BODOČNOST _** ^ as second-class mater J.une 30, 1913, at the post-office at sMilvvaukee, Wis., under the Aet of Congress otf Marci 3, 1879.) SVETOVNE NOVICE i Stavka w Michiganu. Ker so bila vas poročila nezane sljiva ki so prihajala iz Michiga na glede stavke je pbslal tukaj¬ šnji socialistični dnevnik Mihvau- kee Leader svojega posebnega po¬ ročevalca med stavkanje, da -tako sam lahko vse natanko poroča, ter se prepriča o položaju. V pondeljek je prišlo prvo poročilo od njega. Položaj med stavkarji je jako napet in obnašanje družb ni tako da hi razmere izboljšalo temveč goni delavce se k večjemu uporu in k večji disciplini. Poro¬ čevalec piše: Prišel sem v ta kraj da si ogledam „malo Rusijo” ki je bila tukaj ustanovljena. Pred dve meseci sem bil v „Sibirji West Virgin je. Skoz po vseh stavkarskih okra¬ jih so izjavili posestniki rudnikov da ne bode nikdar unija rudarjev dobila v teh krajih moči, dokler bode eden cent od družbinih mili¬ jonov še na rapolago. Torej vse njih neizmerno bogastvo so posta¬ vili v boj zoper rudarje. V teh severnih krajih Michigana so raz¬ glasili rudniški baroni princi in carji da bodo pustili da bode ras- tla trava, po glavnih ulicah mest, ter da bode rja snedla stroje, pre dno bodo oni priznali delavsko or ganizacijo. 'Predesednik rudar¬ ske organizacije je izjavil da so družbe razposlale po svojih časo¬ pisih vse polno laži po svetu, sa¬ mo da bi stavkraje spravili pri javnosti v slabo luč. Tako se je poročalo da »o vojak m > ter so varoval sar__ _ družb, a temu ni bilo tako. Pre¬ ganjali srr'stavka rje talco da ni smel nobeden na prosto kar je povzročilo veliko ogorčenje med prebivalstvom. 'Rudarji so šli na stavko da bi si priborili boljše življenske razmere, toda takej so se postavile oblasti na stran družb ter pomagajo zlomiti stavko, ter potisniti rudarje nazaj v stare be¬ dne razmere. Premogarji v Missouri so glasova¬ li za stavko. Ki še minula velika stavka ru¬ darjev v Michiganu in že prihaja vesti o novi veliki stavki v drža¬ vi Mo. Pred nekaj tedni so glasovali premogarji največjega premogar- skega okraja na .svetu v St. hraneois counti Mo. za stavko ter so zahtevali od družbe da jim da odgovor do prvega augusta. Druž ha je odgovorila na kratko, da ne hode skušala preiomoti stavke temveč bode pustila rove napolni¬ ti z vodo. O kakemu pogajpanjat* noče nič slišati. V krizi leta 1907 je bilo premogarjem odtrgano na plači od 20 do 25%, in od tega časa se ista še ni izvišala če ravno se živ¬ ljenske potrebščine poskočile vsa¬ ko leto v ceni. Premogarji so trpe li mirno dolga, leta a sedaj so bili primorami da zahtevajo izboljšan je plače. (Zahteva .delavcev so 50c dnevno več plače, in unijsko delo. Premogarji so po večini dobro organizirani w Western fe- deration. MESTNEJIOVICE ČLANI GOSPODARSKE DRUŽ¬ BE ..ILIRIJA" IN VSI RO¬ JAKI POZOR. POLOŽAJ NA BALKANU. V Bukarešta glavnem mestu Rumunske se više sedaj pogajan¬ ja med zastopniki Balkanskih ■eržav. Pri tem pa so se stavile od -strani Srbov in Grkov kakor tudi Rumnncev take zahteve na Bulga rijo ki pomenijo toliko kakor nje¬ no uničenje. Ob morju ji hočejo pustiti samo ozko ozemlje kakih trideset milj. Velevlasti zlasti Avstrija niso zadovoljne s tem da bi bila Bulgarska tako oropana; toda zastopniki ne odjenjajo od svojih zahtev, treba bode gotovo se večjega pritiska od strani ve¬ levlasti' da bodo te pustile Bul- gariji več pravic in njenega ozem¬ lja. Narodnostni boji na Ogerskem. Kako napete so razmere med raznimi narodi posebno v bližini Balkana, kaže dogodek iz Sedmo- graškega. V Bližini mesta Her- manstadt. je hotela občina sla vnos tno sprejeti svojega novega žup¬ nika, ter je za to prosila za dovol¬ jene.] oblasti, ki pa so to prepo¬ vedale, ker niso občani hoteli do¬ voliti v to, da izostane pri slavno¬ sti Rumunska zastava. Vzlie temu pa so se zbrali prebivalci ter od¬ korakali župniku nasproti z Ru- munsko zastavo. Med potom pa 'so posegli orožniki v mes, ter vzeli Romunsko zastavo Mož Id jo je nosil je takoj skočil k one¬ mu ji je nosil Ogersko zastavo ter mu isto iztrgal iz rok per vrgel pod noge z besedami: Ako ne smemo Rumunske nositi, po¬ tem ne potrebujemo tudi Ue te. Potem se je vnel boj med raznimi strankami in le s težavo so za- mogli orožniki narediti mir ter odpeljati moža ki je zasramoval zastavo Ogerske v zapor. Mož kateri igra dvojno igro iz¬ gubi vedno. .. Ge tudi samo v spo štovanju svojih prijateljev. Ogenj v letovišču. V torek 5. augusta je nastal o- genj v velikemu hotelu v katerem so stanovali po večini izletniki ki so se nahajali na počitnicah skoz poletne mesece. Letovišče v kate¬ rem se nahaja hotel stoji blizu Baltimore M d. V hotelu je spalo v času ko je ogenj izbruhnil okrog 200 tujcev ki so se vsi rešili s tem da so poskakali skozi okno. Dva sta hudo opečena ker sta pre slišala znamenje ki je naznanjalo gostom da je hotel v ognju. Ho¬ tel je popolnoma uničen in škoda znaša nad $200,000. Gostom je zgorela, vsa obleke kakor tudi zlat mine in diamantov v vrednosti sko ’ posameznih osebah in tajnikih podpornih društev. Na tej pri¬ reditvi bode sodeloval tudi socia¬ listični pevski zbor »Naprej’’. sti in požrtvovanju. Delavec je postal vreden predmet del mogo¬ čnega. stroja, katerega udje se lahko nadomestijo. (Slava se poje samo onim so ogrnjeni s škrlatom in svilo. Med delavci pa še do¬ volj razredne zavednosti, da bi si priborili vgled pred svetom kot vstaritelji vsega bogastva. Oni padajo kot žrtve dan na dan in svet koraka čez njih trupla nemo¬ teno dalje; razen par izbraljenih fraz nimajo vladajoči nič za nje. Pasje mesnice v Nemčiji. Od leta 1907 naprej narašča trgovina s pasjim mesom v Nem¬ čiji vedno močneje. Posebno pre¬ tečeno leto je bilo število za mes¬ nice poklanih psov tako veliko da vzbuja začudenje eelo med doma¬ čimi oblastami, katere ne spravi nekaj tako hitro iz ravnotežja. Le ta 1911 je znašalo število zakla¬ nih psov kateri so bili naznanjeni oblastim 6553; pretečeno leto se je to število zvišalo za, 1579. To¬ raj 813i2 psov je moralo lansko leto pustiti življenje, ter služiti ljudem kot hrana. Da, bode teko če leto to število še večje, je goto¬ vo ker je draginja zopet narastla in država ne stori nič da bi te raz mere zboljšala. (Seveda je v števi¬ lo poklanih psov mnogo večje, ker velika večina se ne naznani oblas,- tim. Nesreča na poulični železnici. V torek večer proti polnoči sta trčila skupaj voz od požarne hrambe in poulična kara s tako močjo, da sta morala -biti dva pre¬ peljana v bolnišnico kjer so našli da so njih poškodbe jako težke. Nesreča se je pripetila na osmi ave. in Mitchel st. kjer je voz po¬ žarne hrambe naglo zavil v stran da dojde čim preje do ognja na Muskego ave. Oba ranjena a sta člana mestne požarne hrambe. Na kari ni bil nobeden ranjen. Delničarji tiskovne družbe »Bo¬ dočnost” pozor. Ker je bila zandja seja malo o- biskana zaradi vaje dramatičnega društva, se je sklenilo da se skli¬ če še ena seja, in sicer na dne 14 augusta to je v četrtek večer. Se¬ ja se vrši v spodnjih Bergantovih prostorih ter se prične točno ob osmi u.ri- Ker so zelo važne stvari za razpravljati in mnogo -za ukreniti je neobhodno potrebno da se je vdeleže vsi delničarji v polfieni številu. — No, srečni oženjenee — zdaj si brez dolgov. A povej; ko si z doto svoje žene plačal dolgove — ali ti je kaj stalo? — Da! Žena mi je ostala. Razstrelba v rovu. Zopet je padlo osemnajst žrtev v premogokopui. V soboto 2 augusta je nastala razstrelba v rovu ki spada k 'Philadelphia and Reading Coal Co. in leži v bližini nfesta Tower City Pa. Navadno je delalo v istem rovu nad 500 mož, Bodočnost, 11 a ta čas je bilo delo vstavljeno kjer je neki kontraktor delal pre¬ dor v rovu. Razstrelba se je pov zročila. najbrž skoz dinamit kate¬ rega so delavci vzeli s seboj v rov, ko so bili zaposleni pri pre¬ doru, Razen onih ki so bili ta čas zaposleni v rovu so izgubili življenje tudi še tisti, ki so se podali takoj po razstrelbi no¬ ter da i*ešijo svoje tovariše. Ko so prišli 600 čevljev daleč po ro¬ vu se je izvršila druga razstrelba ki je še te rešitelje pomorila. Med ponesrečenimi je pet. italijanskih delavcev, drugi pa so domačini. (Večina izmed njih zapušča zono in otroke. Vzrok razstrelibe je bil najbrež kakor omenjeno dinamit od ktere ga so delavci vzeli s seboj 175 funtov. Drugo razštrelbo pa je povzročil, tako je mnenje delav¬ cev in drugih izvedence v plin, ki se je nabral v kaki votlini ki se je pri prvi razstrelbi odprla, tako da je mogel plin prosto odhajti. Raz¬ strelba se je zgodila kmalu popol¬ dan, med tem ko je 'Superinten- dent Lorene, v družbi delovodja Farrel, preiskoval izvršeno delo. Na površju so zaslišali močan ■ura, za katerim se je kmalu prika zal črn dim iz rova. Takoj so vedeli da se je izvršila razstrelba. Šest rešilnih mož so spustili . v rov izmed katerih pa je samo eden se ostal pri življenju. Vsi drugi so bili ubiti pri drugi razstrelbi ki je sledila prvi čez kakh 20 nuiut. Tako se kopičijo žrtve dela dan na dan, vedno groznejše. (Svet pa se je navadil na to že tako, da le kratko preleti take novice po čašo piših. Junaki dela padajo toda nihče se ne zmeni za nje; nihče jim ne poje slave o njih hrabro- Dvakrat umrla. V akademiji znanosti v Parizu je poročal Dr. Bouhon zanimiv slučaj pri operaciji, katero je iz¬ vršil na neki umrli ženi. Ta že¬ ne je bila od automobila povože¬ na ; kolesa so ji šla čez prša in je bila krnglu na to mrtva. Takoj po smrti je odprl zdravnik truplo, ter videl da je bila: desna stran srca počena, ter je imela skoro tri palce dolgo rano. On je rano ta koj zašil, potem pa vbrizgal neke ga seruma. Ze eno minuto poz- neje je pričelo srce zopet delovati in to je oživilo delovanje žil in ta¬ ko ja začela kri zopet teči po tele¬ su kakor poprej. To delovanje srca in krvi je trajalo 35 minut, potem pa je žena še enkrat umrla. Drugič je smrt nastopila zaradi tega, ker so bile lediee in drugi nežni deli v telesu težko poškodo¬ vani. Dr. Bouhon sklepa iz tega da je pri ranjenju srca s nožem ali kro¬ glo lahko človeka ohraniti pri živ 1 jen ju ali ga oživiti; seveda če se oprecija takoj izvrši. Nov način kaznovanja v Canadi. V Canadi so naredili zadnje ča¬ se veliko izpremembo v življenju kaznjencev. Na mesto da bi iste držali za zidovi ječe, so jih posla¬ li v še no obdelane kraje, kjer so jih pustili na prostem da so čisti¬ li državno zemljo za farme. Naj¬ poprej so naredili poizkus s štiri sto kaznjenci, med katerimi so se nahajali vlomilci tatovi goljufi in pijanci. Vsi ti so se morali pod častno besedo zavezati da ne bodo pobegnili; in v resnici so samo trije v štirih letah pobegnili. Kmalu za prvo so ustanovili še drugo tako farmo, ki se je zopet tako dobro obnesla kakor prva. Na obeh farmah so sami kaznjen¬ ci za čuvaje in stražnike. Tako se giblje 400 kaznjencev popolno¬ ma prosto na eni 1,200 akrov veli¬ ki farmi. Država pa je iz tega dobila veliko dobička. Ko so kazn jenei pričeli zemljo obdelovati je stal aker $15 sedaj pa stane že cež $100. Kaznjenci ne nosijo na farmi kaznjenske obleke tem¬ več svojo navadno. Velikanski preobrat. Najnovejši statistični podatk 1 nam kažejo da je bila leta 1550 med vsakimi deseti možkimi de¬ lavci ena ženska zaposljena, da¬ nes pa že pride na vsake štiri ena. Kakor kaže razvoj se bodo te šte¬ vilke kmalo zjedinile Moderna in¬ dustrija ne potrebuje več toliko možkih moči ker mehanično delo nh stroju lahko opravlja tudi sla¬ botna ženska. Udova... Edina žena katera ve za gotovo kje se njen mož nahaja. BODOČNOST List za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v YVisconsinu in po drugih držvah Linije. IZHAJA VISAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko : Za eelo leto... .$1.50 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta-$0.4G Za Evropo : Za eelo leto... .$2.00 Za pol leta... .$1.00 Za četrt leta-$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: bodočnost 322 Reed St., Mihvaukee, Wis. Frank Novak, urednik. BODOČNOST (TITE FUTURE) Slovenian Weekly for Education and Progress. Appears every Friday. Owners & Publishers: THE BODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Mihvaukee, Wis. Subscription yearly $1.50. Advertising rates on agreement. DELAVSRA ZAVEST Nihče ne more biti izveličan proti svoji volji. Že .Marx je de jal, da more biti osvoboditev de¬ lavskega razreda le delo delavstva samega. Kakor je ta beseda pre prosta, tako je vendar globoka in pomenljiva. Spoznanje te res niče je prvi p-.go j. G . more dela v st v o sploh priti do ‘("ijMi razmer in končno 4 I 0 osvoboditve. . Enostavna je .e resnica, ker je jasno kakor beli dan, da ne bo kapitalitieni razred prostovoljno odpustil svojega privilegiranega položaja, v družbi. Najde se tudi lahko posameznik med kapitali¬ sti, ki pozna krivičnost sedanjih oredeb in čigar srce je tako meh¬ ko, da ne prenese večnega pogle¬ da na tuje trpljenje. Mogoče je, da se tak posameznik odreče ko¬ ristim, ki mu jih daje njegov po¬ ložaj ; mogoče je eelo, da se pri¬ druži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim lastnim rezred- nim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti glo bokejšega pomena. A 7 kljub takm — jako redkim — izjemam ostane nespremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred svoje interese. Kakor pač more in zna. Ali večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti bolje od delavcev. Posebno pri nas. Kdor jim to zameri,, je slep. Če pozen'/ volka med ov¬ ce, pn pričakuješ, da jih bo pasel in branil, si sam kriv, ako naen¬ krat ne najdeš več črede. Volk se mora hraniti z ovčjim mesom, ker je tako ustvarjen. I 11 kapita¬ lizem mora živeti od izkoriščanja, ker bi moral drugače poginiti. Kdor pričakuje ocj kapitalizma, da bo sam iz krščanske ljubezni, iz moralnih ozirov ali iz čustvene potrebe spravil izkoriščanje s sve ta, je popolnoma enak gospodar¬ ju. ki nastavlja volka za pastirja. Delavstvo se ne sme zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo pomoč; njegova osvoboditev mora biti le njegovo lastno delo. Ali da se more izvršiti tako de¬ lo, je treba predvsem prave delav¬ ske zavesti. Resnica.ni vedno prijetna, ali koristna je na vsak način bolj kakor slepljenje. Zato je Ireb.a povedati, da je delavske zavesti pri nas vse premalo in zaradi tega. so uspehi delavstva pri nas mnogo manjši kakor dru god. Kaj je glavna vsebina delavske zavesti? Da sem delavec in ne gosnod, to uganem kmalu. Al to še ni nič in ne pomeni nič. Tre ba je že tudi poznati svoj položaj in vedeti, kaj vse tiči v besedi ,, delavec”. A T em, da. sem delavce. To se pra¬ vi v sedanji družbi: Človek sem s katerim delajo .drugi, kar se jim ljubi. Če hočejo drugi, dobim kru¬ ha, na ga moram drago plačati s svojim delom. Koliko mi dajo krti ha, ne pristrešja, ne obleke. 'Spo- de me lahko od svojega vodnjaka, zali ranijo mi sesti v senco njiho¬ vega drevesa. Svoje delo jim smem ponujati, oni ga ne marajo sprejeti. Dvoje zdravih rok i- mam, dobro voljo imam. Lahko. Kaj počneš s svojimi zdravimi ro¬ kami, če ti ne rečejo: Tukaj delaj za nas!? Danes si v tovarni ali de¬ lavnici. Ali veš, če boš jutri še tam? Morda ustavijo stroje, mor¬ da pripeljejo kulije iz Kitajskega, ki bodo ves teden delali za ono, plačo, za katero delaš ti en dan. IPokažejo vrata tebi in tvojim to¬ varišem. Pa vzemi popotno pa¬ lico v roko in ha jd po svetu! Kjer potrkaš skomizgnejo in odgovo¬ re; Ni dela!... ITajd naprej po svetu! Delavec sem. Nedostojen je moj položaj. Večno ponižanje je moj delež, neprenehoma moram držati klobuk v rokah, vsakdo me meri od glave do nog. Nikogar nisem okradel, nikogar oropal, je ven¬ dar, kakor da imam pečat na če¬ lu. Tudi če plačam, nimam pro¬ stora pri oni mizi kakor drugi. Človek sem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak. Skloni glavo, jecljaj in mole¬ duj, poklekaj, pa si še sam reci, da si slabsi od drugih in da je prav tako — če si hlapčevska na tura. Prav ponižen 'bodi in lepo se zahvali za vsako brco, ki jo do hiš, pa ti dado morda včasi dobro besedo in poreko: „No, da — hm, hm... „zakaj včasi potrebuje njih profit tvoje roke. Kdor pa je pravi delavec, se mu bo duša sprla zoper t,o zapostav¬ ljanje in ponižanje. Zakaj v nje govi glavi je še druga zavest. (Delavec sem; delam. Vi jeste in pijete, ali jaz vam pridelavam jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem ; Vam jo stesal v Vaši hiši, ki sem Vam jo sezidal. A 7 i se oblačite le po in toplo, pa prezirate mene, ki hodim v cunjah: ali jaž sem iz Vam urezal in sešil elegantno 0 - bleko. Vi se vozite po svetu, sedi¬ te na mehkih blazinah in spite v spalnem vagonu kakor doma: ali jaz stojim na stroju, pri ogibaln, v tunelu. Vi nalagate tisočake v bankah, ali jaz moram v tovarnah izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v Vaša skladišča in ga voziti na trg, da. postane iz nje¬ ga denar, s katerim vladate in go spodiljete in me vnovič izkorišča te. Tako govori delavska zavest. ‘Ponižen sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjen sem, ali ne manje vreden od drugih, moja ro ka .je potrebna vsemu človeštvu lenuhova niti njemu samemu. In delavska zavest vprašuje ■Ponižan sem — mar naj se poni žujem še sam? Moja vrednost mi daje pravico, da zahtevam enako življenje, pravo življenje, ki ni (umiranje od rojstva do groba Branijo mi tako življenje. Mar naj se zato vdam v voljo zatiral čevo in skl onem tilnik prostovolj no od njegovo peto? Trpim, ker sem slab. Ali trpijo nje ni moja volja. Kje je moč, da se ga rešim? I 11 delavska, zavest odgovarja Na miljone nas je, onih tam pa je .peščica. Na miljone nas je in sil na je naša moč, če jo zberemo 'Stotisoee potočičev naj se zlije v eno reko, pa bo mogočna, ne le da bo gonila mline in nosila ladje ampak sama si bo odpirala, pot Veličastna bo, silna in krasna, in noben pritlikavec je ne zajezi Delavec, ki nima te zavesti, je pomilovanja' vreden in sam je ponižan in zaničevan. Kdor jo pa ima, bo delal in pomagal, da združi veletok, ki preobrazi svet ODPRAVA PREMOGOVNIKOV? Sir AVilliam Ramsay, slavni an gleški kemik, je posvetil sedaj vse svoje moči delu, da •uresniči svojo idejo: dobavo plina neposredno iz premogovnih skladov. Ako se po\'cči učenjaku, da uresniči svo jo idejo, tedaj bodo popolnom izpremenili dosedanji načini pri dobivanja sil in kopanje za pre mogom bo odpravljeno docela, ali pa 'bo vsaj zelo omejeno. Ramsay ki je dosegel v kemiji že toliko u spehov, ni fanatist in zato je opra vičeno mnenje, da je začel svoje delo na resni podlagi. Znano je da nima noben sedaj živečih uče n j ako v večjih izkušenj pri obdelo vanju plinov, kakor ravno 011 Kamsav se pogaja sedaj s.posest nikom premogovnika, da bo lehk praktično nadalejval za uresniče nje svojih načrtov. Ramsay skuša doseči, da bi raz *****•*¥****<#<(•* krojil premog v svoji naravni, podzemeljski legi, plin bi potem, ko bi ga spravil na površje, takoj praktično uporabljal. Sl tem bi od¬ padli vsi stroški za kopanje, velik del stroškov za prevažanje premo¬ ga po železnicah in ladjah in za naprave, ki služijo pridobivanju gonilne sile. Premogovni skladi bi se izpremenili tako v neizmerno velike destilacijske aparate. Par¬ ni stroji .bi potemtakem ne priha¬ jali v bodočnosti več v poštev, na¬ sprotno bi pa bili plino-vi motorji neizmerno veliko važnosti, ker izpreminjajo še enkrat toliko v premogu shranjene energije v de¬ lovno silo kakor parni stroji. O- brat električnih generatorjev s plinovimi motorji in naprava ve¬ likanskih elektrovodov bi oskrbo¬ vala. še ostalo delo. Ako se Ram- sayju posreči poizkus, tedaj bo na stopil v gospodarskem življenju prav tako velik preobrat, kakor ga je bil povzročil parni stroj. Ramsy sam označuje ta preobrat takole: Proizvajanje električnega toka za železnice in industrijo za petkrat ali za desetkrat manjšo ceno kakor dandanes; splošna n- vedba električnega obrata na že¬ leznicah in po tovarnah; razsvet¬ ljava in kurjava .hiš bo v primeri z današnjo ceno neizmerno nizka ; zakladi premoga se bodo ohranili mnogo d el j časa, ker se ga ne bo toliko porabilo. Ramsay izrabl¬ jal tudi one sklade premoga, ki jih sedaj zaradi njihove neznatne debeline ne izkoriščajo. Način izkoriščanja, ki ga hoče Ramsay uvesti pri premogu, upo¬ rabljalo tudi že sedaj v nekaterih soliščih. V teli soliščih ne prido¬ bivajo soli v trdni obliki, temveč raztope sklade z vedo in jo s se- salkami privlečejo na površje. ■Ramsavjov način pridobivanja plina iz premoga bi morda navda¬ jal marsikoga s skrbo, da se bodo ■tla sesedala, kar bi imelo lehko zle posledice. Ali izkušnje v tem oziru, ki so jih napravili v soliš¬ čih ne opravičujejo takih skrbi. Škoda, ki bi nastala vsled seseda¬ nja, je v primeri s prednostmi (Ramsayjevega načina izkoriščan¬ ja, neznatna. Nekaj premogov¬ nikov, bi moralo ostati še vedno za kopanje, vsaj začasno, na primer tako dolgo, dokler se bo paroblov- ba oskrbovala s kurjenjem premo¬ ga. Naprave za pridobivanje sil bi se morate premestiti pač v naj¬ bližjo soseščino premogovnikov, ker je napeljava plina v oddalje¬ ne kraje doslej še zelo draga. Pre¬ mogovnike bi v bodočnosti pač tako izrabljabi, kakor izrabljajo sedaj vodno moč. Tehnika je 0 - mogočila napeljavo električnega toka tudi na daljave več sto kilo¬ metrov in taka napeljava ni dan¬ danes ne nevarna, ne draga. Ram- sayjeva trditev, da se bodo z nje¬ govim načinom oranili premogov¬ ni zakladi mnogo dlje časa, je zla¬ sti važna za Ramsayjevo domovi¬ no, Angleško. Angleška izrablja svoje premogovne zaklade, mnogo hitreje kakor druge države in Ramsay sam je izračunal, da bi Zmanjkalo Ankleški ob dosedan¬ jem načinu že. čez 175 let premo ga. Z ozirom na sedaj še neizrabl¬ jene premogovne sklade na Angle škem, katerih vrednost je pa zelo dvomljiva, bi se ta doba podaljša¬ la na 250 let. V tem pa vidi Ramsay katastrofo za svojo domo vino, katere znaki bi še pojavili seveda mnogo prej. Ako se ures¬ niči Ramsayjeva ideja, tedaj nam leto 1013 prav gotovo ne bo moglo prinesi pomembnejšega dogodka. | Izlet Pevskega Kluba Zvon DNE 17. AUGUSTA, priredi slovenski pevski klufi Zvon izlet v priiazni JOHNSONA GROVE, ki leži aa Hauley Road v bližini West Allis- ... okolice kakor tudi vsa cenje- Na ta izlet vabi uljudno vse rojake iz Milwaiakee . £ er da bode vsak posa- na društva. Klub se bode potrudil da bo zabav ?5 za kar Se dobi vse mezeu sel vesel in zadovoljen domu. Ustopmce «0 & prosto. Na ta način se nudi vsem po cem izv . . o love nsko petje. Rojaki udeležite se, ter podpirajte in povzdiguj - ODBOR *************** ********* advertisement. RES DOBRA ZEMLJA Iver so bili. naši rojaki ponovno ociganjeni. in, „oeifutarjeni” ter zapeljani po,-nekaterih zemljiških agentih v Chicago na. podlagi ne¬ resničnih poročil in ker zaradi te¬ ga rojaki v svojo lastno škodo ni¬ majo zaupanja tudi 1 v poštena podjetja, izjavljano mi na tem me¬ stu, da povrnemo vsakemu roja¬ ku ki pride gledat našo zemljo ter prcnajde, da smo mu poročali ne¬ resnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. Naša zemlja: črnikasta, mastna in nenavadno rodovitna, brez pe¬ ska in močvirja. Dovolj zdrave in dobre ; vode.. Številni potočki teko eež našo zemljo. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine v slovenskih rokah; slov. državna šola; pošta, prodajalni, postaja in cerkev blizu. Delavnica za kon- serviranje kumar ter mlekarne blizu,. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okrog 1,000 pre¬ bivalci blizu. Skratka; zemlja na AVillardu, kjer se' .je ze nase- ilo do 100 rojakov, a kupilo skup¬ no nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slovenci, zato jo ku¬ pujejo tudi taki rojaki, ki so si 0 - gledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemljo. Cena $18 a ker. ne več ne man. Plačilni potgoji zelo lab! :. Natančneje o vsem v .našem slovenskem opisu 'AVallarda s 'slikami. še danes pi¬ šite ali pridite ponj na : Adria Co- lonization Co., 322 Reed st., Mil- waukee, Wis. — Ig. Knišljan in L. Zakrajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas Za ogledanije, ker se lahko na lastne oči prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem krav, stro¬ jev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora plača ti kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizkih ceni, zemljo, na kateri more farmar ugodno žive¬ ti ter lepo napredovati. Na prodaj imamo tudi veliko obdelanih ali deloma obdelanih farm! J A C. BI N Z EL Trgovec na debelo z vini iti likerji se priporoča Slovencem 307 Reed St. Milwaukee, Wis. RAZPRODAJA Kateri rojakov še ni videl naše slovenske FARMERSKE nasel¬ bine v okolici epeva in cvetočega mesta Crivitz, Morinetle eounty WLe a si naj pride ogledati na lastne oči ter se bo prepričal, da imami tukaj v«V dovolj, kar .... r.amlja dbr.od, .r.vratuo v» pr,, delite. Škodo napravljajočih viharjev ah toče m suse nimamo, tudi ne kamenja, ne močvirja. Sadje in vinska trta nam tud. dolbro i V ,speva. Podnebje je zdravo in dobra pitna voda, zato so t nkaj--ra v lepa letovišča (summer-resorts). Živinoreja nam se prav dobro izpla¬ ča, kčr rastejo tukaj same redilne in sočna te trave, zivinskd, bolezni ali ku cr pa ne poznajo. Mesto Crivitz se prav lepo razvija, v njem je mno< r HORVAT'. Joliet, Illinois. ♦ ♦ j Drateno omrežje za vrata in okna, kakor j vsake vrste druge dratene izdelke dobite vedno v največji zalogi pri A. T. TRENTLAGE & SON 387-391 Grove St. r*"" ***************** ******** ****^^ ******** 4 Telephone South 471 ** . , % ženska postreinica ■>* j ❖ ❖ * ❖ * t ARTHUR J. BRETT Balzamirar in Pogrebni ravnatelj 281 Reed St. Cene Milwaukee, Wis. _ ******** -K--******* v Bospa A. (ki je vatirana in ■šminkana ter ima na glavi polno tujih, v ustih pa umetne zobe) : 'O. vi ne veste. . . moj mož. .. d a _ to je velik prijatelj narave! Gospa: B. : Tako? P ; , na vas se to ne pozna. zmerne 4 , ^ I VV VV«;..;. •:-X. rieinhold kroll Voktrgoviaa z v S akovr st „i mi KJL ~ L ~ VIN 1 IN LIKBBj, Distiler dveh zuaaih viski-jev Cireeti Bell ter -■ . Dc er Creek 410 Greenfield Ave. Teleph one South 3‘280-J Jngc-sUvansko Podporno Združenje “Slogi Milwaukee, Wisconsm 'Vik ,,.l • . ^ Glavni odbor: t jftr*č*«dnik: Martin Rodd 450 -i* Podpredsednik : ^ank I. tajnik: Frank Mažita, Sll-iS-i?L—‘ H. tajnik (zapis.): John Kr^ — ™’ ^ lwaate *> Blagajnik: Frank Banko aJTw ot f 7 f oriAl *- Milwaukw, Wta,l ko, OU48 National ave.. \Vest Allis, W«. ; Nadzorni odbori 2St£2£ < r't ,d “ k) - 288 .-Gn.ve IBh*** 3 »j1 Math Stiglitz 415 Florida st, Mihvaukee, W« Anton Tominšek, 283 Reed st, Milivauke^ Wi« k Martin Jelenc, 289 Mineral st, Milwaukee’ Wia. ^ f T * nk n Clrej - National ave, Milwaukee! Wis. John Ocvirk, 2:4 Grove at, Milwaukee, Wia. John Herga 5035 Sherman st, W.AUie, Wis. Porotni odbor* P : ‘ J, V; Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st, Mihvaokeee, TO*' Jotip Janežič, 423-53 ave, West Allis, Wk». Frank Robida, 283 Reed st, Mihvanikee, ‘Wia. t Vrhovni zdravnik; Dr. P. Gangland, Stumpf & Langhoff Bldg, Grove *ve. * Saje so vsaki četrti torek v mesecu. URADNO GLASILO: ^Bodočnost ”, 322 Reed st, Room 6, Milwaukee WiA • RAZNO. Pametna „Liza”. V jeseni leta 1870 so prišli a- gentje francoske vlade na švi¬ carsko, da nakupijo novih konj za armado. Eden izemd teh je pri¬ šel tudi v neko vas v okraju St. Gallen, ter je hotel od nekega veleposestnika kupiti lepega ko¬ nja, ki je bil po celi vasi znan za¬ radi svoje pohlevnosti. „Liza” je bila potem prodana ko je a- gent polovico več obetal zanjo ka¬ kor je bila vredna. Prvega februarja 1871 je preko račila vzhodna franeuska armada pod poveljem-.Bourbaki, švicarsko mejo. Tam so armado razorožili in zastražili. Največ skrbi so prizadevali švicarski vladi sestra dani konjf7 za katere ni bilo mo¬ goče dobiti tako hitro potrebne, krme. Bilo jih je deset tisoč. Ker si drugače ni mogla pomaga¬ ti, je sklenila da pošlje vse konje na razne velike sejme po deželi, ter jih razproda. Tako je prišlo veliko število teh konj tudi v St. Gallen jer so »tali na sejmu po več dni. Med drugimi kupci se je nahajal tudi nekdajni posest¬ nik „Lize’*. Mirno je hodil med vrstami konj ter si jih ogledoval. Naenkrat «je začutil da ga nekdo drži za rokav; ko se je ozrl je spo¬ znal svojega nekdajnega konja Od veselja in ginjenja je zaklical „Liza” in gliffii zvesto žival ki je veselo rezgetala. To je bilo svi¬ denje kakor med dvema prijatel¬ jema, ki se dolgo nista videla in »ta edčn drugega pogrešala. To¬ da kako je „Liza’’ izgledala.. Brez grive in repa ni bila podobna več prejšnji lepi živali. Prejšni posestnik jo je zopet kupil za 130 frankov. Potem jo je peljal v domačo vas, kjer so jo pričako¬ vali vsi prebivalci. In ko je vese¬ lo rezgetajoča šla sama proti po¬ sestnikovemu hlevu, so ti veselja ploskali ter jo pozdravljali. ni cesar Nikolaj je o tem zvedel, ter moža takoj popolnoma pomilo¬ stili, ter pri tem opomnil da je mož prav ravnal in to izvršil kar 'bi drugače on sam zpovedal stori¬ ti. l- se SMESNICE Gospod nadporočnik se je s svo¬ jo mlado soprogo, povrnil z ženito- vanjskega potovanja. Našel je svoje novo stanovanje v najlep¬ šem redu in je pohvali „burša”, ki niu je bil zdaj dodeljen. ,,Jutri zjutraj me zbudi od še¬ stih”, je zvečer naročil ,,buršu”. Naslednje jutro je „burš” naj¬ prej deset minut trkal na vrata in ker se nihče ni oglasil, je vstopil sobo in začel stresati oieirja: „Gospod nadporočnik — šest je ura”. Nadporočnik se ni prebudil, pač pa se je prestrašena vzravnala nje gova žena. „Burš” jo je pa než¬ no potisnil nazaj na posteljo, re¬ koč : ,,Vi lahko naprej spite, gospo¬ dična; to je navada pri vseh ofi¬ cirjih’ — Ah, fantič moj, — tako hudo mi je — žrtvovala sem ti svoje do¬ bro ime... — Nič se ne žalosti — vsaka kupčija je združena s stroški. — Kako pa, draga prijateljica, vaša hčii? Ali je srečna v zakonu — Srečna! Njen mož se pričo nje še ust ne upa odpreti. O, že zdaj se vidi, da je nad tem zako¬ nom božji blagoslov. Čudno pomiloščenje. Neka ruska kmetica se je pel¬ jala pa zimi leta 1829. s trga na svoj dom ki je ležal globoko v samotni, stepi. Med, pot jo je zapa¬ zila da se ji bliža veliko kardelo volkov. Ona je pognala konje na vso moč upajoč, da tako udide s svojimi tremi dečki smrti. Toda volkovi so kmalu prišli v bližino v oza ker sta konja-.pričela pešati. Ko je eden izmed njih skočil na voz ter hotel pograbiti prvo žrtev, je kmetica na pol blazna od sjtra- bil pograbila svojega najmanjšega sina ter porinila z voza. Volko¬ vi so planili nanj ter ga v nekaj minutah raztrgali. Kmalu potem Pa »o že zopet naskakovali voz in konje; tedaj jo vrgla še drugega sina z voza in potem še tretjega. Tako je bilo mogoče da je sama se rešila. In ko je dospela v vas ter pripovedovala vaščanom vse to, ter, se skušala zagovarjati, je stopi] star mož iz množice ter ji Preklal glavo z sekiro. med tem ko je zaklical: Mati ki žrtvuje svoje lastno otroke za to da reši svoje življenje, ni vredna da dal¬ je živi”. 'Morilca s6 izročili sodišču kate¬ ro ga je obsodilo na dosmrtno je- CO V cihirolr Wh rudnikih. Takrat- Skrb za novorojene otroke. V nekaterih krajih Nemčije majo čudne navade, katerih poslužujejo pri novorojenih otro cih ter trdno verujejo da jih to varuje pred raznimi nezgodami V okraju Brandenburg zlijejo vodo v katerej so otroka prvikrat ko¬ pali za rožnati grm, na katerega solnce ne sije. Tak otrok se po¬ tem nikdar ne opeče. V Šleziji oblečejo otroka če je ženskega spo la v možko, možkega spola pa žensko srajco, kar mu prunresc sre čo v zakonu. V okraju Franken, ne sme mati prvih šest tednov presti, ker dru¬ gače sprede otroku vrv. Na Po- merskem ne dajo otroku ne očeto¬ vega in tudi ne materinega imena ker drugače umrje. Po nekaterih krajih morajo botri hoditi naglo kadar nesejo otroka k krstu za to da se kmalu nauči hoditi. Tudi krstni list ne sme biti zapečatena ampak samo zavezan ker drugače ostane dete mutasto. V Weterau morajo matere pri obhanjanjin krsta štrikati za to da postane otrok priden. Tudi se ne sme otroka dajati skozi okno l|er potem ne raste. Kadar gre mati na obisk k sosedom ali soro¬ dnikom z otrokom, mu ti prites- nejo tri jajca na usta; tak otrok postane potem korajžen in zgovo¬ ren. Ob reki Rain ne smejo o- troka imeti v prvem letu na pro¬ stem ako dežuje ker dobi drugače pege po licu. Tudi v zrealo se ne sme gledati, da ne jeclja Na West falskem dajo otrokom večkrat ka- lender v roke za to da postane po¬ tem moder. Po raznih drugih krajih je še mnogo drugih navad; seveda, samo po oddaljenih kmetč- kih vaseh, ki kažejo na veliko pra znovevestvo ljudstva. Lastnik menažerije-. Vi bi radi stopili pri meni v službo. Ali ste vajeni živali? 'Hlapec: Kar sem živ, sem tako- rekoč vedno pri konjih. Lastnik menažerije: To je že ne kaj, a ne dovolj. Glavna stvar pri meni le prisotnost duha. Če bi na pr. tiger uskočil iz kletke — kake korake bi vi napravili? Hlapec: Gospod — prav dolge. omejil. Škoda ki jo je povzročil ogenj je velika. Sreča je bila da je ono strelivo ki je bilo nakopičeno v kleteh že popreje voda uničila ker drugače bi brile razstrelbe se groznejše. Delo na velikih žitnih farmach Žena: Ali še veš; ljubi 'Maks... v najtiujšem mrazu sva se zaročila. Mož; Da, da... če se spomnim, me še danes zazebe... dvo- Po sili .poročena. V eerkeni knigi malega mesta uellbeim se nahaja zanimiv za¬ pisnik ki kaže kako so v sedem¬ najstem stoletju skrbeli za dekle¬ ta katere so bile od svojih ljubč¬ kov na limanice speljane in potem zapuščene. V knijigi se čita dobesedno sle¬ deče: V letu gospodovem, 1737 mesca oktobra, je bil na povelje- nih visokosti gospoda grofa v tu- kajšni cerkvi po sili poročen Jo- hannes Meyr s Barbaro Pfister, kateri je omenjeni večkrat ustme¬ no in pismeno zakon obljubil pa svojo obljubo prelomil. Ker pa se je on z vsemi močmi branil iti z deklico v cerkev, so ga prijeli štirje stražniki ter ga s silo pelja¬ li v cerkev, ker so mu potem tudi z silo potisnili roko v ono deklice. In -er je Mevr vedno upil „Jaz je nočem,' jaz je nočem” je visoko- častiti oospod Dih kon us v imenu in na povelje grofa „ja” ižgovanl, ter potrdil zakon kot veljeven. Omenjena knjiga pa ne pove potem dalje ali je bil ta poMjnei zakon srečen ali ne, kar bi bilo jako zanimivo z zvedeti. — Ali je res — profesor pičnik se je razročil? — Da! — Kaj je pa vzrok. — Naročil je šopek, da bi ga svoji nevesti poslal... a ga je po¬ zabil položito v škatljo ter poslal prazno staro škatljo z napisom: To si ti. Skrben učenjak. Slavni 1 učenjak naravoslovec Agassie je večkrat vznemirjal svojo ženo a živalmi ki jih je pri¬ našal v stanovanje. Nekega jutra ko se je žena obla čila je naenkrat strašno zavpila in pribežala k njemu. „Kja pa ti je” jo vpraša popolnoma mirno Agassie. „Iz mojega; čevlja je pri¬ lezla velika kača ko sem se misli¬ la obuti” mu odgovori trepetajo¬ ča na vsem telesu”. Samo ena praviš? upraša nemirno m o z. „Jaz sem ja tri notri djal sinoči. Jaz nisem našel primernega pro¬ stora ;za živalice, za to sem porabil tvojo mehko obuvalo”. Potem pa je pričel skrbno iskati in našel sč ostali dve kači V svojem lastnem obuvalu. Strašna razstrelba V Avstriji. Blizu mesta Wiener Neustadt stoji prijazni trg WocHersdorf; ne daleč od trga sredi krasnih nasadov velika t ovarna za mu ni¬ čijo kjer se izdeluje za avstrijsko armado razno strelivo. Tovarna je lepo snažno poslopje, in tujec si bi ne mislil da je polno strašne¬ ga streliva in da. je na tem pro¬ storu zgubilo že na stotine delav¬ cev svoje življenje ali pa ude. Še le maja mesca je zletel del poslop¬ ja v zrak in sedaj se je zopet iz¬ vršila strašna razstrelba l:i je uni¬ čila veliki del poslopja ter za sto- tisoče vrednosti raznega streliva. V par letih je bila to že četrta razstrelba in menda tudi edina ki ni zahtevala človeških žrtev. Se¬ daj je nastala razstrelba ob štirih popoldan in še le ko je ogenj že skoz streho prodrl so to zapazili vojaki ki so bili v bližnji postaji. Takoj so sklicali požarne hrambe, policijo n vojaštvu, toda predno je kedo zamogel gasiti so se. pri¬ čele razstrelbe ki so bile za slišati kakor strašno gromenje. Vršile so se ena zadrugi vseli skupaj je bi¬ lo 45; poslopje je popolnoma raz¬ dejano. One dele velikega pod¬ jetja; ki je razdeljeno na veliko število posameznih poslopij in od¬ delkov, ki stoje nekoliko v stran so za,mogli rešiti Ogenj je razsa¬ jal neomejeno do sedme ure, še le potem ga je močan dež nekoliko V mnogih delavcem nasprotnih listih se čita jo v sedanjem času o- čitanja da delavci ne gredo na farme delati, ter rajši žive v me¬ stu, kjer je življenje bolj ugodno kakor na farmi. Nekateri skušajo celo draginjo na pomanjkanje de¬ lavcev zavrniti, čes famar ne mo¬ re svojih pridelkov spraviti ker mn primanjkuje delavcev. Ne more se trditi da ni resnica da primanjkuje delavcev ha far¬ mah, posebno kar se tiče velikih žitnih farm, ter da gre mnogo pri¬ delkov v nič ker še pravočasno ne spravijo; a temu niso delavci kri vi, temeč razmere. IPisec tega je sam bival več mescev na velikih žitnih farmah in izkusil vse to. V mislih so tu v prvi vrsti najveeje ameriške far- marske države Canada in Nord Dacota. V teh dveh državah 'h katerima se lahko še prišteva tudi 'Sout Dacota in eden del Minneso¬ te imajo dvojne vrste farmarje. Prvi so stari naseljenci ki žive v velikem blagostanju ter ne za¬ ostajajo za grajščaki in veloposes tniki starega kraja. Ti obdelajo svoje polje z stroji ter potrebuje¬ jo za veliko, vec sto akrov broječo polje nekaj mož za par tednov. Vsak gleda da odpravi tuje nje¬ mu neprijetne ljudi kakor hitro je mogoče iž hiše. Za te tedne jim da razmeromn dobro plačo, a se ne briga za druge udobnosti za nje. Delo je mučno in delavni čas dolg, in delavec ne dobi nik jer primernega prenoščina, pri¬ moran je da se potice po hlevih brez vsega reda tako da pride čas da je delo izvršeno. Tedaj dobi svojo plačo in mora iti za drugim delom kar ga po navadi stane vse prihranke. Ako pride v mesto te¬ daj mu po prenočiščih ki so nad vse slaba, izpresajo prihranke. Na vadno je delo kjer je delal poprej nekaj tednov, po vseh farmah iz¬ vršeno in, tako se je potreba pre¬ staviti in tako minejo zopet mno¬ gokrat. tedni predno zamore najti delavec primeren prostor da lah¬ ko dela. Tudi naleti med tem na zelo revne farmarje začetnike, ka¬ teri se z veliko težavo bore za ob¬ stanek ; ako prične delati pri take mu ima delo za. teden dni nakar mora zopet oditi naprej. Kadar se prične z delom v enem okraju, tedaj pride na tisoče delavcev od vseh strani ki izvršijo delo v krat¬ kem času, nakar, gredo zopet dru¬ gam. Tako so so ti kraji Vedno prenapoljnjeni z celimi armadami delaiželjnih ali pa tudi postopa¬ čev kateri prežijo na kak plen. Delavci so zaničevani od domači¬ nov. Kedor pride v ta položaj in se ima v sebi dovolj človeškega čuta, dovolj ponosa da, čuti in trpi vsled tega preziranja, ta hodi po teh krajih potrt in užaljen. Ker kakor hitro se nahaja med temi reveži ki so preganjani po deželi od policije, od famar jev sa¬ mih, kakor divja živina, tedaj za¬ čuti da ni več človek da je potis¬ njen nekam v globočine na eno pot ki ga pelja pogubo. Mnogo¬ krat se izvabijo cela kardela de¬ lavcev v zelo oddaljene kraje z le ; pimi obljubami in ko pričnejo delat, vidijo da so sedli na lima- niee brezsrčnim izkoriščevalcem, kateri si zaslužijo od žuljev teh revežev v,kratkih tednih tisočake. Mnogokrat se pride tako v razme¬ re ki so skoro.neverjetne, kjer se delavca izkorišča kakor sužna, nakar se ga po nekaj tednih zapo¬ di. Da je tako so mnogo krivi farmarji sami ker postopajo z ljudmi brezobzirno. Talco se mno¬ gokrat zgodi da dežuje; tedaj se hitro sporazumi jo po telefonu ter naznanijo delavcem da plačajo od sedaj naprej 25 do 50c manj ka¬ kor popreje.Tako se znebijo delav cev ki so primorani da gredo v bližnje mesto, ter čakajo v oderu¬ škem hotelu katerega posestnik tiči z famarji vedno v eni vreči. Kadar preneha dež, so primorani oditi zopet delat in to se ponavlja skoz celo poletje. Na mnogih krajihmora, plačati delavec za hrano med tem’ ko dežuje, ali pa oditi. ISeveda so izjeme, toda te so jako redke. Kedor je novin¬ ec, ta bode vsak do skrajnosti iz¬ koriščan. Ako bi tukaj bilo kaj skrbi od strani bogatih farmar¬ jev, ali pa oblasti, da bi delavci ne bilo povsod prepuščeni sami se¬ bi, oderuškim hotelirjem in agen¬ tom, tedaj bi lahko na tisoče de¬ lavcev vsako leto živelo na far¬ mah, ker mnogo jih je, ki si žele svežega, zraka, a se ne povrnejo več nazaj ko so enkrat to izkusili. Delavec je tam samo predmet za izkoriščanje. 'Po mnenju far¬ marja nima pravice kakor drugi človek, on tudi nima čuta kot ta. On ga smatra za izmeček’ iz člove¬ ške družbe, ki je prišel ven iz me¬ stnega blata. Tako se le redko naj de pri tem delu delavce, ki bi bili vsaj za, silo izobraženi, temveč sa¬ mo skrajno nevedne surove zna¬ čaje, med katerimi živeti ni izo- bražnemn čutečemu delavcu mo¬ goče. Današnji sistem je ustvaril raz¬ mere. v katerih se uniči vsaki než¬ ni čut v človeku. Težko delo, sla¬ ba neumna, uzgoja zamori v člo¬ vek« kmalu boljše nagone, ter ga naredi surovega in podivjanega. Potem pride še k temu brezposel¬ nost in vse to tira delavca ven na cesto, kjer pride kmalu v boj s celim svetom. Delavec ki danes hodi po svetu ter pelja rajši nemi¬ rno življenje od kraja do kraja ■zaničevan, preganjan, je žrtev raz mer. Oo se ni hotel upogniti te¬ mu izkoriščajočemu sistemu, ter je rajši napovedal človeštvu voj¬ sko. On je videl da bode pri tež¬ kem mučnem delu kmalu oslabel, ter postal pohabljenec; delal je morebiti dolgo let ter upal in se boril, toda sprevidel je da je boj zaman tedaj je šel na cesto kjer je ostal. Tako so nastajale v feudahiih časih roparske tolpe. Kardelo mož kateri se niso hoteli •brezpogojno upogniti grajščakom, ter so hrepenili po svobodi, ;so raztrgali vezi tlačanstva ter zbe¬ žali v gore kjer so napovedali boj vsemu človeštvu. Danes imamo ravno tiste čase v katerih živi tolpa modernih ropar skih vitezov od žuljev drugih ki ječijo pod jarmom. In med temi izkoriščanimi so ljudje, kateri si zažele svobode in ker si je druga¬ če ne upajo deseči, pobegnejo na cesto. Ip te mase potem preplavi¬ jo žitna polja ameriških držav. In kedor hoče delati študije kaj zamore narediti kapitalizem iz človeka, naj se poda enkrat tja v te kraje. O delavskem uprašan- .ju na farmah še mnogo piše in go¬ vori, ter išče rešitve, iz tega' polo¬ žaja. Učenjaki se bavijo s tem, ter so konečno celo iznašli, da se delavcem predobro godi v mes¬ tih, za to ne, gredo ven na polje, na farme. Za človeka pa. ki je sam to' videl, sam iszknsii, in ki ima jasno pamet ter trezno misli, je za to samo’ ena rešitev, in to .je od- •pra osebnega last.ništava preu- stroj človeške družbe tako da ne bode delo za človeka pekel, tem¬ več sreča. Mnogo bi se še dalo v tej zadevi pisati, mnogo slučajev navesti, v potrdilo gori opisanega, kar bi vsakega moralo prepričati da je vsaka 'beseda resnična, ter da je v tem pravo stalisee zastopano. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ _ _____ _ ♦ j Farme. Wiflard. Farme. I Številni dosedanji naseljenci na Willardu so dokazali, da so farme v tem krajn najboljše, kar se jih prodaja Slovencem. Zakaj potem kupovati drugje, kjer je zemlja slabša in kraj brez ugodnosti za naseljenca. Vse potrebno o Willardu izveste pri Adria Colonization Co. 322 Reed St., flilvvankee, Wis. IG. KU&L.J AN, upravnik. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MMSESSaU MilvrattšktB Shrnfsmmm^ priporočamo 4 vao Banko. Prejema demr i na hranilne vloge in daj« 3 obresti. nadrarstvoml Pošiljamo deMf v staro domovino f po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne VI?! Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanljskih cenah. Sloven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno postrežen, naj se obrne do Kaspar Državne Banke! K A SPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. M 1 ‘I vsi verno, da je naša sposobnost za zaslužek v naši otrodji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veda z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa zadnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled desar «mo j prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se ] dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da zadnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripozaano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v Cbe mitcbell Street State Bank (Prava Banka za pr VogalMitchell Street in Druga ihranke) Avenue. BODOČNOST, 8. AUGUSTA, (August), 1913. ŽIGONOVA ANCI Novoletna povest. 'Novoletna pridiga, je minila. Po cerkvi potihne kašelj in kihan je. Vse pričakuje, da prečita župnik število porok, pogrebov in zlasti še število novorojencev p—ske fare. Župnik ISkoprne— že postarem gospod v svoji službi in svojih običajih — je namreč vsako leto povedal svoje mnenje v markantnih potezah o umrlih in porojenih faranih. Danes je bil z umrlimi kmalu na koncu, ker je umrlo le malo njegovih ovcič in so mu dali zato pogrebi premalo zaslužka. Veliko delj se je gospod Skoprne pomu¬ dil z novorojenci. Najprej se je z močnim glasom začudil tako o- gromnemu številu otrok in pra- šal boječe: „Kam bo s tolikim ljudstvom? Ljudje božji, kaj ven¬ dar počnete, de je vedno več te mladetine? Ali ne vidite, da je vedno slabše na svetu? Ljudje so. vedno bolj pohujšanj, zato vaš Bog tepe! Bodite, no, pametni in previdni!” Ljudje so se spogledovali, si pomežikovali' in kihali. Ženske, zlasti mlajše in omožene so se z ruticami prijele za nosove, kakor da jim gre že na jok od prevelike; sramote. Možje so se v skrbeh o- zirali drug v drugega, eeš: kako bo pa poslej ? Zrelejši mladeniči so se veselili njih zadrege. Ker so bile župnikove posebnosti znane izza mnogo let, je došlo ta dan k maši v p—-sko cerkev tudi več sosednjih faranov. Ti pa niso mogli in tudo niso marali zadrže¬ vati smeha. Ti sosedje so se hibetali sko- ro na vse grlo. Domačini so jim pomagali na tihem, ženske samo v podajal bič in ne srp, sekira, pa ne šivanka, kob bolj kot grablje, moški jopič prav dobro, ženska jopca nič, kučma in klobuk kot moškemu, najlepša ruta — koli¬ kor domači mački. Stopala je trdo in vedno izcela, kakor da bi izho¬ dil oživeli leseni vojak, ki jaha konja s trobento v repu. Sploh ni bilo na nji nič več žen¬ skega. kot krilo in predpasnik. Za¬ to so jo nedorasli otroci šteli na¬ ravnost V — srednji spol. Žvižgala je kot moški, glas ji bil nizek, po¬ šten bariton, in hudomušneži, ki jih nDnikjer premalo, so celo vi¬ deli, da. Žigonovi Anči poganjajo brke, prav malo sicer, a očitno. Teh slabosti se je Anči zaveda¬ la prav dobro in zato rada slušala, ko so jo silili v žensko delo; pa se. ga je še raje naveličala in zo¬ pet prijela moško orodje. „Žigon ima hlapca zastonj”, so trdili sosedje, videči, kako krepko- stopa Anči poleg voza v gozd in iz gozda, na. njivo in z njive, poka z bičem in se čuti ob tem srečno. Jo¬ že Žigon je bil pa mož, ki ni imel lastnih otrok, zato pa. tudi ni ho¬ tel, da bi mu ljudje oponašali, da služi njegova sestra pri njem za hlpaca. Rad je postregel siroma ro maku, sprejel popotnika in si pri¬ dobival z dobrimi deli zaklade za nebesa. Redno so se pri njem u- stavljali spomladi in jeseni laški brasači s svojimi krošnjami, krav ski prekupčevalci in drugi baran- tavci. Vsak je bil sprejet rade- volje. Jože ni maral, da bi ga ti raznašali po svetu, pa je najel v domači vasi trinajstletnega deč¬ ka, da bi mu pomagal pri doma¬ čem delu, Anči naj bi pa raje ka¬ kor prej, stopala za kravami. Do¬ bro je mislil Žigon. Toda Anči ni mogla videti najetega volarčka poleg domačega voza in živine. Vzela mu je bič, počila ž njim ter pokazala, kako naj požene. Naj- mislih, a. tolika vztrajneje. Dekle ta so sramežlivo povesila oči in si I večkrat ni le pognala, marveč tu- želele — trenotka, ko se bodo mo-|di sama šla za vozom po delu, g la na tihem in z zato zatisnjenim nosom smejati župnikovim opaz¬ kam. Bil je v cerkvi pravcati piš šum in nemir. Najbrž je bil go¬ spod iSkoprne navajen takega spremljevanja ob poročilih po no¬ voletni pridigi. Zato ga in to vznemirjalo najmanje. Povedal je, ko se je pošteno odkašljal, da hoče še nekaj omeniti zaradi ne¬ zakonskih otrok, potem pa mora končati. Najprej se je brezob¬ zirno pohvalil,da je to leto skrbno pasel svojo čredo. Dekleta, so se ogibala smrtnega greha in slušala glas svojega dobrega pastirja. Potrdil je slednjič sam sebi, da je lahko zadovoljen zaradi nezakon¬ skih otrok svoje udane črede, ker se mu je „izpridila” samo ena in še ta ni bila v Marijini družbi. Dekleta so se bala župnikovih tož- ba ter so v nesrečnem slučaju ra¬ je odnesla „sad in pokoro” v Trst, Dorico ali Ljubljano. Kakor se je to zgodilo le poredkoma, ta¬ ko gotovo se tako izprijena devi¬ ca. ni nikdar več vrnila v rodno vas, marveč je zvabila za sebol še svojega zapeljivca. Tako je ohra¬ nila p—ska fara svoje pošteno i- me in župnik svoje opazke po no¬ voletni pridigi. To leto je bila na vrsti Žigono va Anči s svojo malo Ančko. Maj hna, pa čokata, telesno nerodna in zelo z jezikom neokretna ter v duhu bolj počasna Anči je danes vendar moško prikorakala v cer¬ kev k župnikovi maši in pridigi in seveda tudi po pridigi na svoje navadno mesto. „Eedini nezakonski otrok je od neke” župnik nalašč preneha in se ozre v Žigonovo klop in oči vse zbrane črede se vpro v Žigonovo Anči, ki je sedela v klopi nepre¬ mično kakor ukopana ter ni za hip odmaknila, črnih drobnih oči od srepega nogleda župnika Skoprneta. Ta pa povzame vnovič in nalašč: ,,Od neke, od ene take — od ene, ki je taka —, no, kako ivi j vam povem, dragi v Kristusu? taka, kakor-’’ In ta hip se je zgodilo nejtaj, česar dotlej še ni slišala poštena fara in tudi ne širni svet. Žigono- va Anči je sama odgovorila in ta¬ ko pomagala župniku povedati, kakšne matere hči je njena Anč¬ ka. Temu se je naglas čudila p—ska fara. vsi sosednji farani, navzo¬ či pri maši in pozneje najmanj še sedem drugih fara Žigonova Anči je bila namreč dotlej popolnoma neznatna in ma lo znana oseba zunaj domače va s.. Najbolj so jo poznali pasti riji, čredniki in volarji. Za drugo delo sploh ni bila, zakaj nji se je doeim je deček moral za živino na ipašo. Tisto poletje in jesen se je več¬ krat motal okoli hDe brusač Mo ro. Mlad je bil še, živahen in črn kot hudič. Oči je imel kot oglje in lase skodrane, da nima tako lepih sam spak. 'Nekega dne je prašal Italjan Anči, koliko kresov je že gorplo, odkar je na svetu, Anči je odplahtala v hišo prašat mater in se kmalu vrnila z odgovorom „Petentrideset”. Moro se je zas¬ mejal in pokazal bele zobe. Tudi Anči se mu je smejala in kazala zobe. Tisto, kar ji je povedala ma ti zastran starosti, je takoj poza¬ bila, zakaj vsa vas jo je poznala za vzor zabitosti in neumnosti, da- si si je včasi kako stvar zapomni la prav dobro. Zato je imela velik križ z vaškimi otročaji, ko je za¬ htevala od njih, da jo morajo vi- ati, kakor vikajo druge odrasle ljudi. Hej. Anči bi vikali! Najeti deček se je vendar ♦ ♦ ♦I ♦! ♦ ♦I ♦ ♦I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Konzularne st arokr aj ske sodnij ske vojaške zadeve 2 2 0 Vi Grove st LMilwaukee,\Vis„ Poročneslike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 do 16x20 popolnoma zastonj vsakima po. poročencema. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne, $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. IG. KUŠLJAN 7 229 lst Ave. LOVENSKA GOSTILNA ajboljše domače vino, žganji in smodke — Prenočišča za pot- ike. M. JOVANOVIČU, 84 6tti Str. Milwukee, Wis. PRODAJA ŠIFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice Pooblastila-Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr.'konzulatu. EDINI HRVAŠKO - SLOVENSKO - SRBSKA AGENCIJA. |.K W .M*****.^ Nekaj za vsacega. I Vsakovrstna zlatnina: prstani, ure vseh I ^ rs , verižice, zapestnice, zaponke itd. Ve- * lka zaloga poročnih in drugih daril. Ako Z ne veste kaj bi kupili vprašajte za svet £ . Ker SCm Seodl f il opustiti trgovino na Reed St proda * jam vse po znižanih cenah. ’ proda ' * ANTON GRANDL1CH, f | 374 Reed St.—Dve trgovini—5123 National Ave f POSTOJTE! POZOR! Kadar ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe Pridite kmeni in Bodete najbolje Postreženi! Prodajam tudi vozne listke Za vse prekmorske črte Po najnižjih cenah Tudi pošiljam denar V staro domovino najceneje Najhitreje iu najtočneje! LOUIS BEWETZ 198 I. Ave., Milw»nk«f, Wis. Tel.Sonth4680 Frank Lebek je bil na tem, da umre. Bolan je bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a kjub (emu je bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo¬ gel ni niti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. Zgubil je že l 15 funtov. Jesti ni mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati seve- | da tudi ni mogle. ■' . Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih | boleznih. 456 Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na. se verni strani ceste, med | 2. in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.50 do $4.06 j za zenške od $1.00 do $3,50 j za otroke od 50o do $2.50 Naš namen je vas vselej sad<* voljiti. ; u ' Ahrens & Vahl 365—Grove Borchardt Bros. KROJAČNICA, ZALOGA OB I Lek in druge moške opb* IVE. ■Cene zmerne, blago trpežno | postrežba točna. • 347—349 GROVE STREET. Slovenska javna notarja in advokat Viach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Milwaukee, Wis. zastopata na sodišču v vseh slft cS jih. Zlasti veliko pozornosti P' s večata, v slučajih telesne pošk°^ bo in nasilne smrti v času del* ^ sak odvetniški svet zastonj. E* dite v najin urad, ali pa nafti® P šite v svojem materinem ježih 11.