotovitev, da se komunisti izmikajo delu v organizaciji SZDL. Da se odpravijo vse nepravilnosti ln slabosti, ki smo jih opazili v zadnjem času in da se delo ZK v trboveljskem okraju usmeri tako, kot nakazuje pismo CK ZKJ, je Okrajni komite ZK no razpravljal; tuaj o stanju v i naših telesnovzgojnih organiza-j Trbovlje sprejel sklep, da se cijah in v društvih »Svoboda«.; napravi o vsem temeljita analiza Na splošno je bilo ugotovljeno, j stanja na sejah in proučevanjih da je v teh organizacijah, zlasti i po vseh naših mestnih komite-pa v športnih društvih, vse pre-1 jih ZK ter v vseh osnovnih or-malo tdejno-polltlčnega dela. ganizacijah Zveze komunistov. (Nadaljevanje in konec) V neposredni bližini tovarne je Veterinarski zavod, kjer je našim kmetovalcem tovariš direktor zelo prijazno in razumljivo obrazložil važnost, namen in potek umetnega oplajanja živine ter izdelavo cepiva proti nalezljivi ohromelosti svinj, ki je pred nekaj leti grozila uničiti prekmursko (pa tudi našo!) svinjerejo, a se je Veterinarskemu zavodu v Murski Soboti vendar posrečilo, da jo je s svojim cepivom skoraj popolnoma ukrotil. Prav uspehi tega zavoda so prepričljiv dokaz, da se stroški za znanstvene ustanove in znanstvene delavce bogato poplačajo, če delajo v njih sposobni in požrtvovalni ljudje. Ekskurzija si Je ogledala še novo tovarno za izdelavo mlečnega prahu, ki pa je še v gradnji. Nato so se udeleženci hitro poslovili od predstavnikov OZZ, ki so prišli pozdravit naše kme-tovalce-zadružnike, in od same Murske Sobote ter se odpeljali naprej v Beltince. Tu jih je sprejel direktor drž. posestva, ki jim je razkazal In obrazložil marsikaj zanimivega, tako n. pr. rejo telet v na pol odprtih hlevčkih, kjer jih hranijo samo s posnetim mlekom vse do šestega meseca Dalje jim Je pojasnil, zakaj sejejo med deteljo laško ljulko, kako pridelujejo njeno seme, posejano med inkamatko, čemu sejejo toliko bele ali grenke lupine (volčjega boba) za zeleno gnojenje njiv, zakaj gojijo sojo (japonski fižol) itd. Posebno je naše kmetovalce zanimala razlaga, zakaj gojijo na tem veleposestvu toliko zelenjave. Samo semenske zelenjave imajo nad 8 hektarov! Povedal jim je, da daje pridelovanje zelenjadnih semen v ugodnih pogojih in ob pravilni oskrbi največ dobička od vseh kmetijskih rastlin — pri njih do 400.000 din na hektar! Kako Nekaj zgodovine ob TO^etnici gasilskega ti ušive v Loki pri Zidanem mosu (Nadaljevanje in konec) Svojo 40-letnico je gasilsko društvo proslavilo 3. avgusta 1923. leta Gasilski dom tedaj še ni bil skončan, pač pa so bili zgotovljeni prostori za brizgalno orodjarno. Proslave se je udeležilo več sosednih društev, tako n. pr. iz Trbovelj, Ljubljane, Radeč, Krškega, Rajhen-burga in Leskovca Sodelovala Je železničarska godba na pihala iz Zidanega mosta. Popoldne so Imeli loški gasilci slovesen prenos gasilskega orodja in brizgalne iz dotedanje barake v gasilski dom Tedaj so sodelovala še gasilska društva iz Vrhovega, Sevnice, Zagreba in Zapre-šiča. Ljudska veselica je prinesla 30.000 kron čistega dobička. Oskar Tavsig je daroval društvu poleg stavbišča še 1000 kron, direktor cementarne Zidani most pa 4400 kron. Dne 21 aprila naslednjega leta je nepričakovano preminil častni član društva !n dobrotnik gasilstva Ivan Krohne lz Račiče — 7 decembra 1928 Je pa umrl redni in častni član Ignac Jenčič, star 84 let ln odlikovan s častno diplomo. Bil je zvest gasilec od ustanovitve društva in njegov velik dobrotnik. Na njegovem pogrebu je bilo veliko gasilcev iz Trboveljske in Posavske župe Dne 7. aprila 1930 je preminil redni član društva, ustanovitelj gasilskega doma ter dobrotnik gasilstva Franc Raček na posledicah poškodb Iz prve svetovne vojne. V gasilstvu je delal od leta 1902 do 1930. V letih 1929 do 1933 Je Imelo društvo velike denarne težave.. S prirejanjem gasilskih veselic in vinskih trgatev je pridobilo 12.000 dir In se rešilo dolga na stavbi, inventar pa izboljšalo za 30.000 din Leta 1932 je društvo napravilo na gasilskem domu omet, k! Je stal 27.000 din. Pri teh delih so pomagali tovariši Mlinar, Culeto In Tavčar, zlasti pa tov. Anton Zelič, ki se Je odpovedal domačemu delu v prid gasilstvu. Dne 9. julija 1933. leta je bila 50-letnica loškega gasilskega društva, katere se Je udeležilo 120 gasilcev lz Trbovelj, Hrastnika, Dola, Zidanega mostu, Rimskih toplic in Rečice ter iz Radeč in ostalega Posavja. V imenu župe Je govoril tov. Leopold Burkeljc iz Vrhovega. Dne 20. maja 1935 se je ponesrečil župan občine Peter Kovač, ki je bil tudi podpornik gasilstva. Imel je veličasten pogreb, ki se ga je udeležilo 1000 ljudi. Poslovilni govor je Imel častni član tov. Alojz Baša. 9. avgusta 1938 so Imeli gasilci razvitje četne zastave, ki ji Je kumovala trgovka Lojzka Cimperšek. Na tem slavju je 1 govoril tudi župni starešina lz Trbovelj. tov. Guček. Do pričetka druge svetovne vojne gasilstvo v Loki ne zaznamuje posebnih dogodkov. Med okupacijo gasilstvo ni moglo aktivno sodelovati, ker je : okupator samovoljno razpolagal I z vsem gasilskim orodjem. Po ' osvoboditvi se je gasilstvo obnovilo v jeseni leta 1945, in sl-i cer meseca septembra Z mall-I mi spremembami se je sestavil odbor Izpred vojne. Gasilci so nakupili motorko. Ob tej priložnosti so Imeli gasilci sektorsko verižno vajo, kjer so črpali vodo Iz Save pri brodu. Omenimo še, da so loški gasilci zaboli v Dovolnih letih Intenzivno potrebno bi bilo, da bi tudi naši kmetje začeli pridelovati zelenja d na semena, kar bi jim zelo povečalo letne dohodke. Seveda Je pa zato prvi pogoj povečanje strokovne izobrazbe in trdna organizacija v kmetij- j skih zadrugah. I Preko brezkončno ravnih polj so prišli naši ekskurzisti do po- 1 skusnih polj selekcijske postaje, I kjer so jim njeni strokovnjaki obrazložili pomen in način ople-menjevanja ln odbire ali selekcije kmetijskih rastlin — nato jim pa še razkazali svoja poskusna polja. Za vse, ki jih poljedelstvo zanima, je bilo tu nešteto zanimivosti: sortimenti pšeničnih sort, vzgoja pšeničnih sort s križanjem ob umetnem opraševanju razlika med poskusnimi polji iste sorte, ki pa izvirajo od različnih matičnih rastlin itd. Medtem ko so od ene matične rastline izvirajoči j poskusni posevki bujne rasti, ' so od drugih matičnih rastlin; iste sorte izvirajoči posevki ! mnogo nižje rasti; eni so že zo- ! reli. drugi šele cveteli. Pa tudi oblika klasla se je razlikovala, i prav tako tudi količina in kakovost pridelka. Poskusna polja j na tej postaji so našim kmetovalcem tudi pri žitih pokazala, ! kar so videli v Radljah pri krompirju: kako važna je odbira semena pri vseh kmetii-skih rastlinah. In vendar je še tako malo naših kmetov, id se tega zavedajo in po tem tudi ravnajo. Na postali se ukvarjajo tudi z vzgojo boljših In zgodnejših sort koruze, z vzgojo zimskega ovsa, z vzgojo rumene ali sladke lupine za krmo, s proučevanjem vpliva časa setve in sajenja raznih kmetiiskih rastlin na obilico ln kakovost pridelka, z opazovanjem raznih vrst trav in še z mnogočem. Naši kmetovalci bi bili najraje ostali kar cel dan tukaj toda mudilo se je nanrel — in druid udeleženci, ki imajo več veselja do živinoreje kot do poljedelstva, so bili že nestrpni; saj je moral zaradi zamude na semenogojski postaji Izostati ogled velikih svinjakov beltinskega veleposestva in celo ogled naftnih polj v Dolnji Lendavi, ki bi jih bili vsi udeleženci izleta zelo radi videli. Toda to bi povzročilo Se večjo zamudo, zato so — čeprav neradi — obrnili avtobus in se odpeljali nazaj proti domu — preko Ljutomera in ljutomerskih goric. V Ormožu so se naši izletniki peljali mimo vinarske zadruge, kjer bi se radi ustavili vsi moški, in mimo krasne ormoške vrtnarije, ki bi si jo spet rade ogledale naše gospodinje, toda avtobus je drvel dalje po ptujskem polju — do Ptuja. Tukaj Je bilo za ekskurziste pripravljeno kosilo, za kar Je bilo treba precej časa, ker so Imeli v gostilni premalo posode ln jedilnega orodja za toliko gostov; nekateri so morali čakati, da so prvi pokosili. Največ časa je zamudil avtobus, da se Je »napil«. Zato je nastala spet nenačrtna zamuda, zaradi česar sl izletniki v Ptuju niso mogli ogledati tamkajšnjih zanimivosti: vinarske zadruge, vinarske- vzgajati gasilski podmladek. Dobro bi bilo, da bi Jih v tem posnemala vsa sosedna društva. S. S. ga in ptujskega muzeja itd. Odpeljali so se le v KDZ Osojnik, kjer so si ogledali velikanske nasade breskev. Ker še niso bile zrele, so se od Osojnika kmalu poslovili in se odpeljali dalje na državno posestvo Turnišče, kjer je znana kobilarna. Tu so pa nekateri navdušeni živinorejci spet povečali zamudo za ogled določenega časa — in tako je ekskurzija tudi v Kidričevo (Stmišče) prispela precej kasneje, kot je bilo določeno po programu. Ker je bila do doma še dolga pot, so si udeleženci izleta ogledali to velikansko tovarno le površno, saj bi za natančen ogled potrebovali vsaj teden dni. Vsi so pa bili presenečeni nad velikostjo te tovarne aluminija, v katero je vloženo neznansko veliko denarnih sredstev, truda in materiala. Po zatrdilu strokovnjakov, ki so ekskurziji razkazovali tovarno, bo treba še več let in še mnogo naporov in sredstev, da bo ta velikanski kombinat v celoti dograjen, vendar bo vsaj del tovarne — izdelava glinice — začel kmalu obratovati in vračati skupnosti vanj vložene žrtve. Preko Ptujske gore in Poljčan se je ekskurzija vračala domov. Le mimogrede so izletniki vrgli nekaj pogledov na selekcijsko postajo za perutnino v Ločah, ki bi si jo bili mnogi izmed udeležencev zelo radi ogledali, zlasti gospodinje. Toda drugi so se spet bali, da bi zaradi tega v Celju zamudili vlak domov ter so pregovorili večino, da so se — čeprav težko — odločili, da napovedani ogled te postaje opustijo, zlasti še, ker si šofer ni upal voziti v Celje po cesti preko St. Jurja, zaradi česar je moral odpasti tudi ogled ln pripravljena večerja na kmetijski šoli v St. Jurju. Zato je avtobus vozil preko Konjic in Franko-lovega, kjer so se izletniki spotoma zadnjič ustavili in sicer ob grobovih stoterih mučenikov, ki jih je okupator zverinsko obesil na obcestna drevesa in ob cesti pokopal v dveh skupnih grobovih — v enem 60, v drugem 40. Na obeh grobovih sta lepa spomenika, naši Izletniki so pa spomin padlih žrtev počastili s kratkim postankom avtobusa. Ekskurzija se je kljub med-potnim zamudam in malenkostnim nevšečnostim vrnila v Celje pravočasno, da so lahko vsi udeleženci z večernim vlakom nadaljevali pot domov. Pred razhodom so se dali vsi še enkrat slikati ob avtobusu, šoferju so se pa zahvalili za požrtvovalnost in skrbnost — saj Jih je v dveh dneh prevozil nad 400 km daleč brez nezgode. In — kakor je poudaril strokovni vodja ekskurzije v poslovilnem pogovoru — je velik uspeh vsake ekskurzije že v tem, če so vsi in zdravi vrnejo domov. Pohvaliti je treba tudi vse udeležence, ki so bili vsi brez izjeme ves čas zelo disciplinirani in so povsod dostojno predstavljali kmetovalce našega okraja. IZGUBIT,A sem šop 4 ključev na poti od »Škrata« do ambulante. Prosim najditelja, da ključe odda v upravi našega lista. Vinko Možina — Hrastnik M Muzikant Drefc Sodnik je bil star lisjak. Opa- j zil Je, da so simpatije nekaterih na Drejčevi strani, ki ima naj- j brž pripravljenih za zagovor še precej Uršinih grehov. Da ne bi povsem umazal ugleda svetnice, je z obravnavo končal ln sporočil, da se bodo porotniki za hip umaknili ln se dogovorili, kakšno kazen zasluži obtoženi. »Vrhovno sodišče je sklenilo,« Je sporočil sodnik čez kakih deset minut, »da se obtoženi Drejc Veseljak zaradi prirejanja zabavnih večerov obsodi na enomesečno obvezno eelodnevno obredje s postom. Izvršitev kazni mora nadzirati svetnica Urša Smuk.« S tem je bila obravnava, s katero so si mnogi obetali vse večjo zabavo, končana Naslednje Jutro je Urša že ob treh trkala na vrata. »Vstani, Drejc!« je zaklicala. »Cas Je, da greva v kapelico.« Drejc je glasno zarobantil, a vendar je vstal. Urša ga je odpeljala h kapelici ob vznožju griča in mu rekla: »Ko bova pri vsaki kapelici smolila deset očenašev, deset če-ščenih Marij in po en rožni venec, bova natanko ob šestih na vrhu. Potem bova pa prisostvo- i vala prvi maši...» ' i Drejc Je ikrtal z zobmi, godrnjal, na tihem preklinjal, j vendar vztrajne Uršule ni omehčal. Tudi izgovor, da ne zna nobene molitve, ni pomagal; preden sta po kolenih prišla na vrh. je znal vse molitve na pamet Med mašo, kamor ga je Urša odvlekla po končanih zahvalnih in priprošnlh molitvah, je revež šele lahko prišel do sape. Takrat kadar je govoril ali pel mašujoči duhovnik, je Drejc lahko premišljeval, kako daleč ga je pripeljala novopečena svetnica Urša. Zatrdno Je sklenil, da se Ji bo maščeval, pa naj ga stane kolikor hoče. Po končani maši ga Je Urša odpeljala v menzo, kjer Je dobil lonček grenkega kamiličnega čaja ln dva koščka prepečenca. »Postni zajtrk je. dragi Drejc! Tako so t« včeraj obsodili,« ga Je zavrnila Urša. Ca j je pustil na mizi, prepečenec pa je za vsak primer vtaknil v žep; poželjivo je škilil na Urši« krožnik, kjer so se bleščale lepo zapečene žemlje, namazane z maslom. Ona pa nalašč ni hotela razumeti po-' obedov, delala se 1e ka^or da i l!h ne vid' in hladno dejala: ' »V cerkev greva!« Na te besede Drejc ni odgovoril, glava mu ja klonila na prsi. Cas, ki sta ga prebila v Ur-Mnl cerkvi, se je vlekel kot črevo. Ni in ni hotelo zvoniti poldan. Popoldne Se Je približno isto ponovilo. Ves izmučen se Je Drejc zvečer privlekel do doma. »Martin,« Je hropel Drejc, »z mano je končano. Ta ženska me bo uničila. Umrl bom od Jeze in lakote...« »Nikar, Drejc,« se je ustrašil Martin. »Kaj bom pa počel brez tebe... Se mene hi pobralo.« Nekaj časa sta molčala, nato pa je spregovoril Drejc: »Ce mi hočeš storiti uslugo in me rešiti smrti, pojdi danes ponoči na sestanek s Tilffko; po-proai jo, naj ml prineee polno košaro jestvin ... pojdi, drugače umrjem ..« Martin se Je nekaj časa obotavljal. mencal, nazadnje se Je pa le odločil, da bo šel. Drejc mu Je v raztrganih stavkih, kakor človek, ki ga že koščenka grabi za hlače, razložil kje bo dobil Tilčko ln kaj naj Ji reče. Posebno pa mu Je zabičal, da naj se zagotovo pred zoro vrne. Nestrpno Je Drejc čakal prijatelja. V želodcu mu Je krulilo ln cvililo, kakor da bi lz obrabljenih gramofonskih plošč poskušal koncert godb na pihala Nazadnje Je zmagala utrujenost nad lakoto ln Drejc je zaspal. Ves prepoten se je Martin pred zoro vrnil; Se ko Je odložil koš, naložen z dobrotami, Je stopal in obljubljal, da ga na takšno pot nihče več ne spravi. »Za koga drugega bi tega ne storil,« Je kar naprej ponavljal in si z rokavom brisal pfitno čelo. »Samo tebi na ljubo ... da ne b! umrl .« Poln koš pa je nosil tudi žara. di tega, ker ga njega samega skominalo po kranjskih klobasah. Najprvo Je ponujeno kračo samo poskušal, nato jo je vzel, da ne bi bilo zamere, nazadnje pa je že uspešno tekmoval z D rejcem. Pospravil Je že polovico krače, ko je prišla Lenčka. Ponudila sta ji zemeljske dobrote, ki Jih ni zavrnila. Nazadnje so jih klobase in krače zmogle; obsedeli so na mestu In se pogovarjali o majhni krogli pod njimi, kjer Izdelujejo tako dobre stvari. »Joj. joj...« je od časa do časa zastokal Martin. »Ce se samo majceno premaknem, pa me že zb6de . Najbrž je cela krača le preveč za zajtrk.« Vsi so že pozabili na Drejčev post in Uršo; njeno trkanje na vrata jih je • pa spomnilo, da Ima Drejc še grenke obveznosti, ki pa na srečo ne bodo trajale dalje kot ta mesec. Spet. sta ponovila ceremonije prejšnjega dne spet Je Drejc na tihem prekllnlal, spet se je komaj privlekel domov Vse 1e šlo v redu, le Urša ni dočakala trenutka, ki se ga je tako veselila; Drejc je odklonil čaj in prepečenec. * »Zakaj pa ne piješ? Preveč boš oslabel,« je govorila in mu ponudila lonček čaja. »Ne boj se Urša. Iznašel sem nov način posta; po njem lahko mesec dni zdržiš brez hrane, hočem reči brez telesne hrane,« je lagal Drejc. Urša ga je pa predobro poznala. da bi mu verjela. Mislila je, da bo nekaj dni pač zaradi trme zdržal brez hrane, potem bo pa jedel vse, kar mu bo kdo ponudil. Zato Je spravljala ves prepečenec, ki ga je Drejc pustil. Se ljubši ti bo kot klobase, si Je mislila. Na njeno veliko žalost se ji pa ta želja ni ln ni hotela uresničiti. Štirinajst dni že Dreic ni pokusil nobene hrane In kar je bilo najbolj čudno, niti shuišal ni. Začel Je celo govoriti, da se zaradi izobilja duševne hrane redi. Urša ga je začela poslel natančnele ogledovati In tudi njej se Je zdelo, da dobiva njen varovanec vse bol) cvetoča lica. Tega si ni mogla drugače razlagati kot z grozno sestradanoetlo n levove duše, ki Je vseskozi pogrešala duševne hrane; sedaj, ko je duši zadoščeno, vpliva to ugodno tudi na telo. Drejc pa se Je ves čas mastil s Tilčklniml pošiljkami ln pripravljal Urši maščevanje. Predzadnji dan kazni je spotoma, ko sta šla na božjo pot k eni najoddaljenejših cerkvi, nagovoril Uršo: »Čestitati sl moraš nad svojim velikim uspehom. S svojim zgledom si poboljšala največjega grešnika v nebesih; mesec dni se je postil, mesec dni Je živel ob sami dušni hrani in pri tem vestno opravljal vse predpisane molitve. Ta uaneh b! kazalo praznovati; predlagam, da sedeva tjale za grm In po-pljeva liker, ki sem ga prinesel s sabo v nebesa. Hranil sem ga za najlopši treutek svojega posmrtnega življenja.« Ob misli na sladki liker je Urša zavila h grmu. Sedla »ta ln Urša je počasi praznila ponujeno steklenico likerja. »Sc še spomlniaš, kako si so me včasih branil, a...« ga 1e začela spominjati razigrana Urša. »Bi se zdaj tudi a..?« »Ne vem če ne bi s t»m pokvaril pokoro?« se je branil Drejc. »Drcjcl Ti postniaš ž« nravi svetnik .. Prav nič ne bo? grešil s tem. To Je natumo in Var je natumo je od boga... Oh, tl moj svetnik, tl...« »Takole opravljaš bo*i» noti, pregrešnica pregrešna « je zmagoslavno zavpila Lenčka in stopila Izza grmovja. »Takole, takole, .« sta )( pritrdili nleni spremi Walki (Konec prihodnjič) Sirom po raašcjm Zasavju IZ LITIJE iN OKOLICE Mehanizacija zasavskega kmetijstva podprla domača KZ in mestni ljudski odbor v Litiji. Zdaj so j začeli v Gradiških Lazih že z Mehiški film: ,E/V DAN ŽIVLJENJA" Litijska kmetijska zadruga gradnjo zbirnega rezervoarja, ki mlati s strojno mlatilnico, ki so bo. kakor kaže, dajal dovolj »En dan življenja« — velika tema mehiške revolucije 1919. leta, mehiška zgodovina in po- njujejo po Veslače oce-njihovih doseženih Pet divjih prašičev v dveh pogonih Smo šele sredi poletja, pa imajo kmetje okrog Litije že dovolj preglavic zaradi požrešnih divjih prašičev. Najprej so jim delali škodo v pšenici, zdaj pa silijo že tudi v krompirišča in koruzo. Kmetje iz Mamolja in drugih vasi so zaprosili litijske in okoliške lovce, naj bi prišli pokončavat to nadležno divjad. Lovska družina Litija je res organizirala že dva skupna lova; razen domačih članov so prišli na pogon tudi člani zelene bratovščine iz drugih krajev, kjer nimajo v loviščih divjih prašičev. Uspeh obeh lovov je bil kar dober; najprej so ustrelili dva, naslednjo nedeljo pa že kar tri divje prašiče. Kakor pripovedujejo hribovski kmetje, se klati po litijski okolici več družin divjih prašičev; včasih jih kmetje opazijo skupaj tudi i>o petnajst, ki se pode skozi goste gozdove litijske okolice. Kmetje prosijo, da bi lovci nadaljevali s pokončava-njem nadležnih čekanarjev. razprostrto srce. Čutimo, kako bije, lepo nam je in težko... Kubanska Marti hoče jo v zadnjem času temeljito po- dobre pitne vode za vse naselje, gled v bodočnost: pred nami je pravili. Nekateri Člani KZ so bili zato, da bi pokvarjeno mlatilnico že lani prodali, drugi so pa bili za popravilo. Zdaj je stroj popravljen in dobro služi svojemu namenu. Mlatijo članom, pa tudi nečlanom. Člani imajo pravico do nižje tarife, kar je povsem razumljivo. Kmetijska zadruga v Veliki Kostrevnici pri Litiji si je pa te dni kupila traktor znamke Unimog. Stroške za traktor bodo poravnali z izkupičkom lesa in drugih poljskih pridelkov. Traktor so kupili pri Agropro-metu v Ljubljani Ves okoliš je te pridobitve vesel, ker jim odpade mučno oranje z živinsko vprego. Zdaj dajejo orati s traktorjem tudi kmetje, ki imajo sicer sami vprego. Oranje s traktorjem jim delo poceni in hitreje opravi Tako prodira mehanizacija tudi v naše zasavsko kmetijstvo. 12 novih veslačev z „B“ izpitom Za veslače-kajakaše obstajajo posebni predpisi nar, ustreljen zaradi veleizda-i čakala ga je, je. K njemu je niso pustili, zato je šla na njegov dom v Cine-guillo. Polkovnikov sluga Pom-poso ji je povedal zgodbo o mladem obsojencu Mati Jua- pisateljica Belen nita ji je povedala še več. Štiri spoznati mehiško , sinove in moža je že izgubila ljudstvo. Zvedela je, da bo pol- ; siva in ponosna žena, ostal ji je kovnik Lucio Reyes, revolucio- 1 še zadnji, najljubši — Lucio. uspehih. Tako je predel reke j Enega divjega prašiča, ki ga je Save od Črnuč do Litije uvrščen v skupino »A«, ker na tem področju ni težavnejših mest. V našem Zasavju je najbolj nevarna proga od Litije do Zidanega mosta, kjer so številne brzice in slapovi, zlasti v Ren-kah, Prusniku in na Jezu, pa tudi v bližini železniškega predora v Hrastniku. Ti nevarni predeli so pogoj za dosego kajakaškega »B« izpita. Večina članov litijskega pomorsko-bro-darskega društva »Sava« je v letošnjem poletju položila »A« izpit. Z dvanajstimi čolni kajaki, ki jih premore društvo, je pa v zadnjem času pridno trenirala dvanajsterica naših veslačev, ki so na nedavni vožnji skozi zasavske brzice do Zidanega mostu položil: »B« izpit. Okrajna gosnodarska razstava v Domžalah Od 1. do 10 avgusta je v Domžalah okrajna gospodarska razstava okraja Ljubljana okolica. Na njej razstavlja nad što razstavljalcev iz vsega okraja, med drugimi tudi nekaj zasavskih gospodarskih podjetij in sicer Rudnik Pleše-Litija razno ustrelil tov. Mrzelj iz Litije, so razsekali lovci doma, drugega, ki ga je ustrelil tov Hafner iz Kranja, so p« kranjski lovci odpeljali kot trofejo domov v Kranj. Prizor iz filma »En dan življenja« „Slavček“ Svobode-Center iz Trbovelj na Jesen cah Dne 1. in 2. avgusta se je pevski zbor »Slavček« društva »Svobode-center« iz Trbovelj odzval povabila jeseniških pevcev in dva dni prebil med tamkajšnjimi železarji. »Slavčki« so s tem vrnili obisk pevcem z Jesenic, ki so preteklo jesen obiskali Trbovlje. Sedemdeset pevcev in pevk je prejšnjo soboto v veselem razpoloženju, h kateremu je mnogo pripomoglo tudi lepo vreme, odpotovalo na Gorenjsko. Pesem, smeh in dobra volja so krajšali čas vožnje — in že so bile tu Jesenice in gostoljubni Jeseničani. S »Slavčki« je potoval kot gost tudi njihov nek-. danji pevovodja Avgust Šuli-rudno bogastvo, litijska prcdil- '■ goj, ki je v prijetnem razgovo- nica prejo in razne vmesne faze ter »Zaleš«, Zasavska lesna Industrija nekaj pohištva in drugih izdelkov Razstavo sl je ogledalo tudi nekaj prebivalcev Iz Litije In okolice ru obujal spomine na tiste čase, ko so isti pevci in pevke potovali po Jugoslaviji in izven nje. Na Jeseniški postaji je pevski zbor »Svobode z Jesenic spre-I/ ČKarllštik ■ „ .. . Jel z godbo na čelu naše pevce. v uraaisKin Lazin grade mošm zbor je zapel dobrodošli vodovod Gradiške Laze so mala vasica na področju litijske občine. Prebivalci so zelo podjetni in so sl zadali nalogo, da zgrade za vse vaščane vodovod Preiskali so ves okoliš ln ugotovili, da co, pred Domom »Svobode« jih Je pa sprejel mešani zbor. ki je gostom zapel nalašč za to priložnost uglašeno pesem »Pozdravljeni rudarji!« Pesem je uglasbil in tudi vodi) nevovodja Polde Ulaga Trboveljčanom je bilo toplo pri srcu ko so poslu- «■»--------- ---- - —*-- »'M av (luni imalo v tako Imenovani Dragar- šali v po/diav zapeto pesem Jevi dolini, skozi katero drži cesta iz Gradiških Laz na Gradišče. dovolj izvirkov Nato so dali preiskati vodo in ko je sanitarna oblast odobrila izvirek *a pitno vodo so začeli s pripravljalnimi deli Akcijo sta rudarskim pozdravom »Srečno!« V imenu mestne občine Jesenice je izrekel gostom prisrčno dobrodošlico predsednik mestne občine, v imenu »Svobode« pa njen predsednik Predsednik odhnra »Slavčkov« se le Iskre- no zahvalil za topel sprejem in j me je bilo odlično, enako pa izrekel željo, da bi gostovanje I tudi razpoloženje »Slavčkov«, Trboveljačuov pripomoglo k I ki se niso mogli nagledati le-ustvaritvi trdnih vezi med jese- pote gorenjskih planin ter so od niškimi kovinarji in trbovelj- Doma pod Golico občudovali skhni rudarji in to ne samo na Triglav, Možakijo, Golico in kulturnoprosvetnem _ področju, j ostale lepote Gorenjske. Prepe-temveč tudi pri skupnem delu ; vali so domačini in gostje in iz za dvig socialistične izgradnje vseh okoliških vasi so prihiteli naše drage domovine. Večerni koncert je bil popoln uspeh Trbcvcljčauov. Nad ttOO poslušalcev je spremljalo in navdušeno pozdravljalo izvajane pesmi, ki so jih »Slavčki« zapeli tako kot še nikoli, ako-ravno je bil to njihov prvi samostojni koncert na prostem. Pevovodja Jože Škrinjar je s svojimi pevci ponovno pokazal, da zbor »Slavčkov« ne zaostaja za najboljšimi profesionalnimi zbori. Zlasti so ugajale vse pesmi, pri katerih le nosila levji delež sopranistka Pepca Tomšičeva. ki je bila ta večer izredno razpoložena. Tudi Jelka in Franci sta s svojimi samospevi osvojila srca poslušalcev. Med koncertom so predstavniki mestne občine Jesenice in »Svobode« pozdravili naš pevski ansambel in poklonili pevovodji velik šopek gorenjskih nageljnov, društvu »Svoboda center« v Trbovljah krasno sliko Triglava pevskemu zboru »Slavček« pa odlično Izdelan odlitek iz brona To darilo je napravil jeseniški livar in predsednik jeseniškega pevskega zbora. V nedeljo 2, avgusta so jeseniški pevci povabili goste na izlet k Sv Križu pod Golico Vre- Gorenjci, da prežive nekaj lepih uric s trboveljskimi rudar-.«1 in pevci. Le prehitre je minil nedeljski popoldan. Stiski rok. objemi in »Na svidenje v Trbovljah!« so bili zadnji pozdravi, ko je vlak odpeljal »Slavčke« proti domu. Gostovanje »Slavčkov« je še v «ečji meri poglob!lo p rijatelj-stvo med jeseniškimi in trboveljskimi Svobodaši ter pokazalo, da se kulturni delavci Jesenic in Trbovelj zavedajo svoje dolžnosti do družbe in domovine. * Delo odbora Prešernove družbe v Zagorju Odbor Prešernove družbe v Zagorju je bil precej delaven, akoravno ni imel dosti pomoči od glavnega odbora v Ljubljani in okrajnega odbora družbe v Trbovljah Pa tudi povezava z obema odboroma je bila slaba. Odbor v Zagorju je prvotno pridobil večje število poverje-nikov za nabiranje naročnikov oziroma članov, vendar je bilo delavnih samo 13 Doslej so vpisali v družbo 355 članov. Verjetno bi poverjeniki pridobili še več naročnikov, če bi bil rok vpisa podaljšan saj še nikoli ni manjkal, ko so obhajali njen god. Lucio je res prišel, toda v spremstvu svojega prijatelja — generala Gomeza, sedanjega svojega nasprotnika. Luciu je ostal samo še »en dan življenja«. Pesmi so bile zalite s solzami, vsem sp je trgalo srce, toda hrabro mater ni zlomilo. Sin se je posloVil od nje, na domačem pragu je pokazal kmetom šop listin, ki so jih družile v agrarno skupnost, v tisto bodočo Mehiko, za katero gre jutri na morile. Belen čuti vso tragičnost ter vzvišenost herojske smrti revolucionarja, doumela je mehiško ljudstvo, njegovo dušo. Ob zori je pod vladnimi streli ugasnilo čisto življenje patriota, ki je vse svoje kratko Življenje delal za svobodo in pravico ljudstva. Belčn ga ne bo pozabila in Mehika tudi ne. Važno opozorilo! Opozarjamo obiskovalce kinematografa v Delavskem domu, da odpadejo predstave za nedoločen čas zaradi renoviranja dvorane. Vsem priporočamo ogled enega najlepših letošnjih filmov in sicer »En dan življenja« mehiške produkcije. Film se bo predvajal v kinematografu »Svoboda« Trbovlje II od četrtka do ponedeljka. Predstave bodo ob delavnikih ob 6. in 8. nri in v nedeljo ob 4., 6. in 8. nri. Za mladino bo posebna predstava v nedeljo dopoldne ob 10. uri. — Naj ne bo nikogar, ki si ne bi ogledal filma. Prostovoljno gasilsko društvo cementarne v Trbovljah bo razvilo svojo društveno zastavo V nedeljo, 16. avgusta bo mlado, leta 1945 ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo cementarne v Trbovljah razvilo svojo društveno zastavo. Ta slovesnost bo pred Domom »Svo-bode-Zasavje« v Trbovljah. 2e na predvečer tega praznika bo slavnostni koncert moškega pevskega zbora »Svobode-Center« iz Trbovelj — na sam dan proslave bo pa slovesno razvitje zastave ob 9. uri dopoldne z zabijanjem spominskih žebljičkov Popoldne bo društvena zabava. Vse te prireditve se bodo vršile pdd pokroviteljstvom predsednika OLG Trbovlje, tov. Martina Gosaka. K razvitju zastave in k dosedanjim uspehom čestitamo mlademu gasilskemu društvu s krepkim: »Na pomoč!« K. M. V Zagorju dobijo Radio-center V okviru lokalnih podjetij LO MO Zagorje so ustanovili radio-center. Poslovalnica bo začela delati v nekaj dneh, kar bo pomembna pridobitev za ta kraj, kajti v Zagorju in okolici, kakor tudi v krajih, ki gravitirajo k Zagorju, je okrog tisoč radijskih prejemnikov. Ljudje pozdravljajo ta sklep ljudskega odbora, saj jim ne bo treba za vsako najmanjšo okvaro radijskega prejemnika v Trbovlje ali celo v Ljubljano, ker bodo te aparate v prihodnje lahko nesli v popravilo v delavnico v Zagorju, ki jo bo vodil dober strokovnjak. — V zagorskem radio-centru bodo naprodaj tudi razne potrebščine za radijske prejemnike in za radioamaterje. Kišsi ie naš odnos is rajnih sirot? Odbor Zveze borcev v Hrast- j starši teh sirot, kako malo ra- niku si je skupno s taborniki zadal nalogo, da bo organiziral za otroke naših padlih borcev taborjenja. V ta namen se je obrnil na vse večje sindikalne podružnice za dodelitev denarnih sredstev. Sindikalne organizacije se bi morale zavedati, da je naša sveta dolžnost skrbeti za otroke vseh tistih ljudi, ki so darovali svoje življenje za našo svobodo. Pomisliti bi pa moralj prav tako, da bi ti ljudje, ki so aktivno sodelovali v NOV, bili tudi danes aktvni pri izgradnji socializma. Toda njih, ki so nam pomagali priboriti si svobodno življenje, ni več, zato moramo vso skrb posvetiti njihovim otrokom in jim lajšati bol za izgubljenimi starši. Na prošnjo ZB je sindikalna podružnica hrastniške steklarne za svojih šest vojnih sirot prispevala za taborjenje oz. letovanje 10.000 din, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. 2alostno pa je, da je sindikalna podružnica rudarjev, ki ima v svojem območju 40 vojnih sirot — otrok padlih rudarjev — hovo letovanje le česar jasno sledi, da upravni odbor rudniške sindikalne podružnice nima pravilnega odnosa do teh vojnih sirot, da tako rekoč podcenjuje pridobitve naše štiriletne borbe. Kar vprašajmo, kaj bi pač rekli pokojni zumevanja ima strokovna organizacija za njihove otroke, kako malo srca ima za razvedrilo njihovih najdražjih, za katerih srečo in svetlejše življenje so jurišali na sovražnika in žrtvovali za to svoje življenje. Člani upravnega odbora rudarske sindikalne podružnice naj o tem pač dobro razmišljajo in spremenijo svoj nerazumljiv odnos do vojnih sirot Odbor ZB pa je ža oddih in razvedrilo teh sirot priskrbel sredstva pri drugih organizacijah, ki so imela za to večje razumevanje, hkrati pa zavrača prispevek 3500 din rudarske sindikalne organizacije, ker sirotam padlih borcev pač ne moremo deliti miloščin, ampak pomoč, ki jim po zakonih človečanstva gre! Odbor ZB NOV, Hrastnik IZ HRASTNIKA Grajska kapela. — Kakor smo že poročali, se podira na nasvet arhitekta inž Antona Bitenca k hrastniškemu gradu dala za nji-1 prizidana kapela. Te že več let 3500 din, iz v predaprilski Jugoslaviji ni več uporabljal lastnik, protestant Abel, v prvotne namene Ko bodo ta dela skončana, bo treba mislit,; še na popravilo in obnovo vsega gradu. Skoda bi bilo zanemariti najlepšo hrastniško stavbo C K Obrnila se Je, prekorakala šoke in se ustavila tik pred Ni-*°te- Njen kljubovalni obraz {* Postal za sekundo mehak. *~roseč izraz Je bil na njenem obrazu. »Povejte vendar resnl-°°’« Je zaklicala roteče. »Recite vendar, da ste ga sunili v pre-Pod. v žrelo ognjenika To ča-*anJe, ta negotovost.. to Je «ekaj strašnega I« »Zelo ste razburjeni,« ji Je pogovoril Niko. »In krivico mi oelate. Prav zares! Ali se no-malo odpočiti? Stanislav Varn lahko pripravi sobo.« »Ne, hvala!« Odhitela je k vratom »Kam pa hočete vendar?« »Preoblekla se bom spet v ®v»fo obleko in potem odšla.« »Pa kam vendar?« Dvignila Je glavo. »K ljudem, ml bodo pomagali!« Je mogel zadržati Stanislav Je pospravil posodo. , ragal je po malem po drveh v aminu In naložil na ogenj no-a polena. Med tem delom je na darjVa* 0pez0VBl sv°ie8a gospo- J«Wo se ni zmenil zanj. Prekrižal ie roke na hrbtu in hodil f*tellljeno po sobi Med hojo fe 'u in tam s pogledom oplazit *** kos pohištva. Svetlorjnvl nizki usnjeni stoli, pisalna miza, velika knjižna omara v stilu italijanske renesanse, lesena skulptura, ki je predstavljala strogo žensko telo v mehki obleki; že Fiametta Jo je opazovala. Niko se je približal srebrnemu svečniku, kt Je stal v nekem kotičku, in ga malo premaknil, nato pa spet prekrižal roke na hrbtu. Na Niku ni bilo opaziti, da bi ga bil pozen obisk premočenega dekleta motil ali pa celo razburil Ko je Stanislav, ki Je zaman čakal na kakšno be'sedo svojega gospodarja, končno odšel iz sobe Je Niko segel v knjižno omaro Vzel Je iz nje hitro neko knjigo m se vsedel v usnjen stol ob kaminu. Vendar ni bral. S knjigo v rokah Je strmel predse Dež Je še vedno udarjal na široke okenske šipe V kaminu so prasketala polena. Ogenj je metal begajočo svetlobo po preprogi pred kaminom »Recite vendar, da ste ga vi sami pahnilj v žrelo ognjenlkal Povejte vendar!« Te besede so še zvenele med stenami sob. Niko je z nestrpnostjo zagnal knjigo po sobi Obležala le odprta na tleh ob veliki stoječi svetilki Rumenkasto se je svetil na glavi leve strani knjige Stavek: »Velika nesreča je za človeka, če ga pre-^njajo in preizkušajo razni duhovi ..« Niko se je glasno zasmejal. Sunil je knjigo z nogo. da Je zletela v senčni kot Nato se Je spet prikazal Stanislav m vprašal, če ga je morda gospodar klical Majhen in izsušen Je stal med vrati tn čakal Nika je vedno spominjal na spominčice »Ne. nisem te klical,« je zamrmral Niko Stanislav je opazil knjigo na tleh Ves vnet je hotel stopiti v kot, da 1o pobere. Toda Niko ga Je spodil »Pusti jo ležati-Cisto dobro ji je tamkaj.« Stanislav se je preplašen umaknil. Komaj je odšel iz sobe. že je Niko za njim odprl vrata in ga poklical nazaj Stari se je ves preplašen obrnil »Da, sem že tukaj!« »Ce bo nocoj še kak človek prišel, mu reci. da me ni doma. Si razumel?« »Da. gospod Vopeli.« »2a nikogar me ni doma, da veš! Za nikogar Tudi ne za ljudi če hi morda rekli recimo. da prihajajo s policije.« »Razumem Ni vas doma. Nekam ste odšli.« Stanislav je napravil pred svojim gospodar-iem poklon ki je bil popolnoma odveč in je izgledal smešno. »Sedaj mi pa prinesi konjaka! Prinesi ga kar celo steklenico.« Ko je Stanislav prišel s steklenico žganja, ga je odslovil. Cernu naj se napije Saj vendar nima smisla. Stopil ie k oknu in odrinil zaveso Pritisnil je čelo na mrzlo šipo 2unaj je lil dež Skozi okno Je videl temne obrise cipres, bledo bel zid vrta in košček ceste Fiametta je prismojeno dekle Zolo prismojena Zaljubila se je v Jfima. Z nagubanim čelom je nekaj minut razmišljal če so ljudje, ki ljubijo, prismojen) Odgovora ut našel Kakšne dobre pol ure po naglem odhodu Fiamette je slišal, da se po cesti bliža hiši avto, ki se je naenkrat ustavil Umaknil se je od okna in zagrnil zaveso Ko je stal sredi sobe, je posluhnil Na zidu vrta je zapel staromodni bakreni zvonec, ki ga je pred leti tam-kal namestil Jom Zvonec jp postal nepogrešljiv Fiametta je alarmirala policijo. sl je mislil Niko Ni se premaknil z mesta Spodaj v veži je nekdo zaloputnil dvoje vrat Na hodniku so se čuli koraki Stanislava. Nekdo Je obrnil ključ v vratih. Vse se je slišalo natanko. »Kdo je?« ie zaklical Stanislav v temo, ne da bi stopil iz okvira vežnih vrat »Kdo je?« je ponovil. Od vrtnih vrat, ki niso bila zaklenjena in skozi katera bi lahko vsak nočni obiskovalec brez nadaljnjega prišel, se je zaslišal vljuden glas: »Ali je gospod Vopeli doma?« »Ne. gospodov Vopelijev ni doma!« je zaklical Stanislav s čemernim glasom, kakor da bi ga kdo po nepotrebnem zbudil iz spanja. Kadar je bilo treba, je znal obvarovati hišo pred tujci. Toda naslednjo sekundo je bil že Niko v veži. Stekel je mimo Stanislava venkaj na vrt in odprl mrežasta vrata »Seveda sem doma!« 6e je smejal. »Seveda sem doma!« Nato pa je pristavil tišje’ »Konstanca!« Silvina, ki je držala zeleno-karirani dežnik nad svojim klobukom je kazala zobe »O. bala sem se že. .« »Stopite v hišo! Ta dež .« »Da, ta dež.« Nasmehnila se je in naročila Sicilijancu, ki je stal za njo in je po izgledu vozil najemni avto. naj jo počaka. Ko sta šla preko vrtne poti k hiši. je držala svoj dežnik tudi nad Nikom Na hodniku hiše Je odložila svoj poletni plašč, ki ga Je Imela oblečenega preko svoje potovalne obleke. Sele v sobi je dala Niku roko. »Kaj ne, da ste začudeni nad mojim obiskom?«1 »Začuden? Srečen sem!« Pri- maknil ji je s temnozelenim žametom prevlečen stol h kaminu, nato pa se je vsedla. »Pred tremi dnevi ste m; obljubili, da bom še nekaj slišala o vas. Pa niste držali besede.« Ko je govorila, se je igrala s prstanom na levi roki. Okrog ust ji je igral čuden smehljaj. »Nisem.. nisem si upal, bal sem se ...« je z veliko težavo izdavil iz sebe Stal je naslonjen na kamin. »Verjemite mi, da govorim resnico Bal sem se.« »Bali ste se? Kar naenkrat? Zakaj? Česa vendar?« »Da, strah sem imel Strah pred vami. Bal sem se. da me boste spodili da sam ne vem, kaj!« Pogledala ga je. ko je stal ob kaminu, okrog ust pa ji ie spet igral čuden smehljaj Nekaj časa je molčala, samo gledala ga je. kakor bi čakala da ji bo povedal Še več »"a mu je zmanjkalo besed. N; bil v stanju. da ji pove k«j več Ni ji mogel povedati, o čem vsem ie razmišljal zadnje tri dni Končno je rekla: »Hotela sem va