Poštnina plačana v gotovini, Po»am«ll»a Itev. Din 1*— Itev. 29. it Ljubljani, dne 18. iuliia 1929. Leto KIL Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulloa 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I28 lUrotnla« u tiienstro: (elrtteti* t Dla, polletno II Dli, ceUletoo SI D!«j u Im> lemitr« run Amerik«: £etrttet«o U Dl«, polletni) 24 Dli, celoletno U BI«. »merlU let«* I dolu. — R»tm poštae kraillilet, podrejale« ? LJ«HJ««l, H. 10.711. Zavratni zločini makedonstvujuščih Bolgarski hajduki ne dajo miru in povzročajo vedno nove zločine na obmejnem ozemlju Južne Srbije. V nedeljo zvečer so v Štipu, kjer }e pred dobrim letom izkrvavel kot žrtev bolgarskih atentatorjev junaški general Kovačevič, zopet padli streli, ki so izmed našega vrlega orožništva zahtevali dve žrtvi. V Štipu se je vršilo sokolsko slavje. Ko se je zvečer ravno vršil sokolski sprevod, sta se v mesto priklatila dva neznanca, ki sta s svojim sumljivim obnašanjem takoj vzbudila pozornost varnostnih organov. Detektiv Tajrovič ju je ustavil in zahteval legitimacije. Namesto teh pa sta neznanca potegnila samokrese in oddala več strelov, ki pa k sreči niso zadeli. Ogroženemu Tajroviču je prihitel na pomoč detektiv Petrovič in se vrgel na neznana napadalca. Enega je udaril po glavi, da se je za hip onesvestil, a že v naslednjem hipu je bil zopet pri zavesti in je začel zopet streljati. K sreči je prihitel na pomoč še neki orožnik, ki je enega napadalca ustrelil, dočim je drugi pobegnil. Zasledovali so begunca, ki pa je še vedno streljal ter smrtno pogodil orožnika Gjura La-ckoviča in Lazarja Jasiča. Končno je bil tudi sam ustreljen. Oba napadalca sta prišla iz Bolgarije in sta bila najeta od makedonstvujočih, da izvršita atentate. Eden se zove Krum Banov, drugi pa Milajče Kolevič. Dogodek je razburil vso državo. Bolgarija se zdaj trudi, da bi krivdo zvrnila — na naše varnostne organe in zahteva preiskavo mednarodne komisije. Podpira jo v tem seveda Italija. A mi ne dvomimo, da bo zmagala pravična stvar in da bo enkrat tudi makedonske zločince zadela zaslužena kazen. Odločno bo treba končati njihovo brezdušno početje, ki ogroža mir na Balkanu. Kako fe z zaposlitvijo naših ljudi v inozemstvu pa tja se je kdo zanimal zanje, v celoti pa smo točili za njimi samo krokodilove solze, ne da bi v konkretnih primerih storili zanje kaj posebnega in izdatnega. Preje je bil Janez v Argen-tiniji, Braziliji, Kanadi in vsepovsod drugod, preden smo se spomnili, da je ta človek ipak kri naše krvi in dragocen ud majhnega slovenskega naroda. V Zagrebu imamo izseljeniški komisarijat kraljevine SHS. V Ljubljani posluje pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Finka oblastni izseljenski urad, ki ima razpredeno mrežo zaupnikov in dopisnikov že po vsem svetu. V Ljubljani ima sedež Rafaelova družba, ki je po dolgih letih zopet stopila v akcijo. In tu so končno slovenske borze dela v Ljubljani, Celju, v Mariboru in v Murski Soboti. Že te ustanove so dovolj jaki činitelji, da vzamejo vprašanje izsei-ništva odločno v svoje roke in da ga regulirajo v tako strugo, ki bo za slovensko delavstvo najboljša, za industrijo in obrt neškodljiva, narodnemu gospodarstvu pa celo v korist. Treba je najti samo primerna sredstva, zlasti pa denarja. Ker se v zadnjem času toliko razpravlja o zaposlitvi naših delavcev v Franciji in Holand-ski ter se pri tem razmotrivajo narodni, verski, moralni in drugi oziri in se tvorita dva tabora: za in proti zaposlitvi na zapadnem delu Evrope, je gotovo posebno važno mnenje šefa Javne borze dela, institucije, ki se bavi tudi z izselje-ništvom. O. France Žužek, ki vodi Borzo dela v Ljubljani, opozarja, kako nam Prekmurje in vini-čarski kraji Štajerske kažejo preobilico delovnih sil. V Sloveniji se razvija industrija polagoma. Zadnje čase je narasla krog Kranja tekstilna industrija. Ta zaposluje več sto delavk in delavcev. Javnost meni, da je s tem rešen precejšen problem zaposlitve našega delavstva. Dejstva govore nasprotno. Ako pogledate namreč statistične podatke «Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani«, boste ugotovili, da je povprečna mezda tekstilnega delavstva v Sloveniji nizka, število obolenj pa sorazmerno zelo veliko, tako, da pomenjajo tekstilne tovarne za Gorenjsko pejetičenje gorenjskega delavstva. Obratni kapital teh tovarn je večinoma v rokah inozemskih koncernov tako, da nam gre velika večina čistega dobička iz države, Slovencem pa ostaja na jetiki obolelo delavstvo na hrbtu. Glasom statističnih podatkov «Delavske zbornice za Slovenijo« znaša letni prirastek delazmožnega prebivalstva pri nas 6000 glav. To se pravi, da bi morala naša industrija in obrt letno napredovati tako, da bi lahko zaposlila na novo 6000 delavcev. Ker tega ni, raste odstotek nezaposlenega delavstva iz leta v leto, pritisk odvišnih delovnih sil s kmetov v mestna in industrijska središča pa je čimdalje hujša. Prihodnja leta bodo ta pritisk še stopnjevala. Odvišne tisoče delovnih moči bomo morali nekje spraviti do kruha in eksistence. Na eni strani se bo morala država v zvezi z deželnimi samoupravami lotiti vprašanja notranje kolonizacije. na drugi strani pa bomo morali skušati zaposliti čim več slovenskega delavstva v za-padni Evropi. Po statistiki »Delavske zbornice za Slovenijo«, ki izide letošnje jeseni, moremo napovedati k vprašanju zaposlitve našega delavstva na zapadni celini tole prognozo: Pred vojno se je na Slovenskem izselilo približno ravno toliko delavstva, kolikor je bilo novorojenih. Med vojno je izseljeništvo prenehalo. Zgodilo se je celo, da so prišli v domovino vsi tisti, ki so bili sicer izven avstrijske države, a so morali pod orožje. Po končani vojni se na Slovenskem število padlih vobče poznalo ni v glavnem samo zato, ker se štiri leta ljudje niso izseljevali. Druge- evropske države, zlasti pa zapadne, niso nikdar imele tako visokega števila izseljencev. Zato se je izguba na padlih med svetovno vojno poznala tam popolnoma jasno. Poleg tega prihajamo sedaj v dobo, v kateri se čuti v Nemčiji, Franciji, Belgiji itd. radi nezadostnega števila poročenih med svetovno vojno pomanjkanje delovnih moči. In tako išče sedaj Francija v naši državi več tisoč delavcev, enako Holandska in se bo povpraševanje v prihodnjih letih še stopnjevalo. Povpraševanje gre v glavnem za rudarji, zidarji, tesarji, kovinarji, tovarniškimi delavci kakor tudi za zdravimi kmet-skimi težaki. «Javna borza dela» je v stiku z merodainimi činitelji in bo organizirala transporte tako v eno, kakor tudi v drugo državo, čim bo mogla zasigurati našemu delavstvu vsaj minimalne eksistenčne plače. Zdi se, da ne pomaga preveč prelivati solza o škodah, ki jih trpi naše delavstvo v verskem, narodnem in moralnem oziru v inozemstvu. Dejstvo je, da naše delavstvo doma ne dobi kruha, zunaj pa mu je na razpolago, čeprav ne zmerom z medom namazan. Pač pa bi morali poudariti eno: Slovensko izobraženstvo se je vedno premalo brigalo za svoje emigrante. Sem Politični pregled V Beogradu se je 11. julija pričela pred državnim sodiščem razprava proti veleizdajalcema Gustavu Perčecu in dr. Ante Paveliču, ki sta se zvezala z našimi najhujšimi sovražniki, inake-donstvujočimi, ki plenijo in pobijajo po Južni Srbiji naše seljake in uradnike ter delajo večne nemire. V dolgi, dobro utemeljeni obtožnici zahteva državno pravdništvo, da se ta dva izdajalca kaznujeta v njuni odsotnosti v smislu ka-; ženskega zakonika in zakona o zaščiti države s ' smrtno kaznijo ali 201etno težko ječo. Razprava je bila odgodena do 17. t. m., ker je treba zaslišati še nekatere priče. Naša vlada je pričela s Španijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki bo posebno koristna za našo lesno industrijo, 1 ker bo mogoče uvažati naš les kar naravnost v Španijo in se ogniti različnim prekupčevalcem, 1 ki danes delajo z jugoslovenskim lesom v Španiji ! prav dobre kupčije. Pretekli teden so bili podpisani tudi trije važni zakoni. Prvi izenačuje službene prejemke sodnikov, upravnih uradnikov in oficirjev, ki so imeli do-sedaj različne plače. Drugi zakon iznenačuje prejemke članov Državnega sveta s prejemki članov Glavne kontrole. Najvažnejši pa ie tretji zakon o uvedbi civilnopravdnega reda za vso državo. Ta zakon je eno največjih del za izenačenje naše sodne zakonodaje. Med Vatikanom in Italijo so se že začeli pojavljati prvi spori — in to v precej ostri obliki. Stvar je pač ta, da je papež po lateranski pogodbi dobil svojo državico, njegovi državniki pa se zaenkrat še niso mogli vživeti v svojo vlogo in so menili, da se bodo še nadalje lahko vtikali v notranje zadeve Italije. Tako se je tudi papežev iist prošli teden skušal ponorčevati iz fašistovske cenzure. Ali jo je dobil od fašistov po nosu. Mussolinijevi listi so mu tako, kakor pač znajo, dopovedali, da se italijanske zadeve prav nič ne tičejo vatikanskih gospodov. Če bodo vatikanski gospodje — pravijo fašistični listi — še nadalje vtikali svoj nos v notranje zadeve Italije, bodo fašisti poskrbeli, da se bo papežev list čital samo znotraj vatikanskih zidov. Hud poper! Če bo prijateljstvo med fašistovskim režimom in Vatikanom cvetelo tako dalje, bo Vatikan še bolj uklenjen, kakor je bil doslej. Vse kaže, da so se vatikanski gospodje, ki so sicer dobri diplomati, enkrat le urezali. V zunanji politiki je vzbudilo največjo pokornost . ' j..: ,.« ostro pismo ruske vlade Kitajcem v katerem zahtevajo Rusi, da popravijo Kitajci v treh dneh vso škodo, ki so jo napravili Rušom v zadnjem časm Zadeva sega precej daleč nazaj. Marsikdo se še gotovo spominja, da so bili pred nekaj leti Rusi in Kitajci največji prijatelji. Takrat so Rusi z vsemi silami podpirali Kitajce v njihovi borbi proti Angležem in drugim državam, za .samostojnost in neodvisnost. Podpirali pa jih niso samo z dobrimi nasveti, nego so tudi žrtvovali težke milijone zlatih rubljev, ki so si jih odtrgali od ust, da bi pomagali Kitajcem otresti se tujega jarma. Kitajci so bili tiste čase neizmerno hvaležni Rusom. Kakor pa pravi narodni pregovor, da je nehvaležnost plačilo sveta, tako so tudi Kitajci kmalu pozabili na ruske dbbrote, pričeli kazati roge ter jeli nastopati proti svojim dobrotnikom in učiteljem. Rusi so to izprva mirno prenašali, ko pa je postala kitajska nehvaležnost le prevelika, saj so Kitajci aretirali celo vrsto ruskih diplomatskih uradnikov, vdrli v ruski konzulat in se končno celo polastiti Vzhodne železnice, ki so jo zgradili Rusi, so posegli v Moskvi po drugih merah. Kako bodo odgovorili Kitajci na odločni nastop Rusov, še ni znano. Med tem pa že Rusi pošiljajo cele vlake svojih čet v Mandžurijo, kjer so se že pred desetletji tolkli z Japonci in se pripravljajo na novo vojno na Daljnem vzhodu. Prekrižanih rok pa tudi niso Kitajci, ki tudi mobilizirajo svoje armade in jih pošiljajo na rusko mejo. DR. LEON BRUNČKO. Križi in težave (Dalje.) „Ti boš pa seveda lenuharil, pokveka razcapana. Jaz naj bi se kar razstrgala od samega dela, ti boš pa tu lepo muhe štel! £rlej, da se spraviš! Misliš, da si bom sama nanosila vode v kuhinjo! Ti!" Hanza se je pobral, pograbil samokolnico in začel nakladati gnoj. Pri tem je bil ves sključen in ponižen. Toda, eim je izginila gospodinja je s hrbtom proti vratom obrnjen počasi krenil glavo o smer, kjer je stala poprej Meta. Srdita, potuhnjena jeza je šinila iz njegovih oči. Zavihtel je pest in zaškrtal z zobmi. V razburkani glavi so se mu ponovno porajali spomini. Kaj jebilotrebaGašperju.da seje poVerini smrti še enkrat obabil! Saj je imel sina, še prav pridnega. Pa če bi bil že vsaj kaj poštenega pripeljal v hišo, ne pa tega živega satana. Grizla in zbadala je ubogega Gašperja od ranega jutra do poznega večera, dokler mu ni postalo življenje preneumno in mu je pred štirimi leti pokazal lige. Tone, njegov edinec, se je bil baš povrnil od vojakov. Že prej je bil mačehi trn v peti. Sama jalova in brez otrok ga je črtila na vso moč. Bila mu je mačeha v pravem pomenu besede. Čim pa so odprli Gašperjevo poslednjo ■voljo, je zlobnost v njej naravnost podivjala. Rajnki gospodar je namreč v svoji oporoki dolo-£il, da zapušča vse svoje premoženje Tonetu, da pa pripada hasek od polovice nepremičnega posestva njegovi ženi, dokler bo sinu vodila gospodinjstvo. Ako pa bi »e Tone ženil, ji je ŠT. JURIJ POD KUMOM. Pravijo, da ni več politike in strankarstva Naš župan Ima v svoji gostilni na steni nabit seznam vseh naročnikov «Domovine>, ki prebivajo v območju občine. Kje ga je dobil in zakaj ga' je nabil ter dal celo v okvir, ni težko uganiti. Poskrbeli bomo, da tudi ta drevesa ne bodo zrastla do neba. Obenem si usojamo že ob tej priliki opozoriti poštno ravnateljstvo, da so na tukajšnji pošti naročniki {Domovine* nadlegovani z vprašanji, zakaj imajo naročen ta list itd. Podrobnosti bomo sporočili na pristojnem mestu in ne dvomimo, da bo enkrat tudi pri nas nastal red! ŠMARJE PRI JELŠAH. Ko smo zadnjič imeli misijon, je grmelo s prižniee: «Na dna pekla bodo goreli vsi, ki imajo ,Domovino'!» Po opravilu sem šla iz cerkve na pošto. In ko sem stopala čez trg z «Domovino» v roki, so se me nekateri nahuj-skani ljudje izogibali kakor pošasti. Slišala sem, da so po nekaterih šolah celo otroci zaničevani od katehetov, ako je «Domovina» pri hiši. Čudim se le, kako oni gospodje duhovniki, ki tako huj-skajo proti «Domovinb, vedo, kaj je v njej. Seveda jo tudi oni čitajo in tako dvojno grešijo: prvič zato, ker jo jemljejo v roko, in drugič, ker vedoma lažejo o njeni vsebini. Saj «Domovina» je najbolj pošten in najbolj poučen naš tednik. Zato napreduje. — Zvesta naročnica. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 28. t. m. točno ob pol 4. popoldne v Društvenem domu ljudsko veselico. Na sporedu velezabavra burka «Stari grehi». Pred igro, med odmori in pri prosti zabavi s plesom, bo svirala prvovrstna Medžimurska godba, ki tokrat prvič nastop v Mali Nedelji. Vabljeni Vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi. ZGORNJA KUNGOTA. Pri nas so se dne 7. t. m. vršile volitve novega cerkveno-konkurenč-nega odbora, ker je staremu potekla funkcijska doba. Izvoljeni so bili: kmet Franc Kaiser iz občine Vrtiče ter kmetje Matevž Krošelj, Maks Pavlic, Franc Gamser in Volovšek iz občine Zgornja Kungota. Pri zadnjih občinskih volitvah so bili prvi štirje izvoljeni na naprednih listah, izgovoril dosmrten kot, obstoječ iz vse hrane pri prostem kruhu, dvojne delovne in ene praznične obleke vsako drugo leto ter stanovanja v podstrešni sobi, tako zvanem „štibelcu". Končno je testament nalagal gospodarju še dolžnost, da mora Meti dajati do smrti hasek iz njive v Kurji vasi, ležeče ob potoku Radomlji. Vdova je bila pričakovala, da ji bo mož„vsaj po smrti zapisal polovico ali večji del posestva, ker je pri poroki ni bil vzel v soposest Zato se je tudi onih par dni, kar je Gašper ležal pred svojo smrtjo, plazila okrog njegove bolniške postelje, stregla svojemu možu in se mu dobri-kala, meneč, da ga s tem pregovori v svoj prid. Ko pa je videla da ji je nakana izpodletela, je vso svojo jezo in togoto obrnila proti Tonetu. Tako tudi danes. Ko se je bila znesla nad Ilanzo, je še nakaj časa stikala okrog oglov, da najde kak neposredni povod za ploho psovk, s katero je nameravala obsuti služinčad, čim se povrne od maše. Skozi kuhinjo odzadaj se je vrnila nato v hišo, prebrskala še vežo in vstopila nato v večjo gostilniško sobo na levi. Kakor običajno je tudi sedaj vzela iz steklene omare večjo kupico, si natočila vina in ga izpraznila na dušek. Potem je z ropotom prestavila par stolov, zaklenila pecivo in usmerila korake proti boljši, manjši sobi. Tam je sedel Tone, pred seboj je imel kup knjig, pisem in računov. Toda, kakor da je miza prazna, je zrl zamišljeno predse, podpirajoč glavo ob dlan. Lasje, ti bujni, črni lasje so mu povešeno viseli na čelo in bledi obraz je pričal o težki, prečuti noči. Sele, ko je zaslišal korake tik sebe, se je zdrznil. Volovšek pa na listi bivše SLS. Dne 14. t. m. si je novi cerkveno-konkurenčui odbor izvolil načelnika v osebi uglednega in splošno spoštovanega kmeta Franca Kaiserja iz Vrtič. Čestitamo njemu, pa tudi vsej faril LJUTOMER. Naš Sokol je priredil v nedeljo 7. t. mi dobro uspeli letni javni nastop vseh oddelkov domačega društva ter s sodelovanjem iz mursko-dravskega okrožja in Maribora. Nastop je vodil br. Pol. Spored je bil obširen in je bil točno izvajan. Kot gostje so nastopili s posebnimi točkami: Križevci in Veržej z moško in žensko čfeco, Ormož in Varaždin z moškim naraščajem ter končno na orodju ter z Jugoslovensko telovadno epopejo br. Murnika člani mariborskega Sokola. Vse vaje številnih oddelkov So bile izvedene dobro, razen članskih bi. Murnika. Domače društvo dela, kar je pokazailo na telovadišču in pozneje na veseličhem prostoru. Društvu in nastopajočim čestitamo. Samo naprej, za Tyršem! Zdravo. — -ar. KONJICE. Letošnje leto se dela splošno na olepšavi trga. Takega napredka kakoj- letos, veliko let nazaj ne moremo zaznamovati. Vse hiše so se prenovile, uvedla se je električna razsvetljava, povečalo se je kopališče v; Dravinji. Potrebno bi bilo tudi, da se stolpič pri cerkvi z meteorološkimi instrumenti popravi. V prvi vrsti bi bilo za to poklicano tukajšnje olepševalno društvo. Kakor slišimo, misli likvidirati, kar ne bi bilo nikakor na mestu, ker se povsod po vseh večjih naseljih ustanavljajo nova slična društva. Ako pa olepševalno društvo nima potrebnih sredstev, bi bilo priporočliivo, da občina pokloni primeren znesek za olepšavo in popravo te stav-bice. — Na Pohorju, v občini Skomarje, zadnje čase neznan zlikovec strelja ovce, ki se pasejo po gozdovih. Tako je bilo do danes postreljenih že trem posestnikom preko 15 ovac. Tako početje se pač mora z vso strogosti? kaznovati. — Pri tukajšnjem meroizkusnem uradu so za polovico reducirani dnevi merjen ia posode. Tukajšnji merilec je odpuščen in prihaia novi iz Celja, ob uradnih dnevih. Dvomimo, da bi si oblast s tem kaj prihranila. Najbrže bt urad še pasiven, kar do sedaj ni bil, ker je 'mel pod starim vodstvom po 2000 Din letno prebitja. Interesirani krogi bi se morali zato zavzeti, da se uradni dnevi zopet «Grem, mati, toda, je še cas.* «Čas, Časi Vedno ene in iste besede, pa naj ti človek reče, kar hoče. Kakšen gospodar pa si! Nič te ne veseli, nikamor se ti i.e mudi in glavo nosiš kakor za pogrebom! Tu mora vse v pogubo, ker je gospodar za nič.* Tone je vzdihnit. Na tihem, sam pri sebi, je moral priznati, da govori mačeta resnico. Da je ne razjezi še bclj, je malomarno zamahnil: «Vi ste gospodinja, mati.* «S tem hočeš menda reči. da sem jaz kriva, če gre gospodarstvo vedno bolj rakovo pot. Pa ne boš! Le sam se trkaj po prsih! Prav za nič se ne brigaš več. Cele noči se klatiš okoli, kakor izgubljeni sin, ali pa buljiš v strop, namesto da bi spal, da bi bil potem čez dan za delo. In po dnevu? Ti božja martra! Kakor da imaš kak težak greh na vesti, se potikaš po njivah in travnikih, ali pa jo mahneš v gozd, pa vedno tja, kjer ni ne dela in ne delavcev. Kakor da se bojiš med ljudi! Treba bo skrbeti za zimo, navoziti gnoj in zorati za ozimino. Žaga bo čez dan ali dva obstala, ker nima plohov za pod list. V ko-vačnici se kupiči delo, ljudje prihajajo spraševat, kdaj bo gotovo to, kdaj ono — tebe pa nikjer in od nikoder ni. Sam Bog vedi, kakšna mora te tišči, da nisi za nobeno rabo več.* «Bo že, mati, bo že! Kar tako čez koleno vpog-niti se stvar ne da. In vsak človek ima pravico, da enkrat v svojem življenju malo izpreže.* uvedejo kakor so bili doslej. — Pred prelazom preko železnice in ostrimi cestnimi ovinki so bila svojčas postavljena varnostna znamenja, ki so opozarjala avtomobiliste na opasno mesto. Tekom vojne so bili ti znaki odstranjeni in se poslej niso več nadomestili. Jako umestno bi bilo, ako bi Avto-klub dal napraviti nova znamenja. Posebno potrebno bi bilo to ob mostu preko Dravinje pri gostilni Sutter. — Mestna občina mariborska namerava uvesti avto vožnje iz Konjic v Poljčane, Vitanje in Oplotnico. Doslej je vozil na progi Konjice—Oplotnica gospod Hinko Petrin, ki pa je vožnjo opustil. Bilo bi dobro, da mariborska občina čimprej prične z rednim prometom. SEVNICA. Za zgradbo Sokolskega doma v Sevnici so darovali: Klavžer Anton, posestnik, Dobrova, 50 Din, Schoner Franc, klepar, Rajhen-burg, 20 Din, Mate Presker, veletrgovec, Rajhen-burg, 200 Din, brat starosta izročil nabiralno mesečnino od članov za račun gradbe za mesec junij 1500 Din, sestra Stana Juvančeva nabrala ,v veseli družbi 56 Din 50 p, notar Ušlaker namesto venca rajnemu dr. Žerjavu 200 Din, isto Kari Cimperšek 200 Din, Ivan Volčanšek, re-stavrater, Brežice, 50 Din, Bernard Grošl, železničar, Sevnica, 10 Din, Marija Stropnik, natakarica v gostilni Rudolfa Cimperška, 20 Din, Nikolaj Turjak, Zagreb, 80 Din, Sokolsko društvo Laško, nabrala o priliki poroke načelnice Osolin in Go-stiša 380 Din. J. Knez, čevljar, Sevnica, 10 Din, Alojzij Šribar, Raka, 10 Din, Ivan Rojnik, veletrgovec, Slovenjgradec, 200 Din, Posojilnica Raj-henburg, 100 Din, Maks Kovač, odškodnina za posojene deske, 20 Din, nabiralna pola polkovnika br. Dragutina Puriča iz Celja, 930 Din, nabiralniki v gostilnah br. Maksa Kovača, Sevnica, 206 Din, in Rudolfa Cimperška, 143 Din. Eno smreko daroval Ivan Kralj, posest.lik, Dobje-Zabukovjfc. Vsem darovalcem najlepša hvala ter nujno prosimo posmenovalcev. SCHWEIGH0F (Bavarska). Nahajam se v Nemčiji na sezonskem delu. Doma sem v Vučji gomili v Prekmurju. Čitam «Domovino» in globoko obžalujem prerano smrt g. dr. Gregorja Žerjava. Kako dober je bil ta človek, pomagal je vsakemu siromaku, če je le mogel. Jaz sem blagemu pokojniku večkrat pisal in sem vselej dobil od njega pouk in pojasnilo, za kar sem vprašal. Vsi žalujemo za gosp. dr. Gregorjem Žerjavom. Slava mu! — Franc EniOj Schweighof, pošta Rodach, Bayern. .i, r. ■ GOSPODARSTVO Kmetijski pouk VINSKA DEŽELA — REVNA DEŽELA. To je star pregovor, ki velja danes bolj kakor kedaj poprej. Dolenjski kraji so bolj plo-dOviti, kakor so gorenjski, pa vendar vidimo, da so gorenjske kmetije bolj trdne, kakor so dolenjske. Vzrokov je več, toda eden nepobitnih tiči v dolenjskem vinogradništvu, ki daje premalo varne, premalo redne in zaradi tega pre-pičle dohodke. Ako bi vse to delo in vse te stroške, ki jih potrebuje vinogradništvo, obrnili po manj prikladnih legah v druge gospodarske panoge, sigurno bi več dosegli. Res je vinogradništvo stroka, ki se odlikuje po ugodnih krajih z lepimi dohodki, toda po krajih in v legah, kjer je več slabih letin kakor dobrih, so njeni dohodki nezadostni in ne krijejo stroškov. Pri vinogradništvu bi morale biti dobre letine pravilo, pa so danes izjema. Na več slabih letin pride komaj ena dobra, tako da se jih po letinah lahko daleč nazaj spominjamo. Če ne škoduje trti spomladni mraz, ji škodujejo razni škodljivci, ki nadlegujejo trto od spomladi do jeseni. Vmes pa pride še toča ali pa deževje, ki nam na jesen še ta pridelek pokvari, na katerega smo čakali. Letos je prišla tudi še zimska pozeba zraven. Pri vsem tem pa pritiska na naš vinski pridelek težka konkurenca od raznih strani in nam preti od leta do leta z večjo silo omejevati in otež-kočiti še to malo kupčijo, ki jo imamo. Vinograd pa mora biti obdelan, če vse drugo trpi! Prvo delo, prvi gnoj in prvi stroški gredo za vinograd, če nam že kaj prinese ali pa ne. Bodimo še taki prijatelji vinske trte in njenega pridelka, pri današnjem položaju vinogradništva in vinske trgovine se je resno vprašati, ali se kaže po neugodnih in manj ugodnih legah še dalje ukvarjati z vinogradi, in ali bi ne kazalo bolje, da presedlamo in se raje poprimemo bolj intenzivnega pridelovanja krme, živinoreje in sadjarstva! To vprašanje je treba po prizadetih krajih resno razmotrivati in pretresati. Naj nam je ta stroka še tako prirastla k srcu, vendar kaže, da jo opustimo ali vsaj omejimo, če vidimo, da se nam bolje izplačajo druge gospodarske stroke in če vidimo, da tisto vino, ki ga neobhodno potrebujemo, ceneje kupimo. Tudi na zadnjem zborovanju slovenskih vinogradnikov v Krškem se je poudarjala potreba, da se vinogradništvo po neugodnih legah opusti,"po manj ugodnih legah pa omeji v prid drugim našim strokam, ki so bolj hvaležne. Danes živimo v težkem boju za obstanek in zmagovit bo le tisti, ki bo znal nastali položaj pravočasno izrabiti. Tukaj ne pomaga nobena prečutljivost, ampak le hladen račun s tem, kaj nam za prihodnjost več obeta. Vinogradništvo je prizadelo že toliko škode drugim strokam, že toliko bridkih razočaranj, udarcev in izgub, da je upravičen pregovor, ki trdi, da so vinski kraji po navadi revni. PRIPRAVA PRIDELKOV ZA VNANJO KUPČIJO. Za vnanjo trgovino je treba dosti blaga in skrbno in enotno pripravljenega blaga. Za enkrat imamo pri nas le z jajci in v gotovih letih tudi s sadjem večjo vnanjo trgovino, imeli bi jo pa lahko tudi z drugimi pridelki, če bi jih mogli postaviti na trg v večjih in po kakovosti zenačenih množinah. Na ta način bi lahko pošiljali v vnanje kraje tudi naše mlečne in vinske pridelke itd. Danes zadevamo povsod na mednarodno konkurenco, ki se trudi, da zadovoljuje odjemalce s prvovrstnim in enotno odbranim blagom. Na to pot moramo tudi pri nas kreniti, da bodo šli naši pridelki lažje in za boljšo ceno v denar. Ponudeno blago se mora že na prvi pogled prikupiti. In k temu pripomore veliko zgledna in enotna priprava in oprema blaga, ki ga pošiljamo na trg. Tako n. pr. se jajca na vnanji trg odbirajO po debelosti in celo po barvi. V vsak zaboj pride skrbno odbrano, enotno blago. Tudi zaboji so med seboj enako veliki. Namizni krom- Tone je vstal, zmetal knjige in kar je bilo na mizi, v predal, in stopil k oknu. <;Pa ti zdaj že skoro celo poletje izpregaš. Prejšnja leta nisi bil tako poniglav in čemeren. Vsako besedo si mi presekal, nastavljal mi roblje, toda delal si za dva druga. In meni je bilo lahko voditi gospodarstvo. Zdaj pa visi vse na mojih ramah, doma in zunaj, taka šleva si postal. Tako ne gre več naprej. Gledati boš moral, da si pri-skrbiš drugo gospodinjo ali pa.. .* «Ali pa? Le ven z besedo!* «No — jaz pač lahkj mislim, če že moram za vse jaz sama skrbeti in si ti gospodar le na papirju ... Saj me poznaš!.. Vsako polovičarstvo mi je gnusno.* Tone se je sunkoma obrnil in gledal v to silno žensko pred seboj, ki je stala tam, roke uprte v bok, kakor da je pripravljena postaviti se vsemu svetu po robu. Niti za hipec ni trenila z očmi, ko jo je motril, kakor da ji hoče prodreti na dno duše. «Torej vi hočete, da vam odstopim hasek od one polovice, ki je za mene določen? Ali sem vas prav razumel?* «Da in ne. Zakaj ostajaš na pol pota? Če že govoriva o tem, je vendar boljše danes kakor jutri, da se pomeniva do dobrega. Rajše, kakor da pustim propasti vse skupaj, rajše bi že videla, da vzamem vajeti sama v svoje roke. In porok sem ti, da bo pri Grabnarjevih spet cvetelo blagostanje, kakor nekdaj. Seveda, takole za tujo stvar se nihče ne prenapenja rad.* «Tujo stvar? Pa vendar nočete s tem reči, da ste pri nas na tujem, mati? To so pa res čudne besede! Ko vam je treba le migniti z mezincem in se že vršijo vaša povelja! Ko se vse suče in kreče edino le okrog vas. Poznam kmetije — in ni vam treba daleč iti, da jih najdete —, kjer kuhalnica ni v takih čislih, kakor že dolga leta pri Grabnarjevih, pa se gospodinje nič manj ne počutijo domače .. .* «I se je s pritajeno jezo zasmejala Meta. «Radovedna sem, katera se bo obesila na vrat taki mevži. V štirih tednih grem na prevžitek, če ti je prav ali neb «Vaša volja, vaš svet», je odvrnil Tone in zapustil sobo. Po stopnicah se je podal pod streho, kjer je imel svoje samsko stanovanje, in se ves izmučen vrgel na nepospravljeno postelj. Divje misli so se mu podile po glavi, druga za drugo, in po sencih mu je tolklo kakor s kladivom. Čelo mu je gorelo, razgreto kakor v vročici. Še vedno je videl v duhu pred seboj oblastno razšopirjeuo mačeho, kako pohlepno grabi po njegovi domačiji. Še vedno so mu zvenele v ušesih njene besede: clzroči mi svoje posestvo v last ali pa .. Tako zapuščen se je zdel Tone pri spominu na ravnokar doživljeni prizor, tako sam! Na vsem svetu ni imel žive duše, ki bi ga razumela in sočuvstvovala ž njim. Mati, njegova zlata, dobra mati že dolgo, dolgo počiva v grobu tam pod Btarim zvonikom. Morda gleda zdaj doli z nebes na njegove križe in težave, morda mu je sami a ena vdahnila oni odločni «ne», ki ga je zabrusil mačehi v obraz. In siromak oče! Koliko j3 trpel zaradi jezične zlobnosti te ženske, ki se je kakor pijavka zagrizla v njegovo kri, dokler ga ni ugonobila. Gotovo tudi on odobrava sinov sklep, da ne pusti iz rok, iz rodu in imena te posesti, ki so jo obdelovali, gojili in ljubili Grabnarjevi. Ne, ne — Meta ne sme dobiti v pest te lepe, bogate hiše! Bog ve, kakšni nameni ji rojijo v možganih. Ni še prekoračila onih let, v katerih ženske rade bliskajo za moškimi, in ljudje jo že dolgo spravljajo v zvezo z Brežočnikovim Štefanom! Že njegov, Tonetov, oče ji očividno ni prav zaupal, kajti sicer bi jo bil gotovo vzel na polovico. Toda, kako naj čez mesec dni uredi stvar z gospodinjstvom? Mačeha mu je vendar na vsa usta povedala, da mu čez štiri tedne ne bo več gospodinjila in da gre na zreužitek! Da bi vzel kako starejšo deklo, ki bi vodila gospodinjske posle, to ni kazalo. Vsaka, in naj je še tako poštena, ima vendarle prste predvsem k sebi obrnjene. In razven tega se noben človek ne zavzema bogve kako za tuje zadeve, do katerih ga ne veže nobena notranja srčna nit. So-rodnice pa Tone ni imel nobene, vsaj ne takšne, ki bi ji z mirno vestjo prepustil vodstvo svoje domačije. In tako so mu misli polagoma in nehote, kakor že tolikokrat, prijadrale zopet na ono bolestno točko v prsih, ki mu je že mesece in mesece razjedala srce ter glodala na koreninah njegovega mladega življenja. «Rezika!..je vzdihnil Tone in hrepeneč zakrilil z rokami v zrak. — Vstal je in nemirno stopal po čumnati gor in dol. Dolgo, že cele tedne je ni dcbil pred oči. Zdelo se mu je, da je minila že cela večnost od takrat, ko ji je zadnjikrat zrl v mili obraz. Videl jo je sicer še parkrat pozneje, toda le od daleč. Tako tudi ono soboto, ko je šla s Ferdom v planine. Krčevito, kakor v težkih slutnjah ga je zaskelelo takrat srce. Najraje bi bil planil izza drevesa in se kakor ris vrgel na tega gizdavega, brbljavega pritepenca in mu za vselej pregnal zločeste skomine. Že ko je tako brezčutno bril norce iz pohorskih šeg in pravljic iz Pohorja sploh, mu je Tone to silno zameril. T ,da zadovoljil se je s primerno zavrnitvijo. Vsakokrat pa, kadar je sam bil priča ali pa je od drugih fantov izvedel, da sta Rezika in «polentar> spet šla na samotni izlet, je v njem kar kuhalo in kipelo. Le z največjo težavo se je brzdal, da ni napravil konca sramotni igri, v katero je ta južnjaška drglja vpletala žlahtno, nepokvarjeno dekle. Vedno se je še ob pravem času spomnil,, da nima pravice posegati v razmerje med njima. Saj ni on, Tone, Reziki niti mož niti zaročenec! Da, še manj, Rezika mu ni nikdar niti z najmanjšo besedico ali s pogledom ali s stiskom roke namignila, da ji je bližji in dražji od drugih. In končno, kako bi se mogel drzniti in misliti na ožjo zvezo on. kmet njo, učiteljico. Toda: ali ni sprejela od njega takrat na božji poti v Puščavi srca iz letca kot znamenje njegove ljubezni? In drugič, molitvenik kot znak verne, dobre gospodinje? In vse drugo, s čimer si je upal in ji mogel postreci? Ali ni s tem, vsaj napol, pristala na njegova srčna čuvstva in, morda nehote, pa vendarle netila nade V njegovih prsih? (Dalje prih.) Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina " Je za nas! skočile za več kakor eno desetino prejšnje cene. Tudi pri nas se je položaj naglo spremenil. Cena pšenici je v Vojvodini poskočila za 10 do 15 Din pri 100 kg. Na ljubljanski borzi stane baška pšenica, postavljena na slovensko postajo, plačljiva v 30 dneh, 262 50 do 267 Din za 100 kg, nova baška pšenica pa 257 50 do 260 Din, baška koruza 267 50 do 270 Din, moka «0», postavljena v Ljubljano po 360 do 370 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 17. t. m. v devizah: za 1 dolar 5677 do 56*97 Din; za 100 italijanskih lir 26980 do 29980 Din; za 100 avstrijski šilingov 800 42 do 803"42 Din; za 100 češkoslovaških kron 168 20 do 169 Din; za 100 madžarskih pengov 992 do 995 Din; za 100 Švicar, frankov 1094*40 do 1097 40 Din; za 100 francoskih frankov 222" do 224 Din. za 100 francoskih frankov 222 do 224 Din. Kratke vesti = Poravnalna ponudba v konkurzu Slavenske banke. Upravni odbor Slavenske banke v Zagrebu je predložil konkurznemu sodišča poravnalni predlog, s katerim ponuja upnikom izplačilo 22 odstotkov njihovih terjatev, plačljivo v gotovini takoj po pravomočnosti poravnave. Kon-kurzna uprava je sklenila predložiti poravnalno ponudbo kot sprejemljivo za sklicanje zbora upnikov in za končno odločitev o tem predlogu. Zato je konkurzni komisar sklical zbor upnikov, ki se bo vršil 25. t. m. v Zagrebu, Vlaška ulica 53, z dnevnim redom: razprava in glasovanje o poravnalni ponudbi. Konkurzna uprava poziva upnike na udeležbo tega zbora ali osebno ali po svojih zastopnikih. == Letošnja letina v ljubljanski oblasti. Zadnja poročila o izgledih letošnje ietine v ljubljanski oblasti so splošno zelo povoljna. Prva košnja je bila povsod prav ugodna. Gorenjska bo pridelala mnogo fižola, krompirja in zelja. Tudi češplje in hruške bodo obilno obrodile, le jabolka zaostajajo, ker jim je zadnje neurje precej škodovalo. Tudi pridelek žita bo dober. ss? Zakon o pospeševanju perutninarstra. Da bi se zboljšalo naše perutninarstvo je Udruženje izvoznikov v sporazumu s kmetijskim ministrom izdelalo načrt zakona o pospeševanju perutni-narstva, ki ga je osvojil in podpisal kmetijski minister. V vsakem okraju bo ustanovljena vsaj ena perutninska postaja, ki se bo pečala z vzgojo in zboljšanjem domačih pasem. Poleg tega bodo ustanovljene posebne vzgojne zadruge, ki bodo imele posebne ugodnosti. DOMAČE NOVOSTI * Nenaden odhod kralja Aleksandra in ru-munske kraljice iz Bleda. Z dvornim vlakom je v torek zvečer odpotoval z Bled- v Beograd kralj Aleksander. Istočasno sta oa. .vali tudi rumunska kraljica-mati Marija in princezinja Ileana z vsem svojim spremstvom v Bukarešto. Čuje se, da bo kralj po krstu novorojenega tretjega kraljeviča obiskal Zagreb, kraljeva družina pa bo nekaj časa letovala v škofovskem dvorcu v Brezovici blizu Zagreba. * Posvečenje novega ljubljanskega pomožnega škofa dr. Gregorja Rožmana se je vršilo v nedeljo dopoldne v Ljubljani. Ob pol 10. so po-vedli' slavljenca iz škofijskega dvorca v stolnico. V sprevodu je bila cela vrsta verskih in drugih organizacij iz Ljubljane in okolice z 28 prapori. Sledili so kanoniki in druga višja duhovščina, nato škofje dr. Jeglič, dr. Karlin in dr. Srebrnič, tik za njimi pa dr. Rožman. Sprevod je zaključilo zopet veliko število duhovščine iz ljubljanske škofije in drugih slovenskih pokrajin. Samo iz Koroške je prispelo okrog 50 duhovnikov, da prisostvujejo posvečenju svojega ožjega rojaka. Svojega bodočega naslednika je posvetil knezo-škof dr. Jeglič. Pri svečanosti so bili navzoči tudi zastopniki državnih in samoupravnih oblasti in korporacij. Skoro dveurni obred je zaključila slovesna zahvalna himna «Te Deum», nakar je novi škof v polnem škofovskem ornatu zapustil katedralo in se vrnil v škofijski dvorec, spotoma prvič deleč vernikom škofovski blagoslov. * Zlata poroka, le dni sta v Hrastniku obhajala zlati jubilej poroke zakonca Janez in Marjeta Šoper. Sicer je poteklo že 52 let, kar sta poročena; pa sta na željo otrok šele sedaj to obhajala. Šoper je upokojenec kemične tovarne in je znan kot dolgoletni kočijaž ravnatelja Bur-gerja. Je 82 let star in je iz stare Martinškove družine. Martinškovi so bili nekoč posestniki sedanjega Diermayrjevega posestva. Obema čvrstima jubilantoma želimo dočakati slavlje de-mantne poroke! * Delavcem, ki bi radi v Francijo! Javna borza dela v Ljubljani, nje podružnica v Mariboru ter ekspozituri v Celju in Murski Soboti bodo postopoma organizirale transporte delavcev v Francijo. V poštev prihajajo vojaščine prosti, ne nad 45 let stari zdravi močni delavci, predvsem: rudarji, kovinarji, zidarji, tesarji, tovarniški delavci in težaki. Kdor reflektira na zaposlitev, naj javi svoji pristojni Borzi dela (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota) tele podatke: 1. Ime in priimek, 2. bivališče, 3. rojstno leto, 4. stan: ali samski ali oženjen, 5. število nepreskrbljenih otrok, 6. pristojna občina, 7. poklic, 8. delodajalci zadnjih dveh let, 9. kakšno delo si predvsem želi. Velika važnost se polaga na navedbo pravega poklica. — Borze dela bodo reflektante zbrale ter jih pravočasno pozvale, kdaj naj se delavci javijo v svrho pregleda. Kdor bo pri pregledu sprejet, bo dobil osebno izkaznico, s katero bo potem lahko dobil potni list na pristojnem okrajnem glavarstvu. Manjši transporti bodo potovali iz Zagreba, večji pa s sedeža borz dela. — Javna borza dela v Ljubljani * Program razstave domačih obrtev ca razstavi «Ljubljana v jeseni*. Velesejmska uprava priredi s sodelovanjem državnega osrednjega zavoda za ženske domače obrte zanimivo razstavo domačih obrtov, ki bo obsegaia čipkarstvo, slamnikarstvo, suho robo, lončarstvo, platnarstvo volnene ročne pletenine in pletarstvo. Vabijo se vsi, ki se ba-vijo z naštetimi panogami domačih obrtov, da sporočijo odseku za domačo obrt pri uradu Ljubljanskega velesejma, koliko prostora potrebujejo in pod kakšnimi pogoji hočejo sodelovati. * Prostovoljno gasilno društvo v Gorenjem Logatcu bo priredilo dne 4. avgusta t. 1. blagoslovitev nove motorne brizgalne in društvenega prapora spojeno z veliko vrtno veselico v lepem senčnatem grajskem parku g. dr. Windischgratza v Gorenjem Logatcu. Prosimo, da društva nave- SOTEšCAN: Krivica in povračilo Povest iz vojne dobe. (Dalje.) Dospel je službujoči narednik, ki je klical podčastnike in moštvo ter jih poučil, kako naj se obnašajo pri kopanju. Pregledal je orodje in določil, kaj mora vsakdo imeti s.seboj. Šel je od moža do moža, povsod se je hotel prepričati in odpraviti nedostatke. Ko je zatonilo solnce za večernimi gorami, tedaj so razdelili med vojake skromno večerjo; za priboljšek so dobili močnega čaja ter si napolnili steklenice z rumom, ki naj bi jih okrepil med odmorom. Nastopila je nočna tišina. Ze dolgo ni bilo'na bojišču tako mirne noči — sovraštvo se je potuhnilo, kakor da je utrujeno in potrebno oddiha. Zbiralo je novih moči, da bo s ponovno srditostjo tem silneje izbruhnilo. Molčali so veliki in mali topovi, nobena puška se ni oglasila. Četa vojaških delavcev je odkorakala, vdana v svojo usodo. Po večurni hoji se je ustavila med hribi v ozki soteski, tam je odložila orodje in čakala povelja. Vojaki so menili, da se prednje vrste bojne črte pripravljajo na umik v nove postojanke, čim bodo za silo zgrajene. Poveljniku delavske žete je bilo naročeno čakati tako dolgo, dokler mu poveljstvo sprednje vrste ne pošlje tozadevnega obvestila. Cas je potekal, a dogovorjenega poročila ni bilo od nikoder. Čuti ni bilo nikakega gibanja, deloval je le sovražni žaromet, sipajoč žarečo svetlobo po bojišču. Poveljnik je ugibal in prišel na srečno misel. nešini blizu Zagreba je kopal gramoz 261etni Grga Severec. V jami, v kateri je delal, se je nenadoma sesula visoka stena gramoza ter ga pokopala pod seboj. Na pomoč so mu prihiteli njegov oče, ki je delal v njegovi bližini ter drugi teeljaki iz soseščine. Odkopali so ga šele po eni ■uri in s težkimi notranjimi poškodbami prepeljali ;v zagrebško bolnico, kjer pa nimajo mnogo upanja, da bi okreval. I * Svojo ženo je ustrelil. V Paširu je šef pošte v Vrbniku Zika Jovanovič ustrelil svojo ženo, ki je bila nedavno pobegnila od njega in se zatekla k svojim roditeljem. Jovanovič je prišel v Pašir, da jo pregovori in pozove nazaj. Žena ga je tudi to pot odklonila. Razjarjeni mož je potegnil samokres in jo ustrelil. Orožniki so Jovanoviča odpeljali najprvo v Vrbnik, kjer je izročil pošto svojemu namestniku, na kar je bil prepeljan v sodne zapore v Subotici. * Mož, ki je seciral nad 20.000 mrlieev. V Sarajevu je umrl 631etni uslužbenec državne bolnice Edvard Hecht. Mož je služil v bolnici nad 30 let in njegov glavni posel je bil razre?avanje mrličev. Nekaj dni pred svojo smrtjo je še pripovedoval, da je izvršil ta posel nad 20.000 krat. Seciral je tudi trupli pokojnega nadvojvode, Avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegove žene Sofije, ki sta bila ustreljena v Sarajevu. Dobil seveda ni nobenega plačila od avstrijske uprave. * Sprehod v parku ni nikoli prijeten, če ste prej opravili težko delo ali če Vas še čaka. — Ako jemljete za pranje perila SCHICHTov .•eRADION*, bo pranje za Vas zabava. Pot na sokolski zlet v Poznanju i. Celje, 15. julija. Sokolskemu transportu za Poznanj se je v Celju priključila še 14članska družina z bratom Smertnikom na čelu. Veselo razpoloženje, ki je vladalo pred prihodom vlaka na peronu, je bilo zaradi pomanjkanja prostorov skaljeno. Transport, ki je štel preko 230 udeležnikov iz Slovenije in ostalih pokrajin, je bil stisnjen v dva pulmana do Maribora, od tu dalje pa v tri. In še od teh je bil eden že precej v letih, kajti njegova streh% je propuščala obilen nebeški blagoslov kakor gosto rešeto. Situacijo smo rešili vsaj začasno s tem, da smo odprli — dežnike. Med prepevanjem in raznimi šaljivkami smo brez posebnih doživetij privozili ob pol 3. uri varana na prvo češko postajo. Vkljub pozni, ^oziroma zgodnji uri so nas pričakovali dragi iseverni bratje in sestre v kroju. Po prisrčnem ipozdravu so nas pogostili s toplo kavo in čajem. Po kratkem prestanku smo nadaljevali .vožnjo do poljske meje in jo skoro neopaženo prekoračili. ' Svet je tukaj enolična ravnina; podoben našemu Banatu. To enoličnost konča šele veliko mesto Katovice, ki je eno izmed središč poljske industrije. Mesto je precej veliko in zelo prometno, za oči pa sajasto črno. V Džidžicah so nas prvič pričakovali poljski Skokoli z mestnim županom na čelu in nam želeli prisrčno dobrodošlico. Zahvalil se je starosta JSS br. Gangl. Po odpetju poljske himne smo nadaljevali pot proti cilju in dospeli ob 6. uri v Poznanj. Pričakala nas je četa poljskih Sokolov v kroju in pevsko društvo «Hlahol», ki je pred nedavnim koncertiralo po Jugoslaviji. Po sprejemu so nas nastanili po šolah in vojašnicah. Poznanj je krasno, veliko in snažno mesto z 236.000 prebivalci. Od leta 965. dalje je bilo sedež poljskih kraljev ter je imelo tudi svojo škofijo in od leta 1579. tudi univerzo. Povsod se uvidi hiter napredek mesta, ki se z veliko na-|glico razvija. Med najzanimivejšimi starinami je mestni magistrat z neprecenljivimi starinskimi slikami, kraljevimi dvorci in tako zvani Viljemov dvorec, kjer je letoval bivši nemški i; Zdrav fant, ki je absolviral meščansko Solo, se sprejme kot vajenec : v trgovino z tneSanim blagom oa deželo s popolno «"Urbo. Ponudbe ood «1 40» na upraruištvo ,,Domovine". cesar Viljem. V dvorcu se nahaja poleg velikanskih razkošno opremljenih dvoran pravoslavna kapela vsa iz mozaika, ki se po svoji zgodovinski znamenitosti in dragocenosti sploh ne da preceniti. Seveda ima poleg teh dvorcev Poznanj še nešteto drugih, nič manj zanimivih poslopij. Omembe vredna je dalje palača na trgu Wol-nosci Raczynskija biblioteka; ustanovljena leta 1828. po grofu Edvardu Raczynskemu, znanem poljskem zgodovinarju. Ta je ustvaril mestu prvi vodovod, popravil bogato biblioteko in v «zlati» kapeli postavil spomenik prvega poljskega kralja. Omembe vreden je nadalje Veli-kopoljski muzej z dragoceno zbirko slik poljske umetnosti 18. do 20. stoletja. Poleg teh slik so pa tudi številna dela italijanskih, nemških, flam-skili, francoskih in španskih slikarjev od 15. stoletja do danes. Zelo dragocena je frančiškanska cerkev, zgrajena v baročnem slogu in polna umetnin. V njej se nahaja tudi spomenik za časa boljševiške vojne padlim ulancem. Zoološki vrt je prav obsežen in moderno urejen in, kar je glavno, poln redke divjačine. Sploh se mesto lahko primerja tako po velikosti kakor po svoji čistosti z najlepšimi in največjimi evropskimi mesti. Na vzhodu pa se nobeno ne da z njim primerjati. Krona vsemu je velikanska razstava, ki traja od 16. maja do 30. septembra vsakega leta. Tu so razložene vse pridobitve poljske industrije, obrti in trgovine. Presenečeni smo bili nad to ogromno razstavo, ki je tembolj zanimiva, ker so razstav-ljalci skoro izključno le Poljaki. Za podroben razgled te razstave, ki je razmeščena v ogromnih stavbah, bi potrebovali več dni. Škoda, da je svetu o njej še vse premalo znano; ne dvomim, da bi se lahko našli številnejši interesenti tudi pri nas. Poset razstave je znašal dnevno okoli 100.000 obiskovalcev. Obsežnost razstavnega prostora bi se lahko primerjala z Mariborom. Zabavni prostor, ki je poleg razstave, nudi sliko dunajskega pratra. Vsak večer vlada do 2. ure živahno vrvenje desettisočglavega občinstva, kateremu se nudi na razkošno opremljenem in razsvetljenem veseličnem prostoru nebroj zabave in prilike za — praznjenje denarnice. Poljski narod je prijazen in slovansko gostoljuben. Opaziš pa takoj, da je vsakdo samo Poljak, ki za slovansko skupnost nima pravega smisla. Rusov in Nemcev ne marajo, Čehe pa še vedno nezaupljivo gledajo. Upanje je, da se potom poljskega Sokolstva začne razvijati slovanski nacijonalni duh, kar bo zasluga v prvi vrsti br. grofa Zamoyskega, ki je starosta in duša poljskega Sokolstva. Nas Jugoslovanov skoro še poznali niso. Redki so bili, ki so že kaj slišali o Srbih. Beseda Jugosloven je bila premnogim tuja. Smatrali so nas za Italijane, Američane in tudi Turke. Z našim prihodom na Poljsko se jim je začelo jasniti o močnem južnem bratu, ki Poljake prav dobro pozna. Sedaj vsaj vedo, kdo smo. A. Gr. Janičarjeva žena (Zgodba iz turških časov.) V lepem junijskem popoldnevu sem se vračal z naših divnih češenjskih hribov proti domu. Obiskal sem bil na smrt bolnega svojega zvestega vojnega tovariša Franceta. Ti moji tovariši izginjajo drug za drugim v najlepših letih, kakor cvetke pod koščevo koso... Med občudovanjem naših lepih krajev sem tako prišel v Vrhovje. Stari cerkovnik Jaka, ki je ravno čistjl pokopališče, me je prijazno pozdravil in povabil, naj si ogledam to bivališče pokojnih Vrhovcev. Tik ob mrtvašnici ugledam star, a lepo izdelan železen križ. « Vidiš, Tone, tukaj je pokopana — janičarjeva žena!» mi pravi cerkovnik. Seveda sem se začudil tej novici, pa sem vprašal starega Jakoba: «Ali kaj veste o tej ženi?» «Kajpak! Kar malo sediva, pa ti bom povedal zgodbo!« Sedla sva na pokopališke stopnjice in z zanimanjem sem poslušal starodavno pripovedko. • * Znova so prihrumeli krvoločni Turki v našo deželo in tistikrat se je en oddelek oglasil tudi v Vrhovju. Pa neverniki so slabo naleteli. Vrhovci so se dobro pripravili na ta turški obisk; ko so neverniki lezli po ozki grapi proti cerkvi, so jih farani od vseh strani začeli obde-lavati s kamenjem in so malo turško krdelo že tekom pol ure popolnoma uničili. Ko so uvideli, da je nevarnost minula, so Vrhovci odšli v grapo pregledovat potolčene «psajnarje», kakor so jih splošno imenovali. Pri ubitih so dobili raznovrstne dragocenosti. Na malem parobku so našli izredno lepega, mladega Turčina; po glavi je bil ves okrvavljen in je težko hropel... Razljuteni farani so ga mislili že pobiti, a v tem stopi v ospredje stari sedemdesetletni Joklovec: «Ljudje krščanski! Ne omadežujte svojih rok! Kristjani smo — braniti se moramo — a slabotnih ljudi ne smemo pobijati. Bogu moremo biti hvaležni za poinoč v tem hudem času!» Predlog Joklovčevega očeta je zmagal. Ranjenca, ki se ni nič zavedel, so na starčkovo povelje odnesli krepki fantje na Joklovčev dom. * Ob skrbni postrežbi in zdravljenju je mladi Turčin kmalu toliko okreval, da Si je opomogel na noge. Vsem faranom se je počasi priljubil, ker so se lahko sporazumeli z njim, saj je znal poleg turškega jezika govoriti tudi hrvatski. Nekega dne sta sedela na klopici pred hišo mladi ujetnik in stari Joklovec. Z velikim začudenjem je starček opazoval krepkega mladca, ko je bil tako zamišljen. Vpraša ga torej, kaj premišljuje. «Kaj ne bi premišljeval! Čim bolj gledam te kraje, tem bolj se mi zdijo znani. Naj vam povem, kar se še vem spominjati. Prvo: nisem Turek, ampak kranjske matere sin — jaz sem janičar! Le to se še spominjam: bil sem še čisto otrok, ko so me odpeljali Turki z ljubega doma. Kakor lepa godba se mi zdi, ko vas slišim govoriti v milem domačem jeziku, spomin se mi vrača čedalj bolj srečnega se štejem, da sem prišel v domačo deželo! Vzrejali so nas celo kopico fantičev skupno. Ej, vi ne veste, vsako leto jih privlečejo na stotine v Turčijo, da jih vzgojijo za janičarje. Jaz se nikdar več ne povrnem v Turčijo. Tu ostanem in znova bom kristjan,, kakor je bila moja nepozabna mamica!... * Mladi janičar je kmalu popolnoma ozdravel; začel je kar delati in pomagati Jaklovčevemu očetu. Pa kako je bil ubogljiv!... Bistri starček je kmalu uvidel, da se je začela ljubezen med janičarjem in njegovo hčerjo Tilko. Poklical je oba predse in jima resno govoril: «Ljubezen je nevarna kakor ogenj. Povem vama torej le to: ako se ljubita, vzemita se, drugače pa naj se vajina pota takoj ločijo!« Zaljubljenca sta zardevala in zardevala ... Šele čez čas spregovori janičar ves ovese-ljen: «Očka, nikdar vas ne pozabim, blagoslovite naju, da bova srečna v zakonu!...» Kmalu potem je bila vesela svatba v Vrhovju, da take še nikoli. Lepi mladi janičar je peljal brhko nevesto v cerkev v svoji slikoviti nošnji. Stari častitljivi župnik kakor tudi presrečna poročenca in vsi svatje so bili solznih oči pri svetem obredu. Jaklovčev zet je v sreči in zadovoljstvu živel s svojo ženo, — še v veselje pa je uČakal stari Jaklovec, da je pestoval svojega vnučka. Od roda do roda so Jaklovčevi pripovedovali to zgodbo, pa tudi .drugi Vrhovci so si jo zapomnili in še dandanašnji vsakdo ve, kje je pokopana «janičarjeva žena.» Anton Stražar. ŽENSKI VESTNIK PARADIŽNIK. „Mi se mnogo Pravi °}iada gospa izprehajamo>" dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam." Varuje perilo! Ta pri nas tako priljubljeni sad jo doma v Južni Ameriki, v deželi Peru. Že pred odkritjem te dežele so domačini gojili tam paradižnike kot kulturno rastlino, tako poročajo najdene pismenke. V Evropo so prinesli paradižnik okoli leta 1700 po Kr. r., toda gojili so ga le kot okrasno rastlino, o sadu pa so menili, da je strupen. Dandanes igra paradižnik veliko vlogo v kuhinji. Dokler je rastlina še mlada, ima korenine v obliki korena, dočim se koreninice, ki črpajo vlago in redilne snovi, razvijajo bolj pri vrhu. Zato moramo, da dosežemo gostejši razvoj korenin in s tem krepkejšo rast, posaditi paradižnike bolj globoko ali pa poševno ležeče. Rastline razmnožujemo ali s semenom, ki ga vsejemo februarja v tople grede, ali pa s po-taknenci, kar da potem bolj zgodaj sad. Da se pa paradižnik .tudi cepiti na krompirjevo steblo, tako da pridobimo s tem pod zemljo krompir, nad zemljo pa paradižnik. Ko rastlina toliko doraste, da je nevarnost, da se ne polomi, jo treba privezati h količku. Da sad preje in lepše dozori, pa je dobro rastlinam zdaj meseca julija porezati vse zalistke. ŽAFRAN. Po naših vrtovih lepo uspeva tudi pravi žafran. Ne sadimo ga pa samo kot koristno rastlino za uporabo v gospodinjstvu, ampak tudi za okras vrta, ker ima prijazen cvet. Žafran je že radi tega prikupen, ker je skromna rastlina, ki ne zahteva posebno dobre zemlje in tudi nobene posebne nege. Čebulice je najbolje posaditi začetkom meseca avgusta v skupinah po 10 do 12 kosov. Sredi oktobra začnejo čebulice odganjati in v 10 do 14 dneh ^se že pokažejo očesca lepo modrega cveta. Žafran torej med vsemi cvetlicami - čebularicami najhitreje požene cvet. V vsakem cvetu so tri ža-franove niti, ki jih porabljamo za dišavo v juhi in tudi za druga jedila. Zafranove čebulice lahko posadimo v skupinah po 5 do 7 tudi v lonček, pa imamo tako cvetlico-lončnico, ki celo pozimi na prostem ne izpremeni svoje lepe zelene barve. Čebulic pa ne smemo puščati na enem mestu več ko dve do tri leta. Čim listi porumenijo, iz-kopljemo rastlino in mladi zarod čebulic posadimo na novo. Za kuhinjo Domača raca kot divjačina. Zaklano staro domačo raco osnaži in operi, jo znotraj nadrgni s stlačeno sardelo, od zunaj pa jo nadrgni s stolčenimi brinjevimi jagodami in soljo. Nato jo deni v kozo, pokrij in jo pusti ležati na hladnem prostoru dva dni. Nato pripravi raco takole: V kozo deni žlico masti, malo zrezanega korenčka, zelene, peteršilja, čebule, celega popra, dva klinčka, en Iavorjev list, malo limonine lupine, malo kisa, rdečega vina in vode. Vse to skupaj praži četrt ure, nakar deni noter raco (celo) in jo v vsej tej zelepjavi praži, da postane mehka, to je približno dve uri. Med tem večkrat premešaj, raco večkrat zaobrni in jo vedno spet pokrij. Nato razgrej v drugi kožici dve žlici masti, dve kocki sladkorja, da zarumeni, dodaj žlico moke in dve žlici drobtin, mešaj da postane lepo rumeno, in zalij s sokom, v katerem si pražila raco. Če je močno gosto, zalij še malo z vodo in zlij vse skupaj nazaj k raci. Obenem prilij tudi kri, katero si prestregla, ko si klala raco. (Ko kolješ raco, deni v skodelico žlico kisa in na kis naj teče kri. Naj ti pri klanju pomaga še ena oseba, da meša kri s kisom.) Ko je vse prevrelo, vzemi raco ven, jo razreži na lesenem krožniku, zloži potem na namizni krožnik in jo polij s sokom, ki si ga prej precedila. Tako pripravljeno raco daš na mizo s pečenim krompirjem in solato. Pehtranovi štruklji. Iz pol kile moke, enega jajca, malo soli, žlice masti in vode (približno četrt litra) naredi vlečeno testo. Ko si ga dobro ugnetla, ga pokrij s kako pogreto posodo. Ko je testo počivalo dvajset minut, ga razvleci na prtiču, potresenem z moko. Med tem ko testo počivaj pripravi tale nadev: Pol litra smetane mešaj tako dolgo, da se zgosti, nakar dodaj tri jajca in eno pest sesekljanega svežega pehtrana in dobro zmešaj. V kožici razbeli žlico masti in zarumeni v njej dobro pest drobtin. Z nadevom in drobtinami pomaži testo, ga nalahko zvij in zavij v prtič, poveži z nitjo in deni kuhat v slan krop. Ko so štruklji tako kakih 20 do 30 minut vreli, so kuhani, nakar jih daj na desko, odstrani prtič, jih razreži na primerne kose, deni v skledo in zabeli z mastjo ali sirovim maslom, v katerem si zarumenila krušne drobtine. Strcčji fižol kot prikuha k mesu. Odstrani fižolu vse niti, ga operi in zreži poševno na majhne kosce. Nato ga skuhaj v slanem kropu. V kozi naredi lepo rumeno prežganje iz dveh -.lic masti, treh žlic moke in malo čebule. Ko je prežganje gotovo, stresi vanj odcejeni fižol, premešaj in zalij s kropom, da dobiš primerno gosto jed. Ko je pet minut vrelo, dodaj dve žlici smetane, malo zelenega peteršilja in popra ali pa rdeče paprike. Ko je potem še deset minut vrelo, je jed gotova. Tako pripravljeni fižol daš kot prikuho h govejemu mesu s praženim ali pečenim krompirjem. Praktični nasveti Če se ti je pri likanju perilo zažgalo, namoči dotične dele v kislem mleku en dan, nato operi z milom in čisto vodo. Če je pa močno zažgano, ponavljaj to večkrat in izpiraj še s toplo vodo. Jetra, svinjska ali telečja, zelo pridobijo na okusu, če jih namočiš par ur v sirovem mleku, preden jih pripraviš za jed. Če ima juha slab duh, kar se rado dogaja zlasti poleti, ko meso ni vedno sveže, odpraviš ta duh s skorjo kruha, ki ga vržeš v juho med vrenjem. Po potrebi ponovi to večkrat, samo ne pusti, da se kruh pri tem razkuha. Madeže od sadja spraviš iz perila na tale način: Madež najprej dobro operi z milom in mrzlo vodo, nato izperi ven milo, madež pa namoči v mleku in ga pusti v mleku stati en dan. Drugi dan pa madež še enkrat dobro operi z vodo in milom in posuši na solncu. Na ta način spraviš vse take madeže iz perila. . 1 O RENTGENOVIH ŽARKIH. , Rentgenovi žarki spadajo med najvažnejše in za trpeče človeštvo najkoristnejše iznajdbe, saj se jih poslužujemo zlasti v zdravilstvu, kjer nam odkrivajo poškodbe in bolezenske kali v našem telesu, ki bi nam ostale sicer nevidne in bi jih zato tudi ne mogli zdraviti. Kaj pa so prav za prav Rentgenovi žarki. Ime je po možu, ki jih je odkril in postal tako eden največjih dobrotnikov človeštva. Decembra 1. 1895. je objavil Rentgen v Wurz-burgu le par strani obsegajooo razpravo: «0 novi vrsti žarkov». Najvažnejša lastnost teh žarkov je njihova prodirnost skozi sicer neprosojna telesa. Visoko napeti električni toki, ki se izpraznjujejo v brezzračni cevi in se od nekaterih snovi odbijajo, imajo lastnost prodirnosti. Zdravilska veda je z velikim navdušenjem segla po tem pripomočku. Zdaj je bilo mogoče preiskati telo do najbolj skritih kotičkov in^ odkriti gnezdo neznanih bolečin, videti, kako so se izpremenili nam sicer nevidni notranji udje našega telesa. Kmalu se je tudi posrečilo s pomočjo Rent- PAJKI — VREMENSKI PREROKI. Splošno znano je, da imamo med živalmi nekaj vremenskih prerokov, manj znano pa bo, da spada pajek med najbolj zanesljive napovedovalce vremena. Med prvimi, ki so opazovali pajke in skušali dognati, kako se da po njihovem ravnanju dognati vreme, spada holandski generalni adjutant Ouatremere Disjonval. Ta se je bil namreč 1. 1787. udeležil upora proti vladajoči stranki, za kar je bil obsojen na 25 let ječe. V ječi so bili njegova edina družba pajki in miši. Iz dolgega časa je začel opazovati te živali in odkril, da so pajki izvrstni in zanesljivi vremenski preroki, kar mu je čez 7 let prineslo težko pričakovano svobodo. Po nekaj letih marljivega opazovanja je mogel Disjonval napovedati vreme s precejšnjo gotovostjo za deset dni naprej, kar je pomenilo za tisto dobo jako dosti. L. 1799. je izdal spis, v katerem je razložil svoja dognanja. žrtev. Ti napori pa niso bili zaman, kajti danes je Afrika preiskana že od vseh strani, samo v belgijskem Kongu se še nahajajo ogromni močvirnati pragozdovi, ki trdovratno branijo svojo! skrivnost in nedotakljivost. Poleg Afrike je bilo najtežje preiskati Južnd Ameriko. Brazilija, največja država v Južni Ameriki, ima sicer točno določene mednarodne meje, v njeni sredini pa so še vedno pokrajine, večje kakor vsa Jugoslavija, katerih se še nikdar ni dotaknila noga belih ljudi. Vsa notranjost Brazilije je namreč ogromen pragozd, ki obsega take površine in tvori toliko zaprek tudi najbolj vztrajnim in pogumnim raziskovalcem, da si oni, ki ga niso videli, tega niti predstavljati ne morejo. Braziljska vlada se sicer trudi, da bi te pokrajine preiskala in leto za letom pošilja znanstvene ekspedicije, a uspehi so glede na ogromna žrtve le malenkostni. Lansko leto je nad tem pragozdom letel italijanski letalec de Pinedo, a gorostasnost tega neskončnega morja dreves ga je tako prevzela, da se je moral kmalu vrniti. Pred par leti so v tem gozdu odkrili tudi bele Indijance, edino doslej znano belopolto domače človeško pleme v Ameriki. Tretji največji kompleks sicer rodovitne zem- Po teh opazovanjih je znak, da bo nastopilo slabo vreme, če se poskrijejo pajki, ki napra- lje, ki še ni preiskan, tvori notranjost velikega __I 1 1 V T____ /"* _ •___.. I.. ^... »tinfin I Hnlr ia vijo sicer vsak dan svojo mrežo. Prav tako otoka Nove Gvineje v Južnem morju. Otok je znak slabega vremena je, če leže pajki brez večji kakor so Francija, Španija m Portugalska dela v mreži. Ce zleze pajek v mrežo in kaže skupaj in je po Evropcih le pičlo naseljen. Olavno hrbet, je to gotovo znak, da bo nastopilo trajno' prebivalstvo tvorijo črnopolti Kanalci, rod Poh-slabo vreme. I nezov. Kakor notranjost Brazilije, tako tvori Ce pa pajki zlezejo iz svojega skrivališča tudi sredino Nove Gvineje ogromen pragozd, in pridno delajo, dalje, če pajek poveča svojo1 Ker je ta gozd tako gost in ker je podnebje za mrežo, je znak, da bo nastopilo lepo vreme. Ce' Evropce nezdravo in neznosno, ga doslej se pajek poveča mrežo, pomeni celo, da se bliža' nihče ni preiskal. V notranjosti otoka NoveUvi« tem je bil storjen silno važen korak naprej. Kar j daljši čas lepega vremena ker izleže pajelk , neje.se nahaja iP Jpi nkr» Ia nriasim videlo to ie zdai zelo1 a ca v razširjeno mrežo le tedaj, če nastopi visoko, in tudi na tem gorovju se ni ona noga " P ' doba vročine Mraz napovedo MM. .V «,j«™*«^^ pajki pozimi na ta način, da pridno delajo mj domovina rajcic, ptic, Ki dajejo najaragocentjbc zgoščujejo mreže in da so jako nemirni. Mraz \ perje na svetu jasno pokazala fotografična plošča. Skoraj ga dela v človeškem telesu, ki bi ga danes ne mogli fotografirati s pomočjo Rentgenovih žarkov. To je v zdravilstvu izredno velike važnosti, ker moremo le na ta način bolezni pravilno in pravočasno zdraviti. Tako lahko spoznamo s pomočjo Rentgenovih žarkov raka na želodcu ali črevah, jetiko na pljučih ali kosteh še ob času, ko se dado te bolezni ozdraviti. Kjer je treba operirati, vkH zdravnik natančno pot, ki mu jo je nastopiti, da bolnika popolnoma ozdravi. Tuja telesa, kakor so izstrelki ali pogoltnjeni predmeti, se dado odstraniti iz telesa le, če so nam na razpolago Rentgenovi žarki, ki nam natančno pokažejo, kje tiči predmet, in s tem tudi pot, po kateri moremo priti do njega. Zamotani zlomi kosti in členkov se istotako dado popraviti le s pomočo Rentgenovih žarkov. V novejšem času so napravili vidne tudi organe, o katerih so doslej mislili, da se to ne bo posrečilo. Tako se je posrečilo upodobiti z Rent-genovimi žarki poleg jeter tudi obolelosti na mehurju, kar je velike važnosti za raznovrstne bolezni, ki nas mučijo. Doslej smo govorili le o primerih, v katerih so Rentgenovi žarki le pripomoček, ki nam po kaže, kje je treba telesu pomagati. Naši žarki pa ne služijo samo za to, temveč so postali važni tudi kot samostojno zdravilno sredstvo. Pokazalo se je namreč, da lahko uničijo nekatere bolezenske stvore in da morejo pomagati tam, kamor ne more seči zdravnikov nož. Po operaciji raka se danes skoro vedno uporabljajo Rentgenovi žarki, da se prepreči, da bi še bolezen povrnila. Tudi v primerih, kjer operacija ni več mogoča, se lahko olajšajo bolečine z obsevanjem z Rentgenovimi žarki | i Tudi pri olepšavi človeškega telesa so nam ti žarki jako dobrodošli. Brazgotine, bradavice grdi izrastki izginejo, če jih pravilno obdelujemo z Rentgenovimi žarki. K Zdravljenje z Rentgenovimi žarki ali rentge-nologija je postala posebna panoga v zdravilstvu in leto za letom se množe nove iznajdbe in novi načini zdravljenja na tem področju, tako da smemo še mnogo upati od odkritja, ki se je v blagoslovljenem trenutku posrečilo Rentgenu L 1895. nastopi po teh opazovanjih deveti dan potem, ko se začne pajek na ta način udejstvovati Poleg teh treh velikanskih pokrajin, ki še niso preiskane, se pa nahaja še nekaj manjših, tako Kakor smo že omenili, so ta odkritja pri- na otoku Borneu, na Sumatri, na Alaski v Se-nesla Disjonvalu svobodo. V januarju leta 1795. J verni Ameriki in v notranjosti Azije, kjer je je vkorakala francoska armada na Holandsko.1 najbolj znana gora Mount Everest. katero soi Tedaj pa je nenadoma nastopilo južno vreme, hotele doseči zaporedoma tri angleške ekspedi-tako da Francozi niso mogli dalje prodirati. Ze cije, ki so se pa vendar morale vrniti brez so se začeli umikati. Naš jetnik je izvedel za to uspeha. Tako imamo tedaj na svetu še obilo dela in dal naznaniti francoskim generalom, da bo za smele raziskovalce in -planince, a napori, ki po njegovem mnenju nastopil hud mraz naj- jih bodo morali premagati, so tako strašni, da kasneje v devetih dneh. Ker je bilo že splošno bo minulo še veliko let, preden bo odkrit sle-znano, da se njegova vremenska prerokovanja herni kotiček zemlje, na kateri prebivamo. uresničijo, so počakali. In res, že čez par dni i --- je nastopil hud mraz in Francozi so lahko šli j porod brez bolečin Newyorški specijalist za najtežjimi topovi čez zamrzle reke. Dne' rodnigtvo dr. Gwathiney je poročal na zdrav-16. januarja so vkorakali v Utreht, Disjonval £.gkem ko u 0 senzacijona!n,h poskusih, pri pa je bil osvobojen iz ječe. katerih gre za to, da se preprečijo vse bolečine pri porodih. Na newyorški kliniki je bilo zadnje SKRIVNOSTI ŠE NERAZISKANIH POKRAJIN mesece pod njegovim nadzorstvom tisoč porodov NA ZEMLJI. Dasiravno si je človeštvo osvojilo ves svet, in vse matere so rodile brez najmanjših bolečin. Dr. Gwathmey prepreči porodne bolečine na ta način, da vbrizga porodnici zmes scopolamina in vendar so še danes na zemlji cele pokrajine, ki morfj'ja> raztopljeno v epsonovi soli. Porodnica po jih ni še nihče prehodil in preiskal. Da so n. pr. poro(iu'zaspi in ne čuti nobenih bolečin, pa tudi na severnem in na južnem tečaju ogromni kom- refleksna gibanja izostanejo tako, da lahko po-pleksi, kamor še ni bila stopila človeška noga, glu-e zdravnik nenioteno. Dr. Gwathmey je preje splošno znano. Severni tečaj so sicer dosegli j prifanj da se bo ta metoda kmalu razširila po že mnogi, bodisi na saneh s pasjo vprego ali pa j vgem gVe{u tem ker injekcija telesu nič ne z aeroplanom ali zrakoplovom, pokrajine, ki leže1 gko Dobro posojilo. «Posodi mi sto dinarjev pa mi jih daj samo petdeset! Tako mi jih boš dolžan še petdeset in jaz tebi tudi petdeset, pa bova kvit.» Solze. «Joško, ali si se jokal pri zobozdravniku?* «Ne, materi so stale solze v očeh.« «Ko je videla, koliko trpiš?» «Ne, ko je morala plačati.» Mati diplomat. «Kako ste videti trudni, mati.» «Res, tako sem trudna, da ne morem niti roke vzdigniti.® «Potem Vam lahko povem, da sem ubil tri kožnike.» Izpremenjeti položaj. Deček orožniku: «Pridite hitro, naš oče se že eno uro tepejo z nekim drugim možem 1» Orožnik: «Zakaj nisi prišel prej povedat?« Deček: «Do zdaj so bili oče močnejši.» Zaradi nje. Žena možu: «Odvadi se kaditi radi mene!« Mož: «Kdo vraga ti je vendar rekel, da sem t*adi tebe začel ?» Ljubezniv sinko. Družina je zbrana pri mizi. Mati: «Janezek, pojdi in-zapri vrata; vleče.» Janezek (trmasto): «Ne, ne grem.« Mati se razjezi: «Napravi, kar ti rečem, Sicer boš tepen.» Janezek: «Ne, ne «rem zapirat vrat.» Ko mati vidi, da ne opravi nič zgrda, poskuša zlepa: »Kako si grd, Janezek. Poglej, mati se ti bo prehladila po tvoji krivdi, če bi mi ti rekel: Mati, zebe me v noge, ker tako [Vleče — bi jaz takoj vstala in zaprla vrata.« Janezek (hitro): «Mati, zebe me v noge, ker tako vleče.« Lepo oblečen tat. Sodnik: «Vi ste bili že večkrat kaznovani. Zakaj ste ukradli to obleko?« Tat: «Hotel sem priti enkrat lepo oblečen pred vas.« Seno in slama. «Kakšen razloček je med senom in slamo?« «Ne vem.« «Poglej, kako si neumen; to ve že vsak vol.« Denar in prijateljstvo. «Posodi mi sto dinarjev!« «Ne, komur posodiš denar, postane tvoj sovražnik. Ali je vredno izgubiti za sto dinarjev tako dobrega prijatelja?« «Posodi mi jih tedaj tisoč!« PpI m a gonilna, jermena m vse mlinsKo-tebničoe potrebščine redno v zalogi pri tvrdki CADEZ & BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3J Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejSega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki tranko. - Prodaja na obroke. ..TRIBUNA" F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Arnikovo in lipovo cveftie III? v popolnoma suhem in sdravem % anju kupuje po najviijlti cenah tvrdke 250 R. LUCKMANN LJUBLJANA, Ahacljeva cesta 10 HRANILNICA za vsako gospodinjo so WECK«ove priprave za vkuhavanje. Tisoči gospodinj Vam to potrdijo. 283 Glavna zaloga. W E C K za vso državo pri tvrdki FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg št. 10. mf- Zahtevajte ceniki *PI Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno Čiščenje i prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdel&no ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-šeetko. Poskusite najprej z malo tubo CMoro-dont-paste, ki stene Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Ziatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55. Cisti obraz Pred uporabo in pomlajuje: Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gob«, pege, rdeč nos, brazgotine šolnine pege, rumene in rjave pege, p6ge vsled vročine izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme „EROS". ,,Eros" služi v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočeno.— »Dol(/U)em Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olepšan/e obraza t> 24 urah< piše gospa dr. M. GlSnzend. Sijaino preizkušeno pri d£mah in gospodih vsake starosti. Cena 16 Din. 3 lončki 34 Din, 6 lončkov 55 Din. Dr. Nikol Kemeny, Košice, poštni predal 12/L 29, CSR., 274 Veliki ilustrovani ilc dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104-B. Violine ou U5l)ln. Kočne narmonike oil85Din. Tam-tmriee od 98 Din. Gramofoni 011 345 Din in dalje. ŽIVINOREJCI Redilno ribjo moko za rejo prašičev in govedine kupite najceneje pri A. VOLK, Ljubljana. Resljeva c. 24 JOSIP JUG, Ljubljana Gajeva ulica fitev. 2 izvršuje slikarski in pleskarski obrt zelo solidno in pO nizkih cenah. Sprejema tudi naročila z dežele ia pleskanj« železnih mostov. 70 Zahtevajte brezplačni CENIK s 1000 slikami Roskopf ura 49 Din. Ura na sidro (ankericij nekoliko bolj Je izvršitve z 3 letnim jamstvom 65 Uii. Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče! vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo ^m Bin 98-— Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod. Budilka 64 Din z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom m Din 69 - 1 Dimu, Maribor si. 43/b specialist samo za boljše ure. - «4» Cenjenemu občinstva se priporoči. NEMOČNIM slabim, izčrpanim. Da bi se osvobodili slabosti, izčrpanosti, prezgodnjih boleznim, včasih celo prezgodnje smrti je neobhodno potrebno takoj spočetka čistiti svoj organizem strupov, katere skupno s hrano prinašamo (mokračna kislina, urati in dr.), ravno tako pa je treba ojačevati in oživljati njegovo moč f energijo-tvornimi fermenti, vzete od ilei mladih živali, kakor je »KALEFLUID« D. Kaleničenka. »KALEFLUID« je potreben vsem brez razlike kateri soi*-črpani od raznih bolezni, slabe prehrane, ali bolezni telodca, napornega fizičnega ali duševnega dela, težkih duševnih potrtosti, prekomernih telesnih ali duševnih ekscesov i. t. d. »KALEFLUID« je večkrat odlikovan na raznih razstavah t Parizu, Londonu, Bruslju, Firenci in Rimu, 5 Gnnd Pri* in 5 velikimi zlatimi kolajnami. Brezplačno-Franko pošljemo popis, kateri vas seznani z novim na'inom obnavljanja in jačanja ovenele moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnite se: Beograd, Molerova 27; Miloš Markovič. »KALEFLUID« sc dobi v vseh boljših drogerijah in lekarnah vsega sveta, pošlje se tudi po povzetju. Glavna direkcija francoskega društva „Kalefluid" D. Kaleničenko, Pariš, Pigaile, 5. 280 Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti. Kot pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju, pri prišCu med parkiji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjemu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tuj ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanm > popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasproti glavne o o ste) Izdaja za konzorcij (Domovine* A d o 1 f Ribnika r. Urejuje Pilip OmladiC. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršes.