ŽIVLJENJ NA NAŠI VASI Kmetijska zodpuga in sociaiistični odnosi na vasi Eno od poglavitnih vprašanj, o ka- terem so razpravljali pred dnevi na peti letni skupščini Zadružne zveze Ju- goslavije, je bilo vprašanje vloge kme- tijske zadruge pri graditvi sodobnega socialističnega kmetijstva in razvija- nja socialističnih o.dnosov v kmetijski proizvodnji. V zvezi s tem je bilo go- vora o tem, da je treba družbena sred- stva, ki se vlagajo v kmetijstvo, čim rentabilnejše koristiti. Ob tej priliki je bilo jasno podčrtano, da se morajo družbena sredstva vlagati v družbene sklade, iz katerih bi se naj črpala sred- stva za tako kmetijsko proizvodnjo, ka- tere namen je razširitev socialistične reprodukcije. ^ V končni liniji bomo s tem dosegli osnovni cilj, in ta je, nenehna ekonom- ska krepitev zadruge, ki postaja vedno sposobnejša za napredek kmetijstva, hkrati pa bomo tako ustvarili dobre pogoje za postopni dvig standar- da kmetovalcev. To pomeni, kakor je bilo poudarjeno na skupščini, da je tre- ba predvsem stremeti, da bomo kme- tijsko proizvodnjo ter nove družbene odnose na vasi usmerjali zares v ko- rist splošnim interesom. Pri ustvarjanju novih socialističnih odnosov na vasi je eden od značilnih elementov socialistična kooperacija. Ne bi tukaj govorili toliko o raznih že obstoječih kooperacijah in možnostih izpopolnjevanja teh oblik ali uvajanja novih, popolnejših. Zaustavili bi se le na enem vprašanju v zvezi s sedanji- mi oblikami kooperacije, na vprašanju, ki je zelo važno, če govorimo o kon- stantni krepitvi zadrug. Namreč gre za to, kako bi preko sedanje in bodočih oblik kooperacije najbolj zajamčili stal- no krepitev družbenih skladov. O tem je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj v svojem go- voru rekel takole: »Ce so pogodbe o kooperaciji sklenjene za preveč kratek rok, take pogodbe onemogočajo razmah kooperacije, ki bi naj prispevala k mo- dernizaciji kmetijstva in krepitvi za- druge kot ekonomskega jaktorja. Krat- koročne pogodbe imajo za posledico, da dimžhene investicije nikdar niso iz- koriščene v polni meri za krepitev druž- benih skladov, temveč le privilegirajo privatnega lastnika brez njegovega vla- ganja ali njegove zasluge. Ce bi tako delali, bi le vlagali vsako leto nova in nova družbena sredstva za skromne začetne rezultate, namesto da bi do- segli prihodnje leto še večje uspehe, da bi okrepili družbena sredstva v obliki novih investicij v kmetijstvu itd ...« To pomeni, da je treba ustvariti ta- ke odnose med zadrugo in individual- nim proizvajalcem, da ta skupnost čim več prispeva za krepitev zadruge, kar zopet prinaša nove elemente ekonomske krepitve proizvajalcev, katere sami ne bi mogli ustvariti v pogojih ekstenziv- ne kmetijske proizvodnje, kakršna je na drobnolastniškem posestvu. To po- meni, da je interes samih kmetovalcev, da imajo v svoji sredini močno eko- nomsko kmetijsko organizacijo, za ka- tero se bodo zavzemali in jo stalno kre- pili, saj bodo na ta način tudi sebi za- jamčili boljši življenjski standard. Eden od načinov, kako krepiti za- drugo, da bo postala močna kmetijska organizacija in v stanju, da stalno raz- vija proizvodnjo na sodoben način, je ustvarjanje potrebne akumulacije, ki bo omogočila zadrugi, da bo razvijala svo- jo dejavnost v taki smeri, ki bo nj.ej ter individualnim proizvajalcem naj- bolj donosnejša. Tako akumulacijo pa bo možno ustvariti le tako, če bo za- druga poslovala ekonomsko in renta- bilno, če bo v stanju iz kooperacije ustvariti sredstva, ki bodo obogatila družbene sklade zadruge. Le tako bo zadruga dobila solidno osnovo za takšno pospeševanje kmetijstva, ki bo imelo za posledico občutno izboljšanje raz- mer in ki bo na praktičnih primerih vzpodbujalo individualne proizvajalce, da se v tako zadrugo prostovoljno vključijo in da jo sami tudi zavestno krepijo. Prav zaradi tega bo potrebno iskati take oblike kooperacije, ki bodo pri- nesle najhitrejše skupne koristi in vpli- vale na ustvarjanje pravih socialistič- nih odnosov. Kajti le-ti se lahko raz- vijajo le preko ekonomsko močne kme- tijske organizacije, v kateri so med- sebojni odnosi prečiščeni in katera je tudi materialno sposobna, da nudi mož- nosti za takšno preobrazbo v svoji sredini. L. S. Ni grmenja brez bliska Vendar ni bil ves hrup okoli toplic pri Podčetrtku brez povoda. Končno dognanje, ki deloma opravičuje hrup, toda ne izkoriščanja in nehigiene. Pravijo, da sta nas dve stvari senza- cionalno pretresli v preteklem letu: sovjetska sputnika in »atomske« toplice pri Podčetrtku. Deloma bi mogli skoraj temu pritrditi. Saj ni časopisa pri nas, ki se ne bi razpisal o »čudežni mlaki«. Bilo pa se je tudi o čem razpisati. Nepojmljiva ozdravljenja, žafranske cene, škandalozna svinjarija, skoraj mistična lahkovernost, uspehi in ne- uspehi, velika romanja. Saj je samo v Podčetrtku bilo okrog 30.000 nočnin in je Rogaška Slatina ostala v senci. Na- slovi v našem tisku so bili polni na- sprotij. Mnogo hrupa za nič! Velika radioaktivnost! Ali bo dobilo Obsotelje zdravilišče? Namesto večbarvnega pro- spekta »čudežna ozdravljenja«. 5 mili- jonov inkasa v toplicah, ki jih še ni- kjer ni. Prava zmešnjava. Tudi preroki so se pojavljali, ki so obetali veliko pri- hodnost in drugi, ki so črnogledo napo- vedovali vzpon in zaton obenem. In kaj je sedaj? Videti je, da bo sezona spet podobna lanski, saj že sedaj priha- jajo pisma! za rezervacijo sob in Turi- stično društvo v Podčetrtku si že beli glavo, kako bi preprečilo anarhijo, kot je bila lani. Posebno presenečenje pa je pripravil članek v 24. številki »Ljudske tehnike«, ki objavlja po inštitutu »Josipa Štefa- na« dognano tabelo toplic na Sloven- skem glede na radioaktivnost. Po tem so toplice pri Podčetrtku glede soraz- merja med toploto in radioaktivnostjo najboljše v Sloveniji, saj imajo tem- peraturo 33,5 stopinj C in 4,7 posebnih enot radioaktivnosti, medtem ko imajo Rimske Toplice komaj 3,4 enote, Dobrna 0,6 enote. Laško 0,5 enote in vrelec »Donat« v Rogaški Slatini 0,4 enote. To znanstveno dognanje končno deloma opravičuje hrup, ki je nastal, potrjuje vrednost in tudi določeno učinkovitost vode, čeprav še ne univerzalnost; ni- kakor pa ne opravičuje izkoriščanja in nesnage, ki se je preteklo leto kopičila okoli mlačne in neurejene mlake ter črnega močvirnega blata. Na letošnji naval »letoviščarjev« bi se bilo potrebno drugače in temeljiteje pripraviti, pa čeprav še ne bo urejenih toplic. Vpra- šanje toplic pri Podčetrtku ostane še vedno odprto, vendar je priznanje in gornje dognanje deloma potrdilo to, v čemer je ljudstvo pretiravalo. Poleg skoraj fantastične senzacije je vendar bila nekje resnica, ki je zdaj poblisnila in vsaj skrorrmo pojasnila »čudeže«. Menimo, da senzacij ne bo več, vedeti pa moramo, da vseeno ni grmenja brez bliska! Sotelski POPRAVILA HIS! DENAR! KJE? Do konca februarja bodo v konjiški občini izvolili nove hišne svete. Lansko leto so predivsem v Ločah in Vitanju združili več hiš v en stanovanjski svet, kar se je ugodno odrazilo pri delu. Hiš- ni sveti so preteklo leto ix>večini dobro delali. Najhujši problem, posebno še pri starejših zgradbzih, je, kje dobiti denar za popravilo hiš. Po enem izmed pred- logov naj bi se denar od prodanih hiš splošnega ljudskega premoženja upora- bil za popravila hiš, ki nimajo dovolj lastnih sredstev. Stanovanjska stiska je huda — ukrepati ibo treba hitro in pre- udarno. V »Onegavi vesi« je ta dan kot za nalašč mraz raztreščil cevi va- ške kanalizacije. Onegavci so nad kanalom ves dan kurili dračje in slamo, da so se »razdišale« snovi, ki bi drugače v zmrznjenem sta- nju ne dražile njihovih občutlji- vih nosov. In ravno ta dan so v »Onegavi vesi« sklicali zbor vo- livcev. Onegavcem je bilo samo žal, ker je do večera mraz spra- vil v »ilegalo« vse te dišave, ko bi vendar bilo tako primerno, da bi jih bil deležen tudi občinski mož. Pa se je zgodilo, da so v za- kurjeni izbi znova začutili v no- snicah sledove dopoldanskega »in- cidenta«. Duhovi so se odtalili v nosnicah, dvigali so se z oced- kov pod čevlji, ki si jih nalašč ni nihče otrkal pred vrati. Moti se, kdor pravi, da množič- ne sugestije ni. Onegavci so bili do zadnjega pod vplivom kanali- zacije, ki so jo dali pred leti zgra- diti rajnki gospod župnik in jo še tako lepo žegnali povrhu. Občinski mož je predlagal, da bi se zmenili za delegate, ki naj hi predlagali najboljšega v volil- nem območju za kmetijskega po- slanca. Tako je mimogrede na- mignil, da bi bil najboljši agro- nom Nace z zadružne zveze, ki se »zastopi« v kmetijstvo in že dolgo let pridno dela za razvoj zadružništva. Toda Onegavcem je bilo kaj malo mar Načeta. Niso bili za novotarije, ki jih je Nace tolikanj priporočal. — Ja, vsa čast Nacetu, je po- vzdignil glas očanec Blaž, toda Zvezni problem v »Onegavi vesi« kdo nam ho popravil kanaliza- cijo? — Tako je! Zivio Blaž! — Nam v »Onegavi vesi« bo malo pomagalo, če ne bomo rešili tega bistvenega vprašanja. Nace še blizu ne bo hotel, ko bodo po- mladne sape raztalile »konzervi- rane« duhove! Jaz vam rečem, vaščani, kanalizacija je bistveno vprašanje naše vasi. Mi smo vsaj tako napredni, da jo imamo. Ob- činski odbornik nam je povedal, da smemo tudi sami postaviti kandidata za poslanca. Izberimo med nami nekoga, ki se ho zav- zel za kanalizacijo ... — Kar tebe bomo predlagali, Blaž. Ti boš v Ljubljani že znal zasukati jezik. Občinski mož si je brisal nos. Na kihanje mu je šlo, pa se je le potrudil za občo stvar. — Toda Onegavci, poslušajte! Vaš predlog morajo sprejeti tudi po drugih vaseh. Povsod morajo hiti za vašega kandidata... — O, saj bodo. Vsi so nam »fauš«, da imamo kanalizacijo. Ce bodo izbrali našega Blaža, bodo kanalizacije rasle kot gobe po dežju. Povsod bodo imeli to koristno reč ... In v »Onegavi vesi« niso iz- brali delegatov. Sklenili so, da bo Blaž kandidiral — pa amen. Namesto delegatov so zbrali lju- di, ki bodo šli po vaseh in agi- tirali za Blaževo kandidaturo ... Pa so v »Kurji vasi« slišali za odločno besedo Onegavcev in so rekli: — Lisice nam pobijajo mlade kure. Izberimo lovca Gregorja, da se ho v Ljubljani potegnil za po- šteno hajko na lisice. Blaža se še spomnili niso ... Na »Suhem rebru« so se ženske kar same zmenile, ko so nosile brente iz doline v hrib: — Ce so Onegavci postavili svojega, ga dajmo še mi. Naš Ja- ka že dolga leta »študira«, kako bi speljal vodovod na »Suho re- ber«. Nekaj pravi, da bi na veter napravil črpalke, če bi pa vetra ne bilo, bi ga delal z velikim ventilatorjem na »štrom«. Kaj bi z Blažem. Naj ga imajo Onegav- ci... V »Dolnji vesi« je oštirka s ku- halnico nasekala ženske, ki so se potegovale za suhljatega Frido- lina, ki se je ogreval, da bi bilo treba zapreti gnezdo vseh sku- šnjav —• gostilno: — Ce bo v »Dolnji vesi« sploh kak poslanec, potem bo to moj mož, je zaključila volilni zbor. Pa ne samo vsaka vas svojega, vsaka gruča je hotela poslanca. Bahnice so se po nedeljski maši zmenile za mežnarja, dedci pa so kar pihali od jeze, ko so se jim uprle, da bi kandidiral oštir. Edini upokojenec v kraju, Boštjan je ignoriral volilno razgibanost, ker ni bilo nikogar, ki hi predla- gal njega za reševanje interesov penzionistov ... Onegavci bi ne bili Onegavci, če hi ne pogruntali rešitve. — Dobro, so rekli, če ste vsak za svojega, imejte ga, toda pro- blem kanalizacije na vasi je po našem mnenju celo večji. To je zvezni problem. Dajte drugi svoje jjoslati v Ljubljano, naš Blaž pa pojde v Beograd — pa amen! Blaž pripravlja dolge referate o tem, da je kanalizacija po vaseh največja blagodat, da industrija dela preslab cement, ker cevi po- kajo. Baje pripravlja celo »belo knjigo« o vaških kanalizacijah, ki jih ho delil vsem »kolegom« v Beogradu ... — Zivio Blaž! PROBLEMI PAVSALIZIRANIH TRGOVIN ZA SADJE IN ZELENJAVO Fotpošnihom kvalitetno sadje in zelenjavo v torek so se v Trgovinski zbornici sestali poslovodje pavšaliziranih trgovin za prodajo sadja in zelenjave s področja okraja. Razpravljali so o kritiki potroš- nikov zaradi slabe postrežbe, premalo kvalitetnega blaga, urediitve prodajaln, o cenah in podobno. Potrošniki so po raznih anketah, na zborih volivcev in drugod že večkrat grajali to trgovino. Temu pa se seveda ni čuditi, saj v teh trgovinah dejansko obstajajo določene pomanjkljivosti. Splošno in zelo napač- no naziranje velja, da za to trgovino ni potreben tako kvalificiran kader, kakor za ostale stroke. Zaradi tega in težine dela, je bil v tej trgovini na področju našega okraja do nedavnega zaposlen še pretežno polkvalificiran kader. Jasno pa je, da ima kader v teh trgovinah zelo odgovorno nalogo (večja možnost kvare blaga) in da mora povprečno več delati, kot v nekaterih drugih strokah. Tudi na račun kulturne postrežbe so potrošniki izrekli precej pikrih. Očitajo, da v prodajalnah ni dovolj čistoče, slaba postrežba, stranke morajo dolgo čakati, slaba izbira blaga, ni estetike itd. Kri- tika je deloma upravičena, vendar je tudi nekaj objektivnih vzrokov, ki jih odstranjujejo. V C^lju so vse prodajal- ne, razen ene v Gaberju, v sklopu pod- jetja Agropromet in so imele enotno določene cene. Razen tega je bil določen tudi odstotek kala, katerega prodajalne niso smele prekoračiti. Posledica tega je bila, da so imele prodajalne na zalogi čim manj blaga, ker bi ibil sicer preve- lik kalo. Cene niso določevali ipo kvali- teti, temveč so določali povprečno ceno za določeno vrsto blaga. Da bi to izbolj- šali, je Agropromet pavšaliziral znotraj podjetja dve prodajalni, s 1. februarjem pa bo še ostale. Pavšalizacija je pjokaza- la določen napredek, blago prodajajo po kvaliteti; ceno pa določa sama proda- jalna. Mnogo so razpravljali tudi o estetski ureditvi prodajaln in o prodaji bolj kva- litetnega blaga. Znano je, da so trgo- vine zelo skromno opremljene in ne razpolagajo z zadostno tehnično opremo za manipulacijo z blagom (razstavne ko- šarice, hladilniki itd.). Zaradi pomanj- kanja blaga v zadnjih letih so blago pred prodajo očistili in primerno sortirali. Potrošnik mora dobiti vedno kvalitetno in čisto blago, ne pa nagnite ali drugače poškodovano. Da bi se poslovodje in prodajalci seznanili o sodobni manipu- laciji z blagom, je bilo sklenjeno, da priredi zbornica enodnevni seminar. V zadnjem času so pristopili k usta- navljanju pavšaliranih trgovin s sadjem in zelenjavo. Take trgovine že obstojajo v Žalcu, Šoštanju, Rog. Slatini, predvi- dena pa je še ustanovitev trgovine v Rogatcu, Velenju in Laškem, kjer bi bi- lo od občine zaželjeno malo več iniciati- ve. V Velenju bodo uredili do spomladi tudi tržnico, da ne bodo pridelovalci prodajali blago po pločnikih in hišah. Občine so pri ustanavljanju teh trgo- vin pokazale precej razumevanja in je njih stališče, da se tem trgovinam pred- piše nizek pavšal, pravilno. Vsako zvi- šanje pavšala bi imelo za posledico zvi- šanje cen. Povprečna marža v tej trgo- vini je sorazmerno nizka, če upoštevamo precejšen kalo, ki je marsikdaj neizogi- ben. V Celju znaša marža 10%, izven Celja pa je zaradi večjih prevoznih stroškov za nekaj odstotkov višja. I a marža pa ne prenese nobenih investicij, ki so nujno potrebne. Kritika o ustanav- ljanju »privatnih trgovin«, ki bodo ži- vele na račun potrošnika je zgrešena. Pavšalna trgovina ni privatna, temveč s pavšalnimi obveznostmi do skupnosti. Vsa osnovna sredstva te trgovine so družbena last. Prav tako so družbena last vsa sredstva, ki jih nabavi trgovina iz svojega dohodka. Ugodno bo vplival na poslovanje teh trgovin odlok OLO Celje, na podlagi katerega smejo te trgovine kupovati kmetijske pridelke pri neposrednem proizvajalcu, kar doslej ni bilo dopiistno. Beno Krivec Plodno delo aktiva mladih zadružnikov v Šmartnem ob Paki Člani aktiva mladih zadružnikov v Šmartnem ob Paki so v preteklem letu pokazali, kaj zmore mlada dobra volja. Lansko zimo je obiskalo Kmetijsko go- spodarsko šolo triindvajset mladincev in mladink. Solo so zaključili z lepo kuharsko razstavo. Zasadili in oskrbo- vali so drevesnico z dvatisoč sadnimi divjaki. Obenem so napravili gnojni in sortni poizkus s krompirjem, kateri jim je dal prav zadovoljive rezultate. Uspešno so izvršili tudi akcijo zatira- nja divjega hmelja na področju tukaj- šnje kmetijske zadruge. Nabavili so tu- di čebele in drobno čebelarsko orodje ter vzeli v najem čebelnjak. Razumlji- vo je tudi, da so se udejstvovali na kul- turno prosvetnem polju. Tudi za prihodnje so napravili lep načrt. Pomagali bodo izsušiti 40 ha zem- ljišča, kar bo zahtevalo precej časa in truda. Po možnosti bodo uprizorili vsaj eno odrsko delo. Vsak posameznik pa ima že svoj načrt in to predvsem v ob- liki raznih poizkusov na domačem zem- ljišču. Priznati moramo, da so na pravi poti, kajti z vsemi temi deli so stopili smelo v borbo za dvig kmetijske proizvodnje. So med prvimi v občini, pa tudi v okrajnem merilu ne zaostajajo, zato jim želimo tudi v bodoče obilo uspehov. ŽENA DOM DRUŽINA Sejem sodobnega ^oblačenj a V prvi polovici februarja t. 1. bo odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljublja- ni sejem mode in sodobnega oblačenja. Na njem bo prikazano vse to, kar so v poslednjih mesecih osvojile in razvile naše tovarne tekstila, oblek in kožne in- dustrije in vse ono, kar je moda iz tega ustvarila. Cilj sejma je predvsem v tem, da pred pričetkom spomladanske sezone seznani najširšo publiko z najnovejšimi vzorci, modnimi barvami in različnimi kombinacijami tkanin, kož in pletenin, z žensko, moško in otroško konfekcijo, galanterijskimi predmeti, okraski in kozmetiko. Konfekcijska industrija pri nas le i)o- časi napreduje, ker ji primanjkuje mo- demih strojev. Nedvomno pa je, da je konfekcijsko oblačenje danes najhitrej- še, sodobno in — kar je najvažnejše — ceneno, zato prevladuje v vseh napred- nejših deželah po svetu. Zato bode na tem sejmu prikazani tu- di najnovejši stroji za proizvodnjo kon- fekcije na tekočem traku. Poleg teh bo- do tu praktično demonstrirani tudi raz- lični električni stroji za pranje in lika- nje perila, domače in tuje izdelave. To- varne mila in čistilnih sredstev pa bodo prikazale svoje najnovejše proizvode. V času sejma bodo prirejene konfe- rence strokovnjakov, ki bodo osvetlili problematiko naše tekstilne in usnjar- ske industrije in dali smernice za njen razvoj. V Akademskem kolegiju, nepo- sredno poleg razstavišča bo ves ta čas večkrat dnevno revija sodobnega obla- čenja, dočim bo spomladanska modna revija prirejena šele nekaj tednov po zaključku te razstave. Obiskovalci sejma se bodo prepričali, da se naša tekstilna, usnjarska in galan- terijska industrija trudi, da bi ustregla potrebam delovnega človeka, da bi iz- delala take proizvode, ki bi mu ustrezali tako za delo kakor za praznik in zabavo.