Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Laše GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 9. december 2015 I V -t S DÜZ1C ISSN 14085852 KAZALO ŽUPANOVA STRAN 3 ŽUPANOV SKLAD 4 OBČINSKE STRANI 5 Božično-novoletni koncert Dnevnikova izvidnica Investicije na podorčju družbenih dejavnosti v letu 2015 Pregled investicij na komunalnem področju v letu 2015 Uporabnih oblačil in obutve v začasnem zbirnem centru na Turjaku ne zbiramo več Del poslovne cone Ločica pri Turjaku komunalno urejen Z 8. redne seje OS 3. Večer glasbe, plesa in smeha Julka Zakrajšek je praznovala 103. rojstni dan ŠOLA 16 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 16 KULTURA 18 NAŠA DEDIŠČINA 24 MLADI 28 DRUŠTVA 31 KMETIJSTVO 37 PODJETNIKI 38 ŠPORT IN REKREACIJA 39 ZDRAVSTVO 44 STRANKE 45 PISMA 46 ZAHVALE 48 OGLASI 50 Bodite DOBRI stotero se vam bo povrnilo ... Bodite SREČNI in trosite srečo naokoli ... Ostanite ZDRAVI in pomagajte tistim, ki so pomoči potrebni ... odite vse dni v letu LJUDJE, pisano z veliko!!! Zapomnili se vas bodo in RADI vas bodo imeli! Svet je neizmerno leo in živeti je DAR, ki nam je poklonjen! Živeti so sanje. Iz sanj se ne da ne prijeti, ne vzeti! Naj vam bo lepo > ZDRAVO in SREČNO - LJUDJE (Janez Medvešek) \ ■X Slika na naslovnici: 3. Večrer glasbe plesa in smeha (foto P. Centa), Miklavž je obiskal tudi rutarske otroke ob lepem večernem zahodu (foto L. Čop) TROBLA glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Naslednja Trobla izide 3. februarja 2016, prispevke je treba oddati do 18. januarja 2016. Letnik 21, številka 7,9. december 2015. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.550 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Dragica Heric, Veronika Vasič, Marta Skrlj Antončič, UršaZalar. Lektoriranje: Silva Cimerman. Oblikovanje: Lidija Čop. Tisk: Luart, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01/781 03 70, e-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Županova stran 3 TROBLA 7/2015 Spoštovane občanke, spoštovani občani! V zadnji številki letošnje Troble bi se uvodoma rad zahvalil vsem, ki s svojim delovanjem sooblikujete življenje in delo naše lokalne skupnosti. Člani občinskega sveta, člani odborov, zaposleni v javnih zavodih in občinski upravi se po svojih močeh trudite, da kljub zmanjševanju sredstev, namenjenih občinam, peljemo začrtane programe in skušamo v največji možni meri slediti potrebam občanov na različnih področjih. Ob upoštevanju dejstva, da so proračunska sredstva za delovanje občine s strani države okrnjena, da se stroški, ki jih je dolžna financirati občina na podlagi zakonov, ne zmanjšujejo, lahko kljub temu leto zaključimo z ugotovitvijo, da so bile tudi investicije na različnih področjih v veliki meri realizirane. Poudariti je treba tudi prizadevanja za prepoznavnost občine na področju kulture, turizma, športa. Brez številnih društev, ki delujejo na raznih področjih dejavnosti, brez prostovoljcev, ki jim ni škoda časa v javno korist, bi bili naši hrami kulture in športa mrtvi. Hvala za vaše delovanje. Hvala tudi vsem, ki znate priskočiti na pomoč ljudem v stiski. To ste dokazali s svojim obiskom in z zbranimi sredstvi na dobrodelni prireditvi v mesecu novembru. Hvala požupanji dr. Tatjani Devjak, ostalim organizatorjem in vsem sodelujočim za odličen program. Ponovno ste dokazali, da znate stopiti skupaj, ljudi razveseliti, pokazati svoje talente, zraven pa še zbrati pomoč za tiste, ki jo potrebujejo. Ker se leto izteka, vam drage občanke in občani, spoštovani bralci Troble, želim, da bi se spominjali vsega, kar je bilo dobro v letu 2015, da bi zadnje decembrske dni lepo preživeli praznike v krogu svojih dragih, ob jaslicah in božičnem dreveščku ali ob novoletni jelki. Za leto 2016 pa vam želim na prvem mestu zdravja, potem pa še vse tisto, kar se za besedo SREČA skriva za vsakega izmed vas. Ob tej priložnosti vas vabim tudi na božično-novoletni koncert, posvečen praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, ki bo, tako kot je pri nas že vrsto let v navadi, 26. decembra ob 19. uri v športni dvorani Velike Lašče. Anton Zakrajšek, župan Odgovor občinskemu svetniku Srečku Knafelcu na »Odprto pismo županu« Spoštovani Srečko Knafelc, občinski svetnik z Liste 1550 in predsednik KO Rob v obdobju 2010-2015! Danes je lep nedeljski, zimski večer. Pravkar sem prišel z ogleda kar velikega dela naše občine, saj sem želel še sam malo preveriti, kako so splužene naše lokalne ceste in poti. Preveriti sem želel, kako je bila naša zimska služba pripravljena na prvi sneg. Vse ceste, po katerih sem se peljal, so bile zgledno splužene. Tudi pločniki so bili očiščeni. Lepo je bilo spoznati, da naši izvajalci zimske službe niso zatajili. Še doma sem odkidal sneg z dvorišča in s poti, da imam tako zagotovljen lažji dostop do hiše. Želel sem si še malo pogledati kakšno dobro oddajo na televiziji ali mogoče začeti brati kakšno zanimivo knjigo. Pa danes ne bo nič od tega. Spomnil sem se, da ste mi napisali pismo. In spodobilo bi se, da vam odgovorim, kljub temu da ga niste poslali meni, ampak kar na uredništvo občinskega glasila Trobla, ki ga je »začuda« še celo objavilo. To je že tretje odprto pismo, ki ste ga naslovili name, poslali pa drugam. Enega ste že pred enim letom tudi poslali na Troblo, drugega pa kar dnevnim časopisom. Se dobro, da so me drugi opozorili na vaše pismo, ker sicer vam ne bi mogel niti odgovoriti. Pa vem, da bi bili potem zelo užaljeni in bi zopet napisali pismo v katerem bi me najbrž obsojali, da sem nekulturen, ker vam ne odgovorim. Zato vas, gospod Srečko, prosim, če boste v bodoče kakšno pismo naslovili direktno name, pošljite kar na moj županski naslov: Občina Velike Lašče, Anton Zakrajšek, župan, Levstikov trg 1, 1351 Velike Lašče. Lahko pa tudi kar po e-mailu na naslov: anton.zakrajsek@velike-lasce.si. To bo za vas najbolj enostavno, saj sem prepričan, da imate internetni priključek, saj smo pred nekaj leti do vaše vasi celo pripeljali optično povezavo. Spodobilo bi se namreč, da pismo pošljete tistemu, na katerega ste ga naslovili. V nasprotnem primeru pa vsaj naslov pisma malo spremenite. Tudi v tem, zadnjem pismu ste zapisali nekaj netočnosti, ki zaslužijo popravek. Sklici krajevnih odborov so resnično malo kasnili, za kar se vsem prizadetim občanom iskreno opravičujem. Sklicani pa so bili popolnoma na enak način kot po vsakih lokalnih volitvah. Tudi v Robu je bilo tako. In to vi dobro veste, zato se vam ni treba nič sprenevedati. Razumem pa vaš gnev, saj vas tokrat ni nihče predlagal v krajevni odbor kot predstavnika vasi Krvava Peč. Predlagan in izvoljen je bil drugi kandidat. Na popolnoma enak način ste bili pred štirimi leti v krajevni odbor in potem celo za njegovega predsednika izvoljeni prav vi. Ce ste mogoče to pozabili, pa povprašajte vse tiste občane, ki so bili na obeh zborih. Na vseh sklicanih zborih nisem govoril o izvedenih investicijah, temveč sem malo obrazložil financiranje in delovanje občine. Menim, da je bilo to za marsikoga zanimivo slišati. Ne vem, v čem je bilo moje neokusno (samo)hvaljenje. Na vseh zborih je bila najbolj zanimiva tretja točka, ko so dobili besedo drugi. Tudi vi ste jo, saj ste v Robu celo prvi začeli z njo. In to z direktnim »napadom« name. Dobro, da niste ob tem vašem izvajanju videli začudenih obrazov drugih ISKRENE ČESTITKE ^ t OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI $ VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2016 župan Anton Zakrajšek, podžupanja dr. Tatjana Devjak in občinska uprava TROBLA 7/2015 4 Županova stran / Županov sklad udeležencev zbora. Po njihovih izrazih sodeč, so bili kar malo v zadregi. Saj namen zbora ni bilo samo pljuvanje po meni in občini, temveč tudi kaj bolj konstruktivna debata. Druga neresnica, ki ste jo zapisali v vašem pismu je, da d uši m podjetniške pobude. Lepo bi bilo, da bi omenili vsaj en tak primer, jaz ga ne poznam. Prepričan sem, da v občini že nekaj let dajemo dokaj velike vzpodbude za razvoj malega gospodarstva, saj financiramo kar nekaj programov s tega področja. Pred leti smo celo odkupili 6 ha zemljišča, na katerem bi želeli, da bi zrasla naša poslovna cona. En del cone smo komunalno uredili letos in upam, da bo ta lokacija privlačna za bodoče investitorje. In to je največ, kar lahko občina naredi v danih razmerah za gospodarstvo. Pa menda ja ne pričakujete, da bomo mi gradili še podjetja? Tudi glede postajališča za avtodome moram povedati, da bo občina storila vse, kar bo v skladu s skupnim projektom izgradnje avtodomov po Sloveniji, ki ga vodi občina Mirna. Trenutno pa se po izjavah njihovega župana ne izvajajo nobena dela. Ocenjujejo samo ogledane lokacije. Vi, ali pa kdo drug, pa lahko neovirano uredite plato za avtodome. Paziti je treba samo, da to zgradite na ustreznih mestih, kjer je to po naših prostorskih aktih tudi dovoljeno. In nenazadnje: Zelo sem ponosen na vsakega našega občana, ki je s svojim delom in znanjem uspel tudi zunaj naše občine. Ponosen sem na naše uspešne zdravnike, profesorje, športnike, podjetnike, katerih delo je prepoznavno tudi v širšem okolju. Zato sem ponosen tudi na svoje delo, ki ga opravljam na vodilnem mestu Zavoda RS za blagovne rezerve, še posebej zato, ker vem, kako pomembno poslanstvo ima ta Zavod za našo državo in vse njene državljane. Da ga opravljam odgovorno in zavzeto, je dokaz tudi to, da ga opravljam v obdobju kar štirih Vlad RS. Prav tako z veseljem in z veliko odgovornostjo opravljam tudi funkcijo župana, čeprav le-to opravljam nepoklicno. To od mene terja še več angažiranosti in posledično obremenjenost. Z veseljem skozi ves mandat obiskujem naše kraje, pokramljam z občani in prepričan sem, da znajo to ceniti. Kako uspešno vodim občino, pa odločajo vsake štiri leta prav oni, naše drage občanke in občani. Prihodnje lokalne volitve bodo šele čez tri leta. Zato bi od vas, Srečko Knafelc, pričakoval, da boste kot izvoljeni občinski svetnik več svoje energije vložili v konstruktivno delo v občinskih organih, volilno kampanjo in propagando pa izvajali v dovoljenem času, v skladu z veljavno zakonodajo. Pri svojem delu v okviru županske funkcije na prvo mesto postavljam projekte, ki so širšega pomena za našo lokalno skupnost. Sem vsekakor sodi tudi skrb za ljudi, ki so potrebni pomoči. Kot občinski svetnik bi lahko to področje bolje poznali in vedeli, na kakšne načine pomagamo ljudem v stiski tako v okviru javnih sredstev iz občinskega proračuna kot tudi v okviru Županovega sklada, ki sem ga ustanovil prav s tem namenom. Pomagati ljudem je tista vrednota, ki je pri meni na zelo visokem mestu. To lahko povedo tisti, ki so pomoč potrebovali. Vesel pa sem, da je ta vrednota na tako visokem mestu tudi pri številnih naših občanih, kar dokazujejo s svojim neutrudnim delom na raznih področjih - Karitas, Rdeč križ, gasilci in drugi. Ti brez velikih besed delajo in pomagajo, ko je to potrebno. Pridružite se jim s svojim delom v njihovih vrstah in v okviru prostovoljnih delovnih akcij, ki jih opravljajo, boste lahko komu pomagali popraviti tudi razbito strešno okno. Glede na žaljiv zapis, ki ste ga objavili v vaši Neodvisni Trobli in se tiče moje družine, pa vam sporočam, da se življenjska pot mnogokrat ne izogne kalvariji, tudi v mojem življenju se ni. So pa to moje osebne zadeve in v odprtih pismih zanje ni prostora. Sam nikomur in nikoli ne želim ničesar slabega, tudi vam, gospod Srečko Knafelc, ne, zato bodite srečni v krogu svojih najdražjih. Anton Zakrajšek, župan (Mala Slevica, 22.11.2015) ZUPANOV SKLAD Tudi letos se iskreno zahvaljujem vsem donatorjem, sponzorjem in drugim, ki namenjate nekaj svojih finančnih sredstev Zupanovemu skladu. Z veseljem ugotavljam, da je kljub krizi še veliko dobrotnikov, ki s svojim prispevkom pomagate osrečiti tiste, ki so se znašli v težavah. Pomoči se podeljujejo na podlagi razpisa, ki je vsako leto (v jeseni) objavljen v Trobli. Število razpisanih pomoči je odvisno od višme zbranih sredstev. Kot vsako leto je bilo tudi letos iz Županovega sklada podeljenih kar nekaj pomoči. Pred božičem pa bomo mogoče obdarili še kakšno družino. Naj ponovno omenim, da del dohodnine lahko namenite za donacijo ustanovi Županov sklad. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni od 0,1 do 0,5 % dohodnine, ki mu je bila odmerjena z dokončno odločbo, in zahteva velja za tekoče ter nadaljnja leta, v katerih se bo zavezancu odmerila dohodnina, dokler je davčni zavezanec ne spremeni oziroma prekliče. Med upravičenci za donacije je tudi ustanova Zupanov sklad. Davčna številka sklada je: 39010236. Še enkrat iskrena hvala vsem dobrotnikom za nakazana sredstva z željo, da tudi v bodoče po svojih močeh preko Županovega sklada pomagate pomoči potrebnim. Kaj več informacij o delovanju Zupanovega sklada in o številu podeljenih pomoči v vseh dosedanjih letih si lahko preberete na spletni strani: www.zupanov-sklad.si. Želim Vam, srečno, zdravo in uspešno novo leto 2016. Anton Zakrajšek Občinske strani 5 TROBLA 7/2015 Obči na Ve like Lašče v počastitev DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI VABI NA ki bo v soboto, 26. decembra 2015, ob 19. uri v športni dvorani Velike Lašče V PROGRAMU BODO NASTOP/L/; Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče primorski fantje poskočni muzikanti ansambel jerneja kola rja suhe češplje ansambel roka žlindre Po koncertu bomo skupaj nazdravili prihajajočemu novemu letu si zaželeli zdravja, uspehov in vsega dobrega. TROBLA 7/2015 Dnevnikova izvidnica Časnik Dnevnik je letošnje leto že šestič organiziral Dnevnikovo poletno izvidnico, v kateri so tuji in domači gostje od maja do septembra obiskali 16 slovenskih občin - Ankaran, Domžale, Grad, Hrastnik, Kanal ob Soči, Kostanjevico na Krki, Križevce, Ljubljano, Preval je, Radovljico, Semič, Sežano, Slovensko Bistrico, Velike Lašče, Vojnik in Vrhniko. Turistično ponudbo posameznih občin je ocenila tudi Dnevnika strokovna komisija, bralci pa so vsak teden glasovali, katera od v akcijo vključenih občin je do turistov najbolj prijazen kraj. Med naključno izbranimi občinami je bila letošnje leto tudi Občina Velike Lašče, ki se je v skupnem točkovanju uvrstila na 7. mesto, v kategoriji do turistov najbolj prijazen kraj po izboru bralcev časnika Dnevnik pa na 2. mesto. Občinska uprava Občina Velike Lašče OBVESTILO Vsa društva, druge nevladne organizacije in posameznike obveščamo, da rezervacijo terminov likovnih razstav (slikarstvo, kiparstvo, grafika, fotografija, arhitektura, oblikovanje...) ter izvedbo glasbenih, dramskih in ostalih umetniških prireditev v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici in na gradu Turjak, uredite na Občini Velike Lašče. Predloge je treba poslati po pošti (na spodaj navedeni naslov), elektronski pošti obcina.velike-lasce@siol.net ali osebno dostaviti na sedež Občine Velike Lašče, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Vaše predloge pričakujemo do 15. januarja 2016. Za dodatne informacije se obrnite na 01/781 03 70. Občinske strani Investicije na področju družbenih dejavnosti v letu 2015 O investicijah na področju družbenih dejavnosti, ki so bile v letošnjem letu že zaključene, smo v Trobi i že poročali. Nova streha na delu Levstikovega doma in obnovljena galerija Skedenj na Trubarjevi domačiji sta bili večji investiciji, realizirani v poletnih mesecih, nov kombi za potrebe vrtca je bil predan v uporabo ob začetku šolskega leta, v oktobru pa smo občinski vozni park dopolnili z novim vozilom Suzuki Vitara. Vozilo je namenjeno službi za pomoč na domu in je dodatni prispevek k uresničevanju ciljev za dobro oskrbo starejših, ki pomoč potrebujejo. p-—r^ Župan Anton ZakrajSek je oskrbovalki Špeli Smrekar izročil ključe novega vozila. (Foto: L.Čop) Trenutno potekajo obnovitvena dela v prostorih Levstikovega doma. Po zaključku del bomo v pritličju pridobili nove uporabne prostore v delu stavbe, ki je bil odkupljen od KZ Velike Lašče. Zaradi neljubih dogodkov sredi oktobra, ko je bilo vlomljeno v Zdravstveno postajo Velike Lašče, so zaradi zagotovitve boljše varnosti tudi v ta objekt potrebna določena investicijska vlaganja. V izdelavi so nova vrata na zunanjih vhodih in naročena izdelava tehničnega varovanja objekta. Poleg navedenega je naročena tudi nova aparatura za EKG. Občina Velike Lašče je v okviru financiranja zdravstvene dejavnosti sofinancirala tudi nakup opreme za fizioterapijo v Zdravstvenem domu Ribnica. Za načrtovana investicijska vlaganja v Zdravstveno postajo Velike Lašče v naslednjih letih pa smo v novembru letos pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev mansarde. Veronika Vasič, občinska uprava Občinske strani 7 TROBLA 7/2015 Pregled investicij na komunalnem področju v letu 2015 Leto se počasi izteka, zato so investicije na komunalnem področju v zaključni fazi. V nadaljevanju predstavljamo kratek pregled za leto 2015. Letos smo na novo asfaltirali kilometrski odsek do Brloga ter izvedli obsežnejšo preplastitev ceste Rašica-Knej. V sklopu urejanja poslovne cone Ločica smo asfaltirali tudi del ceste proti Laporju. Izvedeni sta bili še sanaciji cestišč na odseku Rob-Predgozd ter Malem Ločniku, kjer je bilo v celoti obnovljeno tudi avtobusno postajališče. V spomladanskem času smo posebno pozornost posvetili urejanju makadamskih odsekov, ki smo jih sanirali sistematično po celotni občini. Na področju cestne razsvetljave je bilo postavljenih 23 novih svetilk. V celoti smo osvetlili novozgrajeni pločnik proti Cereji, preostale sve-tilke pa so postavljene še na Hrastinjakih ter na Rašici. V želji, da občanom olajša-mo opis lokacij morebiti nedelujočih luči, smo izvedli tudi evidentiranje svetilk javne razsvetljave na terenu in jih opremili s številkami. Obnovljeni oziroma na novo zgrajeni, so daljši odseki vodovodov na Gradežu, v Rutah, na Karlovici, v Medvedjeku ter v Retjah. V gradnji je nova vrtina pri Turjaku, obnavlja se hidropostaja na Veliki Slevici, postavljenih pa je bilo tudi nekaj novih nadzemnih hidrantov. Zamenjali razsvetljavo, stanju. Precej sredstev smo namenili subvencioniranju izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, kar je pri občanih naletelo na izredno dober odziv, zato bomo to predvidoma nadaljevali tudi v prihodnje. in saj barvno je bila uskladili obstoječa smo novoletno v izredno slabem Postajališče Mali Ločnik pred in po ureditvi Na novo urejeno avtobusno postajališče pod Malim Ločnikom zdaj omogoča zavetje pred vremenskimi VP"V'" Roman Viršek, občinska uprava Uporabnih oblačil in obutve v začasnem zbirnem centru na Turjaku ne sprejemamo več Iz začasnega zbirnega centra na Turjaku smo do nadaljnjega umaknili zabojnik za zbiranje še uporabnih oblačil in obutve. V zadnjem času so se v zbirnem centru pojavljali konstantni vlomi, zabojnik za uporabna oblačila in obutev je bil že večkrat poškodovan, oblačila iz zabojnika pa odvržena v bližnjih gozdovih, kot kaže zgornja slika. Zbirni center je v zimskem času odprt ob sobotah med 8. in 12. uro. Tam lahko še vedno oddate kosovne odpadke, pohištveni les, zeleni odrez, plastično embalažo, kovino in kovinsko embalažo, biološke odpadke, kartonsko embalažo, avtomobilske gume, stiropor, odpadno električno in elektronsko opremo in ravno steklo. Neuporabna oblačila in obutev sodijo v črn zabojnik za mešane komunalne odpadke. Občinska uprava TROBLA 7/2015 8 Občinske strani Del poslovne cone Ločica pri Turjaku komunalno urejen Dela, ki so se nanašala na komunalno ureditev prvega območja poslovne cone Ločica pri Turjaku, so se za letošnje leto zaključila. Čez poletje smo na zemljišču v velikosti 2500 m2 izvedli zahtevane arheološke raziskave, s katerimi smo vas seznanili že v julijski številki Troble. Sledila so zemeljska dela za pripravo in poravnavo terena skupaj z odstranitvijo štorov. Skozi območje predvidene poslovne cone so potekali zračni Telekomovi vodi, ki jih je bilo treba odstraniti oziroma prestaviti, uvleči novo telefonsko kabelsko kanalizacijo ter zgraditi betonske jaške. Istočasno so v prvem območju cone potekala dela za novo vodovodno in električno napeljavo z možnostjo kasnejše navezave na preostali del poslovne cone. Zgrajeno je tudi hidrantno omrežje. Stara javna pot, ki je peljala skozi cono, je bila do zaključnih del nemoteno prevozna. Pred začetkom del za prestavitev poti je bilo treba za nekaj časa cesto zapreti, saj so potekala rušitvena dela stare ter priprave za asfaltiranje nove poti. V tem času je bil urejen obvoz. Ob zaključku komunalne ureditve prvega območja poslovne cone je bil dokončno poravnan teren območja v približni velikosti 9000 m2, postavljeni so bili robniki, asfaltirana je bila nova cesta z začrtano talno označbo. Nova cesta se na koncu poslovne cone naveže na staro javno pot za Laporje. V naslednjem letu nameravamo do po-slovne cone pripel-jati elektriko in vodo. Na južnem delu območja je predvidena še postavitev TP transformatorske postaje, iz obstoječega javnega vodovodnega omnež-ja iz smeri Turjaka pa nameravamo pri-peljati vodo. Vsem krajanom Laporja se iskreno zahvaljujemo, da so v času gradnje v polni meri pokazali razumevanje in potrpežljivost, saj so bile njihove povezave do doma Občinske strani 9 TROBLA 7/2015 Z 8. seje občinskega sveta Občinski svet Občine Velike Lašče se je v petek, 27. novembra 2015, sestal na 8. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika 7. redne seje, 2. poročilo odborov, 3. Akt o ustanovitvi Sveta RCERO, 4. Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice - druga obravnava, 5. Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice - druga obravnava, 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, 7. predlaganje kandidatov za sodnike porotnike, 8. določitev vrednosti točke NUSZ za leto 2016, 9. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Velike Lašče, 10. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Velike Lašče za leto 2016, 11. pobude, vprašanja in predlogi svetnikov, 12. poročilo župana. Po potrditvi zapisnika so predsedniki odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbora za družbene dejavnosti, odbora za finance, statutarno-pravne komisije in komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podali kratka poročila o sejah. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 3 - Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Akt o ustanovitvi Sveta RCERO LJUBLJANA. Ad 4 - 1. Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice. 2. Občina objavi odlok v uradnem glasilu občine. Ad 5 - 1. Občinski svet občine Velike Lašče sprejme Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice. 2. Občina objavi odlok v uradnem glasilu občine. Ad 6 - Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Ad 7 - Občinski svet Občine Velike Lašče predlaga Okrožnemu sodišču v Ljubljani imenovanje naslednjih kandidatov za sodnika porotnika in zanju podaja mnenje, da sta zdravstveno in osebnostno primerna za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti: - Rudolf Rupar, - dr. Tatjana Devjak. Ad 8 - Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Velike Lašče v letu 2016 ostane nespremenjena in torej znaša 0,001785 EUR kot v letu 2015. Ad 9 - Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Velike Lašče. Ad 10 - Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Velike Lašče za leto 2016. Tanja Uršič, občinska uprava TROBLA 7/2015 10 Občinske strani V nedeljo, 15. 11. 2015, je v športni dvorani v Velikih Laščah potekal že tretji dobrodelni koncert Občine Velike Lašče. Organizatorji smo skupaj z nastopajočimi in vsemi ostalimi sodelujočimi želeli s skupnimi močmi pripraviti lep večer v prijetni družbi glasbe, plesa in smeha, hkrati pa s sočutjem in odprtim srcem ponuditi roko otrokom iz socialno šibkejših družin v naši občini. Prepričani smo, da nam je uspelo. Za okrasitev odra in scene so poskrbeli učiteljice, vzgojiteljice, otroci vrtca in osnovne šole ter članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Koncert sta že drugič skupaj povezovala Alenka Vasic in Jernej Tekavec. Alenka in Jemej sta skozi koncert vpletala misli o dobrodelnosti, ki sta jih zbrala med našimi občani, od najmlajših do najstarejših. Mladinski pevski zbor Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče pod vodstvom Vite Mekinda je najprej zapel skupaj z ansamblom Kvintet 7, nato pa še ob klavirski spremljavi Ane Dolšak. Ana vedno priskoči na pomoč in popestri glasbene točke s svojim igranjem na klavir. Otroci iz vrtca so zaplesali ob pesmici z naslovom Teden. Eden od otrok je na vprašanje, kaj je dobrodelnost, povedal: »Pomagam, ko v vrtcu nesem sadje k mlajši skupini otrok, ker oni še ne znajo, ker so premajčkeni.« Občinske strani 11 TROBLA 7/2015 O otrocih in njihovih mladih očeh je zapela Amadeja Narodnozabavne viže so popestrili plesalci velikolaške Košir. Tudi Amadeja se vedno odzove in zapoje za druge. folklorne skupine. Suhe češplje so s svojimi značilnimi inštrumenti ter ob spremljavi harmonikarja in kitarista popestrile večer s prijetno ljudsko pesmijo in glasbo. Z veselimi ritmi narodnozabavne glasbe so zapeli in zaigrali člani ansambla Krpani. Štirje »Krpani« polepšajo oder in nas napolnijo s posebno energijo. Folklorna skupina je predstavila tudi splet plesov z naslovom Večer na vasi. »Mladi« in »stari« so se ujeli v plesu, petju in odrski igri. Super! Kvartet Zvon je navdušil z ubranim petjem. Njihova izvedba »Ribnčana Urbana« je bila prav posebno pohvaljena s strani obiskovalcev tudi po koncertu. TROBLA 7/2015 12 Občinske strani Velikolaška vokalna skupina je ob spremljavi fantov iz ansambla Krpani navdušila z melodijami slovenske popevke. Njihov izbor programa je naletel na zelo dober odziv publike. Tudi operne melodije ni manjkalo na koncertu. Z njo sta navdušila profesorja in učitelja Glasbene šole Ribnica Naja Zapu-žek in Dejan Herakovič, na klavirju pa ju je spremljala Kristina Pečnik. Ansambel Kvintet 7. Alenka je za Kvintetovce kar prav napovedala: »Težava glasbenika je, da ga nikoli ni doma, menda pa nekaj vedo tudi o Francoskem poljubčku.« Kot gost na dobrodelnem koncertu je nastopila tamburaška skupina Dupljak, ki je s svojimi hudomušnimi skladbami nasmejala vse zbrane v dvorani, od Micke, Micike do Nežke Nežike in Pike na r... Učenci glasbene šole so pod vodstvom Špele Obšteter zaigrali Zakrivljeno palico in venček narodnih. Le kaj bi brez Glasbene šole in mladih inštrumentalistov! Podžupanja dr. Tatjana Devjak je ob koncu koncerta poročala o donatorskih sredstvih in o sredstvih, zbranih s prispevki obiskovalcev koncerta. Zahvalila se je tudi vsem nastopajočim in sodelujočim. Koncert se je zaključil z Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje, ki so jo zapeli vsi nastopajoči in tudi obiskovalci v dvorani. Kvintet 7 pa je koncert zaključil tako, kot se za bis na vseh velikih koncertih tudi spodobi - zaigral je najbolj znano slovensko »himno«, Avsenikovo Golico. (Reportažo napisale: Lidija Čop, Veronika Vasič in Tatjana Devjak, foto: Peter Centa.) Občinske strani 13 TROBLA 7/2015 RADELITEV SREDSTEV, ZBRANIH NA DOBRODELNEM KONCERTU OBČINE VELIKE LAŠČE Z ZBRANIMI SREDSTVI SMO POMAGALI 10 DRUŽINAM IN ŠTIRIDESETIM OTROKOM, UČENCEM IN UČENKAM, SREDJEŠOLCEM IN ŠTUDENTOM. Na podlagi zbranih predlogov, posredovanih s strani šole, vrtca, patronažne službe, občine in Karitasa, je komisija sprejela sklep o razdelitvi zbranih sredstev. Od skupno zbranega denarja v višini 6.362,40 Eur je 1.725 Eur namenjenih učencem OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče za plačila stroškov šole v naravi, stroškov dejavnosti in ekskurzij. Za sredstva v višini 2.137,40 Eur bo šola kupila smučarsko opremo in na tak način omogočila smučanje tudi učencem, ki bi bili sicer zaradi drage opreme za to prikrajšani. 2.500 Eur pa bo razdeljenih med otroke iz socialno šibkejših družin. Da smo ta sredstva lahko delili, še enkrat iskrena hvala vsem donatorjem za njihova nakazila, vsem obiskovalcem prireditve za njihove prostovoljne prispevke, vsem sodelujočim na koncertu za njihov brezplačen nastop in za ure prostovoljnega dela, ki so ga vložili v pripravo dvorane, pripravo programa, pripravo pogostitve, in hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri zbiranju predlogov za razdelitev zbranih sredstev. Verjamem, da smo z letošnjim koncertom vsi skupaj dokazali, da se nas je dotaknila Gregorčičeva beseda, ki je bila vpletena tudi v letošnji program: »Za vse je svet dovolj bogat in vsi bi srečni bili, če kruh delil bi z bratom brat, s prav srčnimi čutili.« Vsem skupaj želim lepe praznike, predvsem pa zdravja in miru v prihajajočem letu. Podžupanja: dr. Tatjana Devjak DO NATO RJI IN SPONZORJI DOBRODELNEGA KONCERTA Art-les, Igor Sever, s.p., Velike Lašče Majda Zalar, s.p., trgovina na debelo in trgovina na drobno, Rašica Kmetijska zadruga Velike Lašče, z.o.o. Mizarstvo Tekavčič Toni-Damjan, s.p., Velike Lašče Pigo, d.o.o., Škofljica Urbis, d.o.o., urbanizem, arhitektura, projetiranje in storitve, Maribor Blesk, d.o.o., čistilni srevis, Dolenja vas Avtohiša Zalar, d.o.o., Male Lašče Okrepčevalnica - Škrabec Janez, s.p., Rob Marko Zakrajšek, s.p., cvetličarstvo ter pogrebne in pokopališke storitve, Srobotnik Virant, d.o.o., storitveno in trgovsko podjetje, Rašica Mizarstvo Andrej Stritar, s.p., Rašica Franc Zakrajšek, s.p., Izdelovanje preprostih drobnih kovinskih izdelkov, Podhojni Hrib Prerez, d.o.o., projektantski in izvajalski inženiring, Litija Eurolux, d.o.o., podjetje za izvajanje elektroinštalacij in inženiring, Ljubljana Ag-inženiring, d.o.o., projektiranje, inženiring in svetovanje, Kočevje Zdenko Merkelj, s.p., storitve s težko gradbeno mehanizacijo in pluženje snega, Dolščaki MLC fakulteta za management in pravo, Ljubljana Deželna banka Slovenije, d.d., Ljubljana Emilija Lušnic, šolska zobozdravstvena ordinacija, Velike Lašče Luart, d.o.o., grafične storitve in računalniško programski inženiring, Ljubljana Vbit, d.o.o., programske rešitve, Stahovica Evromojster, d.o.o., zaključna in montažna dela v gradbeništvu in trgovina, Ljubljana Mapri Proasfalt, d.o.o., gradbeništvo in vzdrževanje, Ljubljana Skarpa, d.o.o., družba za gradbeništvo in inženiring, Gradež Naveza, d.o.o., podjetje za informatiko in storitve, Velike Lašče Moj repro, d.o.o., družba za storitve, Krvava Peč Knut, d.o.o., podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino in storitve, Mali Osolnik Prevozi - usluge, Janez Škulj, s.p., Ponikve Ogrinc varovanje 1, d.o.o., družba za varovanje ljudi in premoženja, Turjak Univox, d.o.o., podjetje za RTV produkcijo, Kočevje dva neimenovana donatorja Jakob Jaklič Breda Košir Ladka Deterding Tina Kadenšek Ivan Levstik Cirila Marinčič Nova Slovenija TROBLA 7/2015 14 Občinske strani JULKA ZAKRAJSEK je praznovala 103. rojstni dan V času, ko jesen v najlepših barvah žari, je svoj rojstni dan slavila najstarejša občanka Občine Velike Lašče. 28. oktobra je na Podulaki pri Velikih Laščah praznovala častitljivi jubilej spoštovana gospa Julijana Zakrajšek. Ob 103. rojstnem dnevu smo zaželeli gospe Julki vse najboljše. Dobro zdravje, dobro razpoloženje in dobre misli so njena popotnica, ki jo spremljajo že 103 leta. Ob izrečenih čestitkah smo ji zaželeli, da bi med svojimi pranečaki in prapranečaki ostala še dolgo pri takih močeh in doživela še veliko lepega ter vse, ki so se zbrali ob njenem praznovanju, z odrtimi rokami in vedrega razpoloženja sprejemala na svojem domu tudi v bodoče. To so ji preko radijskih valov voščili župan Anton Zakrajšek, podžupanja dr. Tatjana Devjak in občinska uprava. Župan je gospo Julko na njen praznik tudi osebno obiskal, ji čestital, ji zaželel predvsem zdravja in dobre volje ter ji obljubil, da jo naslednje leto spet obišče. Gospa Julka je izredno prijetna sogovornica. Z veseljem se je odzvala na predlog, da bi nekaj besed povedala za našo Troblo. Ko sem jo naslednji dan po praznovanju obiskala, je ravno pomivala posodo. »Za trenutek naj odloži delo«, to velikokrat slišimo pri radijskih čestitkah. Tudi gospa Julka je pri svojih 103. letih odložila delo in prijetno sva poklepetali o tem, kako so tekle niti življenja v njenem času, od Avsto-Ogrske do Kraljevine Jugoslavije, povojne nove Jugoslavije in sedaj samostojne Slovenije. Povejte nam nekaj o vaši družini. Rojena sem bila 28. oktobra 1912. leta na Opalkovem. V družini je bilo devet otrok. Jaz sem bila najstarejša. Za menoj so bili še Marija, Ana, Ivana, Jože, France, Milan, Matija in Helena, ki je bila dvajset let mlajša od mene in je poleg mene edina še živa. Takrat so bile na Opalkovem tri hiše. Povsod je bilo veliko otrok, pri Grebenčevih deset, pri Gačnikovih dvanajst, vendar jih je ostalo samo sedem. V tistem času je veliko otrok pomrlo, ampak v naši družini nobeden. Mama je bila doma iz Stop. Umrla je leta 1981, stara skoraj devetdeset let, od mame oče je bil tudi star čez devetdeset, moj oče pa sedem-insedemdeset let. Bratje so vsi pomrli stari tam okrog šestdesetega leta. Delali smo na kmetiji, imeli smo krave, vole. Oče je šel včasih tudi kam »cimprat«, da je zaslužil kak dinar. Imeli smo precej gozda. Vendar denar, ki smo ga dobili iz gozda, ko smo prodali les, ni bil za družino. S tem je bilo treba plačati davke. Vso hrano smo pridelali doma. Kupili smo le sol, sladkor, milo. Kave nikoli, še proje ne. Žgal i smo ječmen, da je bil za belo kavo. Imate kašne spomine na osnovno šolo? Ja, dobro se spomnim. Šola je bila nasproti cerkve, kjer je sedaj Riglerjeva hiša. Bilo je šest razredov. Ko sem šla v šolo, še nisem bila stara šest let, lahko bi šla eno leto kasneje, ampak ker je šla Gačnikova, sem šla še jaz, da sva hodili skupaj. Spomnim se prvega šolskega dne. Ravnatelj je vsakega otroka nekaj vprašal. Enega fantka je vprašal, koliko nog ima krava. Rekel je tri. Vsi smo se smejali. Mene pa je vprašal, če kaj krave pasem. Tudi če je bil hud mraz in sneg, smo morali v šolo. Najlepše spomine imam na učitelja, ki nas je učil v 5. razredu. Mravlje Slavko. Doma je bil iz Ljubljane. Ko je prišel v Lašče, je bil še zelo mlad. Bil je res dober učitelj. Postali smo prijatelji. Na Opalkovo je hodil plesat, ker je sosed ob nedeljah igral harmoniko. Ko je umrl, sem šla na njegov pogreb. Takrat smo imeli učitelje radi in jih spoštovali, zelo spoštovali. Ne tako kot danes, ko ni spoštovanja. Seveda pa se je zgodilo, da je kdo kaj ušpičil in potem nismo hoteli povedati, kdo je krivec. Ampak kazen je vseeno bila. Učitelj je preštel in tadeseti jih je dobil. Ko smo bili mladi, smo hodili ob nedeljah ob dveh popoldne v Lašče v cerkev, k nauku. Hodila sem skupaj z Ano s Prhajevega. Bili sva veliki prijateljici. Tudi ona je potem živela v Ljubljani. Kdaj ste odšli od doma in kakšne spomine imate na Ljubljano? Od doma sem odšla, ko še nisem bila stara osemnajst let. Šla sem se učit za pletiljo. Rada bi bila šivilja, ampak takrat te možnosti ni bilo. Dvajset let sem delala v Šentvidu - na Trati se je reklo. Tudi stanovala sem pri šefinji. Potem pa sem delala na Gruberjevem nabrežju, pri Widmajerju, stanovala pa pri bratu na Viču. Vedno sem delala pri privatnikih. Delali smo po cel dan, od šestih zjutraj do sedmih zvečer. Tudi hrano sem imela Občinske strani 15 TROBLA 7/2015 tam. Po Ljubljani sem se vozila s tramvajem ali s kolesom, ob sobotah ali včasih že v petek pa sva šla z bratom z vlakom domov. V tistih časih je bilo težko za hrano. Včasih smo delavke kupile moko in nesle speč kruh v pekarijo, ker kruha v trgovini velikokrat ni bilo. Kdaj ste se upokojili? Upokojila sem se leta 1970. Imela sem 40 let delovne dobe. Potem sem še pet let honorarno delala pri bivši sodelavki. Šivala sem pletenine. Delala bi še naprej, pa je potem ona nehala in tako sem jaz šla domov, na Opalkovo k sestri Anki. Takrat je bila tudi mama še živa. Kasneje sva se s sestro Anko preselili sem na Podulako, k družini nečakinje Amalije Vintar. Kako se spomnite vojnih časov? Prve svetovne vojne se ne spomnim. Sem bila premajhna. Vem samo, da je bil oče v času prve vojne v Ljubljani pri enem poročniku, Čehu. Tam je bil za »purša«. Pomagal je v kuhinji. Ta družina Čehov je potem velikokrat prišla k nam. Po končani vojni so odšli nazaj na Češko. Med drugo svetovno vojno sem bila dve leti doma. Takrat smo prenehali z delom v Ljubljani. Druga vojna k sreči v naši družini ni terjala žrtev. Fantje so bili še premladi za vojake, so pa Italijani vseeno dva brata pobrali in jih odpeljali na Rab in nato v Gonars. Zdravje vam je v vseh teh letih dobro služilo. Kako se počutite danes? Nikoli nisem imela posebnih bolezni. Nisem hodila k zdravniku, tudi zdaj ne grem, razen če bi bilo res nujno, drugače pa kaj čem, te hitro pošljejo kam naprej, zato pa raje ne grem. Imam tablete za pritisk, včasih me boli križ, pa vzamem kakšen Lekadol in mi malo odleže. Grem vsak dan malo na sprehod, če je le lepo vreme. Grem do ceste, brez palice, za enkrat je še ne potrebujem. Grem malo pogledat na njivo, pa do psa nesem hrano. Ste kdaj kaj potovali, odhajali na počitnice? Ja, seveda. Od leta 91 sva z Grebenčevo Heleno iz Lašč vsako spomlad in jesen preko Društva upokojencev Šiška po deset dni odhajali skupaj na Rabac, malo od Reke naprej. Tako sva hodili deset let. Potem je Helena umrla, sama pa potlej nisem več hodila. Rada sem potovala. Tri dni sva bili s sestro na Češkem, bila sem na Dunaju, v Rimu, z mamo sva bili en teden pri njenem bratu v Beogradu. Vaši pranečaki in prapranečaki so se zbrali ob praznovanju vašega rojstnega dne. Prišel vam je voščit župan. Šopki, darila, pripravljene dobrote, čestitke, vse to kaže, da ste lepo praznovali. Kako pa ste praznovali včasih? Včasih ni bilo teh praznovanj. V službi, se spomnim, smo praznovali samo enkrat, ko je imela šefinja rojstni dan. Doma pa smo praznovali samo očetov god. Bil je Matija. Takrat je mama kaj spekla, pa seveda za božič in veliko noč. Takrat je bilo meso, in takrat, ko smo klali. Drugače pa zelje, repa. Kakšen je vaš vsakdan danes, kako se vam zdi, da je poskrbljeno za starejše? Kadar moram po kakšnih opravkih, me pride iskat Andreja. Grem na Videm, v banko, po nakupih v Tuš. Nakupujem sama. K frizerju me peljejo v Lašče, včasih sem hodila v Stope, potem v Ribnico. Veliko berem, morda še preveč. Imam Dnevnik, nečak Franci mi prinese revije, tudi če so stare, vse preberem. Sedaj moram z očali. Pospravim sama, dam prat perilo, obesim, ob sobotah pobrišem po tleh, samo po stopnicah pa ne. Pranečaki lepo skrbijo zame - Milena, Andreja me vsak dan pokliče, Toni, Miro, vsi so dobri zame. Zjutraj in zvečer si pripravim belo kavo, kruh, sadje. To imam rada. Za starejše je pri nas dobro poskrbljeno. Imam pomoč na domu - čez teden mi vsak dan pripeljejo kosilo. Hrana je dobra, sem zelo zadovoljna. Ob sobotah in nedeljah včasih sama skuham ali pa pride še Andreja in imamo skupaj kosilo, včasih grem v Lašče k Mileni, me pride Uroš iskat. Rada imam vse njihove otroke, posebej mi je zdaj v veselje najmlajša, Tisa. Imate kakšen nasvet za mlade? Težko je svetovati, ko je danes vse tako drugače. Naj živijo lepo, pametno, manj obremenjeno, naj nikar vedno tako ne hitijo. To jim želim. Skrbi me, kako bo v prihodnosti, kako bodo službe. Sedaj je glede služb še kar dobro, ampak kako bo za naprej? Če bi v svojem življenju lahko kaj spremenili, kaj bi naredili drugače, bi si izbrali drug poklic? Ne. Bilo je lepo. Delo je bilo trpežno. Se ne bi šla to izučit, ampak takrat drugega ni bilo in sem kar zadovoljna. Prišla sem do pokojnine in sem preskrbljena. In kaj si želite danes? Ne bi pa šla rada v dom. To so moje želje. Ko je tako prezgodaj umrla nečakinja, sem rekla, bom šla pa kar v dom. Pa so njeni otroci rekli, to pa ne, bomo mi skrbeli zate. Me ne pustijo. Sem že stara, ampak bi rada še živela. Imam veselje s temi otroki, ta mala Tisa me ima tako rada, pa Andrejini fantje in vsi, Miro, Toni in njuni otroci. Gospa Julka, naj se vam vaše želje izpolnjujejo vsak dan in naj v vašem življenju tudi v bodoče ne bo prostora za tarnanje in slabo voljo. Naj bo tudi v prihodnje vsak dan tak, da boste lahko rekli: »Imam veselje s temi otroki, še bi rada živela in bilo je lepo.« Z gospo Julko Zakrajšek sem se pogovarjala Veronika Vasič. Foto: Milena Vintar in iz osebnega arhiva TROBLA 7/2015 16 Šola / Vseživljenjsko učenje Med dvema ognjema na OS Dobrova Sobota zjutraj. Mraz. A učenci pred šolo nasmejani, dobre volje. Ta dan je pač njihov. Radi imajo igro med dvema ognjema, radi se udeležujejo različnih delavnic, ki jih organizirajo prav za njih, radi preiščejo celo šolo gostiteljico in poiščejo avtomat za kakav, sladkarije ... Učenci 1., 2., 3. in 4. razreda so se v soboto, 28. 11. 2015, preizkusili v igri med dvema ognjema na OŠ Dobrova. Obe ekipi sta v prvi igri zmagali. Zal sta nato v drugi igri obe ekipi izgubili proti OS Šmarje. Ker so bile šole razdeljene v dve skupini, sta se nato obe ekipi v drugem krogu pomerili za 3. mesto in ga prepričljivo osvojili. Sledil je ogled akrobatske skupine Bobri, podelitev pokalov in prevzem nagrad. Bilo je naporno, a lepo. Oktobrsko in novembrsko dogajanje na srečanjih študijskih krožkov UTZO Velike Lašče V oktobru in novembru so pričeli delo skoraj vsi predvideni študijski krožki UTŽO Velike Lašče. Udeleženci Angleščine za začetnike pri prof. Senti Tehovnik Kolar so pričeli nadaljevalni tečaj, svoja srečanja so spet nadaljevali likovnice (mentorici Ana in Urška Meke), krožek Naš kraj včeraj, danes, jutri (mentorica Barbara Pečnik), Literarna skupina KUD Primož Trubar Velike Lašče (mentorica Ana Porenta) in študijski krožek Zavoda Parnas (mentorica Metka Starič), fotografi pa bodo počakali na toplejše pomladanske mesece. Letošnja novost je študijski krožek Filozofija na Slovenskem. Nad njim in mentorjem Klemenom Feletom so študentje navdušeni. FILOZOFIJA NA SLOVENSKEM Pol ducata se nas je odpravilo skozi pragozd miselnih spomenikov, ki so nam jih zapustili veliki misleci, tako pri nas kot na tujem. Nobene kraljevske poti ni v modroslovje, kot so poimenovali filozofijo v devetnajstem veku. V zadnjih tridesetih letih tudi v slovenščini govorijo temeljna dela filozofskega izročila, obenem se lahko ponašamo z imeni svetovnega formata ter predvsem z deli, ki krasijo filozofsko krajino pri nas in nas odvračajo od izgovorov, da smo majhni, nezmožni pisati in misliti v formatu velikih narodov. Številčnost tu res ni pomembna, važna je izvirnost in ustvarjalnost, recimo pristnost mišljenja in pisanja o tistem premišljenem. Izhodiščni vprašanji naših srečevanj sta, kdo nekaj izreka in odkod to počne. Do zdaj smo začrtali nekaj drobcev modroslovja, nekaj znanih sentenc, filozofskih stavkov, ogledali smo si glavno metodo dela (pojmovno zgodovino), breme spoznanja pa je samotno, samostalno, od vsakega slušatelja zahteva predvsem lastno branje in razmišljanje o prebranem ter nenazadnje pisanje besedil, ki se pišejo seveda zato, da bi bila objavljena, predstavljena javnosti. Mag. Klemen Fele Učencem čestitamo za trud pri igri in lep končni rezultat! Simona Bavdek, Branka Levstik, foto: Igor Tehovnik NAŠ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI V študijskem krožku, ki sicer poteka vsak ponedeljek ob 10. uri na Trubarjevi domačiji, smo izkoristili čudovito jesensko vreme za naše potepe po okolici. Lepšega vremena si ne bi mogli želeti, zato smo se odpravili na višja razgledišča. Krvava Peč je že eno takih, predvsem nad vasjo pri cerkvi sv. Lenarta ponuja lep razgled daleč naokoli. Ogledali smo si cerkev s čudovitim lesenim stropom, nismo pa izpustili niti krvavških pečin nad iško tesnijo. Ko smo se vračali v vas, pa je bil obvezen postanek tudi v Lojzovem teatru v eni izmed krvavških vrtač. Vseživljenjsko učenje 17 TROBLA 7/2015 Takoj naslednji ponedeljek smo se odpravili še na Kurešček, si ogledali cerkev Marije, Kraljice miru in se prepričali, če se je kres ob turških napadih videl z Ahca na Kurešček in s Kureščka v Ljubljano. Sedaj smo napolnjeni z energijo in dobro voljo, tako da bomo zimske dneve lažje preživeli v Trubarjevi čitalnici. Barbara Pečnik, mentorica, foto: Andrej Fele in Barbara Pečnik LITERARNA SKUPINA V literarni skupini KUD Primož Trubar Velike Lašče smo v okrilju UTŽO pričeli z novim letom, starim so se pridružili novi obrazi in besede. Tudi vi nas lahko obiščete na srečanjih, kjer se igramo besedne igre, beremo in pišemo (naslednje srečanje bo 10. decembra ob 17.30 v klubski sobi Levstikovega doma). Tokrat se s svojimi deli predstavljajo tri pesnice iz naše skupine, vsi skupaj pa vam želimo navdihujoče novoletne praznike. Ana Porenta Ana Pia Debeljak NOVOLETNO VOŠČILO Božični čas luč življenja razkriva, mir med ljudmi, v družinah se radost razliva. Srečno stopimo s prijatelji naprej, zdravo mišljenje, z učenjem veselje, novo upanje, novi načrti, skrito hrepenenje, leto 2016 bralcem Troble naj izpolni vse želje. ZELIŠČARSKA DELAVNICA Priprave na zimo so potekale tudi na zeliščarski delavnici »Stopite v zimo odporni proti virusom in prehladu« v četrtek, 12. novembra. Ana Usenik (»Pehta s hribov«) in Darja Mlakar iz Društva Zapotok sta tokrat svojo delavnico popestrili tudi z različnimi vajami za sproščanje na osnovi Alexandrove tehnike (Alexandrov gib). Udeleženci, med katerimi seje tokrat število moških močno povečalo, so bili nad to novostjo navdušeni. Barbara Pečnik, JZ Trubarjevi kraji - UTŽO Velike Lašče Darinka Grmek Štrukelj STRAH Pravijo, da je strah votel, jaz pa vidim kotel tesnobe, ki kuha jezo in srd. Pravijo, da ga nič ni, jaz pa vidim velike oči bolščati v plašču naježene kože. Slišim, kako kriči, sovražno govori in žali. Kadar je tiho, silovito stiska, duši in počasi ubija. Pa še vedno pravijo, da je votel, da ga nič ni, so so le velike oči. Maja Centa SkRiVnOsT Češarekse razprl je. Na visoki močni veji toplega večera. Ven pokuka seme malo. Se zamisli: »Kaj, če bo bolelo me, ko padem na trda tla, kijih nisem od prej poznalo...« Piš vetra zašelesti. V mraku, noči... Nato se je seme zazibalo in polno življenja dejalo: »Vetrc, oj hvala ti. Lepo se je vrteti ter leteti s teboj.« Vzum, vzum, vzum, vzum. Že na tla je malo seme prifrčalo. Gaje mehka zemlja objela in ptica mu uspavanko zapela. Majceno seme je v trenutku zaspalo. Kar naenkrat se noč spremenila je v dan. Še dež odšel je stran, drugam. Ko prvi žarki sončeca so odsijali. Pok, pok, pok! Kaj se je zgodilo? Je seme poknilo, vzklilo. Zdaj zdaj bo kalček kal. In kmalu tudi steblo bo deblo. Ko razkošje drevesa razprostre svojo krošnjo... V sklopu zeliščarskih delavnic vas vabimo v SVET ZDRAVILNIH RASTLIN IN ZAČIMB. Druga zeliščarska delavnica bo v četrtek, 21. januarja 2016, ob 17. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah. »RAZSTRUPITEV TELESA IN NJEGOVA OKREPITEV« - vzpostavitev ravnovesja žolčnika, jeter in debelega črevesa s pomočjo zdravilnih rastlin. Predstavljenih bo tudi nekaj telesnih vaj. Delavnico izvajata Ana Usenik (»Pehta s hribov«) in Darja Mlakar iz Društva Zapotok. Cena na delavnico za člane UTŽO: 2,00 EUR Cena na delavnico za nečlane UTŽO: 3,00 EUR Prijave sprejemamo do ponedeljka, 18. januarja 2016. Delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav. V aprilu ali maju 2016 bo sledila še delavnica Gojenje zdravilnih rastlin in začimb (priprava zemlje, sajenje v vrtu ali lončku, dobri sosedje). Lepo vabljeni! TROBLA 7/2015 18 Kultura DAN REFORMACIJE na Trubarjevi domačij i, 31. oktober 2015, ter pogovor o nastajanju predstave Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture Dan reformacije je praznik, ki v Trubarjev muzej privabi domačine in širšo javnost, praznik, ki do zadnjega kotička napolnjen prostor prežarči s spominom in z zanimivim programom, in tudi tokrat nas je bogato obdaril. Po uvodnem nagovoru voditelja prireditve Matjaža Grudna, v katerem je izpostavil Dalmatinovo misel (1584), da so se reformatorji trudili jezik prav spraviti v pero in ga natisniti v latinici, se je praznovanje odvijalo v duhu slovenščine, svobode (vero) izpoved i in slovenske umetnosti ter njenih ustvarjalcev in ustvarjalk. n prepojtijt cn yu\ Pfega imenu nqrta buf^ [aubffi^ punu mat3, (4 tod »r c d 1 f d< obdobju vojn, ljudi brez domov in prihodnosti. Govor Geze Fila se nas je dotaknil, pozival je sleherega od prisotnih k svobodi, odgovornosti, odločitvi za dobro in za sobivanje z drugimi. It*" - ^ v ■■.Jj1 daJbmQ Protestantski škof mag. Geza Filo nas je pozdravil »v duhovnem centru naše domovine«, v nagovoru je poudaril pomen praznika dneva reformacije, ki je v svojih časih postavila temelje slovenski cerkvi in jeziku, prebudila narodno zavest in slovensko kulturo. Praznik je priložnost za razmislek o preteklosti in sedanjosti, o vrednotah, ki jih moramo gojiti, če bočemo ne le stati, ampak tudi obstati - tako kot so reformatorji v 16. stoletju odstranjevali prah s Svetega pisma in odkrivali temelje prave krščanske vere, se zavedali svobode in s tem spodbudili razvoj mišljenja. Zaradi pritiska strahu, ki so ga povzročale spremembe, se je zgodila preobrazba duha - potreba takratnih ljudi je narekovala prevod Svetega pisma, ki je tudi Slovenijo postavil na zemljevid evropskih narodov. Tudi današnji svet potrebuje reformacijo: človeštvo je prestrašeno ob spoznanju realnosti, bohotenju moči, kjer vladajo rušenje in vojne. Božje ljudstvo zajema vse narode in vključuje dostojanstvo slehernega človeškega bitja - človek ne sme videti le problemov časa, ampak brata in sestro, ki ga je treba spoštovati ne glede na verovanja in prepričanja ter mu pomagati, da dostojno preživi. Tako udejanjamo ideale reformacije, ki je proces in ne enkraten dogodek, v ozračju svobodnega verovanja in mišljenja. Ta notranja drža bo premagala tudi strah, ki je vse bolj prisoten v Večer se je nadaljeval z glasbeno predstavo Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture v izvedbi skupine Jararaja in v režiji Marka Bratuša. Po uspehu njihove skladbe Trubar, ki je nastala ob petstoti obletnici Trubarjevega rojstva, je skupina nadaljevala z ustvarjanjem skladb o pomembnih možeh in ženah slovenske kulture. Nenavadno glasbeno potepanje nas je od Trubarja peljalo k Janezu Vajkardu Valvasorju, Juriju Vegi, Rihardu Jakopiču in Ivani Kobilci, Jakobu (Gallusu) Petelinu Kranjcu, Jožetu Plečniku, Francetu Prešernu, Ivanu Cankarju, Valentinu Vodniku, Iti Rini in Edvardu Kocbeku. V programu so nastopili Gregor Budal (besedila, glas, klarinet), Vasilij Centrih (besedilo, glasba, glas, violina), Janez Dovč (glasba, glas, harmonika) in Petra Trobec (glas, kontrabas). Vezna besedila sta prispevala dramaturg in režiser predstave Marko Bratuš ter Janko Rožič (pesem o Kocbeku), video ter besedilo zadnje skladbe Tebi pa je delo Ane Torkar Kus. Predstava je nastala v produkciji Zavoda Godibodi in je bila premierno uprizorjena v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Ker je bila polna dvorana Trubarjevega muzeja na Rašici nad predstavo po pravici vzhičena, sem se odločila, da člane skupine Jararaja temeljiteje izprašam o čudovitem, raznolikem in vrhunsko izvedenem glasbenem popotovanju po koreninah slovenske kulture. Predstava je nastajala precej časa. Kot beremo že v programskem listu, je naraščala nad vašo Trubarjevo pesmijo, nastalo ob 500. obletnici njegovega rojstva. Oprijemališče za izbor znamenitih Slovencev so bili portreti na tolarskih bankovcih, ki pa jim je dodanih še nekaj - po kakšnem kriteriju so se znašli ti med njimi? So pesmi nastajale ločeno ali je že kmalu obstajal načrt za daljši cikel? Gregor Budal, Jararaja: Odličen odziv na Trubarja je dal idejo, da bi se uglasbilo še življenje in delo drugih pomembnih mož in žena. Seveda je bilo pri tem pomembno vprašanje koga vključiti. Po načelu "tolar na tolar - palača" sem se tako odločil, da mi bo nekdanja slovenska valuta služila za nekakšen osnoven izbor. A ena prvih pesmi, ki je sledila Trubarjevi (če ne celo prva po njej), je bila o Valentinu Vodniku. Če se ne motim, je bila celo prva, ker sem se ga lotil kot prvega avtorja pesniške zbirke (v teh dneh sem sicer izvedel, da pravo prvenstvo na tem področju pripada Pavlu Knoblu). Kultura 19 TROBLA 7/2015 Poleg tega sem vedel, da so ga ob 250. obletnici rojstva upodobili na spominskem, evrskem kovancu, in je tudi na ta način šel v prej opredeljeni "numizmatični" način izbire. Ker je drastično primanjkovalo žensk in ker je bila Ita Rina res velika filmska zvezda ter hkrati celo naša edina do današnjih dni, je skoraj samodejno pristala v izboru. Za Edvarda Kocbeka je odločilen naš prijatelj, sicer arhitekt Janko Rožič, ki je tega velikega človeka želel postaviti na mesto, ki mu pripada, kar so mu odrekali v njegovem življenju in tudi po smrti. Kot nekakšno "opravičilo" za vse, ki smo jih izpustili in hkrati kot poziv publiki, naj nadaljuje pot omenjenih, pa je nastalo besedilo zadnje skladbe v predstavi "Tebi". To piko na i pa je spisala Ana Kus, sicer tudi videastka predstave. Besedila so nastajala postopno. Dobil sem zagon, ki pa je splahnel, kadar pesem ni bila uglasbena. No, ko mi je Janez (Dovč) zagotovil, da naj me to ne skrbi, in smo se dogovorili za datum premiere, je pisanje steklo v bolj zgoščenem terminu. Vezno besedilo med posameznimi pesmimi, ki je povezalo skladbe v zanimivo predstavo, je prinašalo drobne vsakdanje zgodbe umetnikov, ki niti niso tako razvpito znane kot npr. Prešernovo pijančevanje ali Cankarjeva Skodelica kave (pa tudi ti so zagledani s svežega zornega kota), iz njih se je čutilo veliko spoštovanje in naklonjenost do ustvarjalcev, ki so bili vsi na nek način nesprejeti, celo izgnani, so prebegli ali odšli v tujino, da bi se tam dokazali in bili ob vrnitvi (ali le kratkem obisku) sprejeti v imenik slovenskih kulturnikov. Na katero od teh "zgodb" ali odkritij ste posebej ponosni? Koliko se je vezno besedilo navezalo na besedila pesmi in kako je avtor tega vmesnega besedila - najbrž je bil to režiser - ustvaril rdečo nit predstave? Gregor Budal, jararaja: Kmalu po odločitvi, da se bomo lotili upesnjevanja "lika in dela" nekaterih pripadnikov našega Parnasa, sem ugotovil, da se moram vsakega lotiti na drugačen način. To je, da v izogib suhoparnosti ne smem vsakega povzeti kot: "Rodil se je tam in tam, takrat in takrat, naredil je to in ono, umrl ..." Kot avtorju besedil mi je bilo ob njihovem nastajanju zato ključnega pomena, da mi v njih ni treba povedati ali razložiti vsega, ampak bo k temu pripomoglo prav vezno besedilo med posameznimi skladbami. To je nastajalo na relaciji jaz-režiser-(ter prej omenjeni) Janko Rožič. Režiserju Marku Bratušu sem pojasnjeval, kaj sem v posameznih skladbah želel povedati, zakaj sem se v posameznih primerih odločil za določeno konkretno zgodbo in kaj sem v pesmih izpustil in bi bilo za zagotavljanje razumevanja slehernega poslušalca nujno vključiti v spremljevalno besedilo. Janko ga je potem pomagal izpiliti še z nekaj svojimi predlogi in detajli, ki so zadevo zaokrožili v to, čemur lahko prisluhnemo danes. Na katero besedilo sem najbolj ponosen, pa težko odgovorim - vprašanje je enako zahtevno, kot bi nekoga z več otroki vprašali, katerega ima najraje ... Vsekakor ima Trubar posebno mesto v mojem srcu, saj sem ga spisal prvega in prav zelo dobri odzivi nanj, ki se k sreči kar ne nehajo, so me spodbudili k nadaljnjemu delu. Ko pa v vašem vprašanju omenjate prav Prešerna in Cankarja, bi ob njiju dodal še to. Prav moja sprememba odnosa do teh dveh velikih umetnikov je botrovala želji, da bi takšno spremembo skušal doseči pri drugih ljudeh, ki sta se jima omenjena "zamerila" v osnovni in srednji šoli. Ko sem namreč po tem šolanju sam od sebe posegel po njunih besedilih, sem ugotovil, kakšna krivica se jima godi, ker nam jih po nepotrebnem zamerijo v mladih letih. Hkrati se mi je zdelo krivično poudarjanje nekaterih njunih neslavnih značajskih lastnosti, ki nikakor ne vplivajo na pomen njunega dela, a jih škodoželjneži vse prevečkrat po nepotrebnem potiskajo v ospredje, nekatere puritanske učiteljice slovenščine pa po drugi strani prikrivajo, kot bi ne bilo splošno znano, da je bil član t.i. "komisije za uničevanje vina". Vse to je tudi eden od namenov predstave - približati te pomembne ljudi in pomen njihovega dela poslušalcem na drugačen, zabaven in hkrati spoštljiv način. Glasba, ki je posebna že zaradi zasedbe (in je vrhunska zaradi izvrstnosti glasbenikov), je povzdignila in obogatila zgodbe slovenskih ustvarjalcev in tudi dveh ustvarjalk, razpenjala se je od rapa, bluesa do večglasnega petja - kako se je avtor (ali avtorji) skladb oziral na besedilo, kaj v besedilu / zgodbi znamenitega Slovenca je napeljalo k tako raznovrstnim skladbam (ki so bile videti kot ulite za temo, o kateri pojejo)? So bila besedila napisana prej in je glasba nastala kasneje ali so nastajale pesmi kot skupinske kreacije? Gregor Budal, Jararaja: Prešerna je uglasbil naš violinist Vasja, drugih 11 skladb pa naš harmonikar Janez. On mi je tudi dal prvo idejo, ali ne bi skušal napisati Trubarjev rap. Ta glasbena zvrst se nam je hkrati zdela odlična za ognjevitega pridigarja, kakršen predvidevamo, da je bil Trubar. Da bi bile skladbe po eni strani glasbeno raznolike in se po drugi nanašale na ljudi, ki jih opevajo, smo se jih trudili prilagoditi njihovemu značaju ali drugemu kontekstu. Pri vseh skladbah je glasba nastala na besedilo in ne obratno. Za Cankarja sem se, še preden je nastalo besedilo, odločil za blues in ob ustvarjalni krizi Janeza (Dovča) prosil, naj mi spiše ali kar posname takšno skladbo, pa mi je odgovoril, naj besedilo spišem na neko drugo bluesovsko skladbo. Mimogrede: blues se mi je zdel za Cankarja primeren zaradi njegove socialne tematike, njegovih nesrečnih ali neizpolnjenih ljubezenskih odnosov, poleg tega pa sem v svoji bujni domišljiji delal vzporednice s poletnim vzdušjem Mississipijeve delte in vrhniškega Močilnika, ali kjerkoli je že bila Enajsta šola pod mostom s soparo, komarji in kar k temu spada. Za Gallusa ni bilo druge izbire kot večglasno prepletajoče se petje, idejo za besedni dvoboj Kobilce in Jakopiča pa mi je dal režiser Marko. Ob preizpraševanju, kako naj ubesedim nekakšno njuno rivalstvo (ki sem ga seveda prenapihnil, čeravno je Jakopičev citat v veznem besedilu resničen), mi je predlagal nekakšen freestyle rap battle. Ker smo hip-hop uporabili že pri Trubarju, se nam je tokrat zdela bolj smiselna forma nekakšnega opernega recitativa prostega TROBLA 7/2015 20 Kultura sloga. Ob preučevanju lika in dela Ite Rine pa sem si za občutenje vzdušja njenega časa predvajal skladbe iz 30-ih let prejšnjega stoletja in ob tem naletel na zanimiv song Du bist meine Greta Garbo. Zgolj ta verz sem prevedel in parafraziral k njeni dve leti mlajši kolegici, ki je za razliko od Grete zavrnila povabilo v Hollywood (in to celo dvakrat), Janezu pa predlagal, da podobno parafrazo naredi z glasbo iz tistega časa. Vprašanje za avtorico videoprojekcije: Kaj je bil vaš motiv za videoprojekcije ter izbor fotografij/video insertov, kaj ste želeli sporočiti z video opremo predstave v povezavi z glasbo in zgodbami? Ana Torkar Kus: Najprej so bili teksti, nato je nastala glasba, sama pa sem želela z vizualno platjo še nekoliko pogloboti celotno izkušnjo, pri čemer sem se naslanjala predvsem na vsebino besedil. Pri vseh ni bilo najbolj enostavno, saj gre v nekaterih primerih za osebe, ki so živele v času pred fotoaparati in video kamerami, tako da sem večino predstavila na malo bolj abstrakten način. Pri Cankarju se tako npr. poleg njegove fotografije pojavijo video inserti pitja kave iz starih reklam/filmov, pri Prešernu se pojavi motiv fig, pri Gallusu petelin ... Enostavneje je bilo npr. pri igralki Iti Rini, saj sem za njeno skladbo lako uporabila video inserte iz njenih filmov. Gregor Budal, Jararaja: Omenim naj zgolj, da sem ji za Vego posebej predlagal karkoli v zvezi s topništvom, ampak še zdaleč nisem pričakoval, da bo prišla s tako genialno idejo, kot je bil odlomek iz filma Busterja Keatona. Pri skladbi o Valvasorju, ki kot nekakšen direktor Turistične agencije dežele Kranjske, vabi v te kraje, pa so bili pejsaži lepot naše države tako rekoč samoumevni. Kje se vas da še videti / slišati, kakšni so vaši načrti s to predstavo in kaj pripravljate v prihodnje? Gregor Budal, Jararaja: Po večini nastopamo za višje razrede osnovnih šol in za srednje šole, čeravno šolarji in dijaki še zdaleč niso naša edina ciljna publika. Predstavo smo komaj dobro zagnali, zato si zdaj prizadevamo čimveč nastopati z njo in je predvsem to naš kratkoročni načrt oziroma velika želja. Je pa res, da se je med nastajanjem te predstave, v kateri - to je treba priznati - drastično primanjkuje žensk, porodila ideja o novi, ki bo opevala zgolj in samo pomembne Slovenke. Hvala članom skupine Jararaja za odgovore, za vpogled v podkožje predstave Trubar in drugi slovenski trubadurji. Hkrati ostane vabilo, da jih spremljamo na poteh po Sloveniji - predstava je tako sporočilno in glasbeno bogata, da je ne bi bilo odveč slišati vsaj še enkrat. Hvala tudi organizatorjem Občini Velike Lašče, Javnemu zavodu Trubarjevi kraji ter KUD Primoža Trubarja za odlično prireditev ob dnevu reformacije 2015. Zapisala: mag. Ana Porenta Foto: Barbara Pečnik in Niko Samsa 120 let kočevske železnice Predstavitev knjige Karla Rustje na Trubarjevi domačiji V torek, 24. novembra, smo na Trubarjevi domačiji gostili gospoda Karla Rustjo, upokojenega inženirja in vodjo železniškega arhiva, velikega ljubitelja železnic in avtorja številnih knjig o železniških progah na Slovenskem. Njegova knjiga je nastajala več let, v času priprave gradiva pa smo ga spoznali tudi na Trubarjevi domačiji. V študijskem krožku UTŽO Velike Lašče Naš kraj včeraj, danes, jutri smo si v šolskem letu 2012/2013, ravno ko je kočevska proga praznovala svojo 120. obletnico, za osrednjo temo naših srečanj izbrali kočevsko železnico. Naključje je prineslo, da se nam je takrat oglasil gospod Rustja in nas poprosil za pomoč pri zbiranju lokalnih zanimivosti, fotografij in različnih zgodb, preko katerih živi v našem okolju kočevska železniška proga. Seznanil nas je s svojim raziskovanjem, študenti pa so mu razkrili delček svojih spominov na progo in vožnjo po železnici ter ga napotili naprej do posameznih informatorjev. Že takrat smo ga povabili, da bi knjigo, ko bo dokončana, predstavil tudi pri nas. Knjigo je v letošnjem letu izdal Pokrajinski muzej Kočevje, uredila pa jo je direktorica muzeja Vesna Jerbič Perko, ki je v oktobru dala tudi pobudo, da knjigo predstavimo na Trubarjevi domačiji. Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, avtor knjige Karel Rustja in Barbara Pečnik. (foto: Niko Samsa) Na prireditvi je uvodoma Vesna Jerbič Perko predstavila, kako je prišlo do sodelovanja med muzejem in avtorjem in do izdaje knjige ter predstavila, kaj sta gradnja železnice in železniški promet pomenila v vsakdanjem življenju prebivalcev ob progi. Sledilo je izčrpno in zanimivo predavanje gospoda Rustje, v katerem je obiskovalcem podal vse osnovne informacije, o pomenu kočevske železnice v okviru slovenskega železniškega prometa, zakaj in kako je prišlo do gradnje, koliko časa je gradnja trajala, kakšne so bile tehnične lastnosti železnice, vlakovnih kompozicij in železniške infrastrukture nekdaj, kakšne so sedaj, kako je proga vplivala na videz pokrajine, prostora, kaj je bil njen gospodarski pomen in kaj je pomenila za prebivalce. Sledila so številna vprašanja vedoželjnih obiskovalcev, ki so bila dokaz, da je tema zanimiva in da železnica v teh krajih še vedno živi, čeprav potniški vlak tu že dolgo ne vozi več. Za prijetno vzdušje na prireditvi so, tako kot je že v navadi in nasploh odlika velikolaških prireditev, poskrbele odlične mlade glasbenice Glasbene šole Ribnica, Oddelka Velike Lašče: Lana Matelič, Eva Pečnik, Špela Kokošinek, Mojca Kokelj in Zala Stare (spremljava: Kristina Pečnik, mentorja: prof. Ivo Vlašič in prof. Danica Kavrakova Žganjar). Barbara Pečnik, JZ Trubarjevi kraji Kultura 21 TROBLA 7/2015 Šiška Deluxe Minila so leta, morda že več kot desetletje, kar sem med Laščani nazadnje čutil tako vznemirjenje, vezano na laško kinodvorano. Na sobotni jutranji kavi, ki sva jo z ženo pila v enem izmed velikolaških lokalov, se je povsod šušljalo in govorilo o filmu Šiška Deluxe. Pravzaprav je minilo že kar nekaj let, kar sem sam nazadnje zašel v Levstikov dom na ogled filma. Usoda velikolaškega kina je namreč podobna usodi drugih podeželskih kinodvoran. Z digitalno televizijo, ki v domač naslanjač prinaša poplavo programov, s širokopasovnim internetom, ki omogoča pretok najnovejših filmov na domače računalnike, preden ti sploh pridejo v kino dvorane, ter z odprtjem kinodvoran v velikih nakupovalnih središčih so podeželske kinodvorane postale vse bolj prazne. Zadnji žebelj v njihovo krsto pa je zabila digitalizacija filmov, saj se filmi ne vrtijo več s traku ampak z digitalnih medijev. Celotna digitalna tehnika s projektorjem, ki tako predvajanje omogoča, pa stane od 100.000 evrov dalje, kar je seveda za podeželske kinodvorane, ki so v rokah društev, kot je KUD Primož Trubar, popolnoma nedosegljivo. Tako je pred dvema letoma tudi Občina Velike Lašče dvignila roke nad laškim kinom in prenehala subvencionirati kinopredstave. In tako je v Velikih Laščah nastalo mrtvilo na tem področju, vse do Šiške Deluxe. Dvorana Levstikovega doma je bila na prvi zasneženi večer nove zimske sezone prijetno topla in spodobno napolnjena, število obiskovalcev je seglo skoraj do številke 100. Pričelo se je brez šumenja kokic, brez srkanja kokakole in brez reklam. Zgodba o treh prijateljih v poznih 30. letih, ki večino dneva preživijo v družbi drug z drugim, saj v življenju niso uspeli v ničemer. Nimajo služb, nimajo denarja in nimajo žensk, dokler eden izmed njih, Fedr, ob smrti tete šivilje ne podeduje majhnega poslovnega prostora v Šiški. Potem se jim življenje obrne na glavo. Morda malce nenavadno, obenem pa osvežujoče, za enega najbolj trofejnih slovenskih režiserjev, Jana Cvitkoviča, je žanrsko film predvsem komedija, čeprav jo uvrščajo v zvrst komične drame. Kakorkoli že, gre za dobro komedijo, ki ne pretirava s poceni šalami na prvo žogo, pač pa vanjo prinaša tudi mnoge zelo resne življenjske teme. Morda se film loteva že kar preambicioznega števila resnih tem, kot so brezposelnost, droge, alkoholizem, družinska tragedija, razpad Jugoslavije in JNA, homoseksualnost in podobne. Glavni junaki v filmu nosijo ista imena kot igralci v zasebnem življenju. Tako ni naključje, da veliko dogodkov v filmu izhaja iz njihovega resničnega življenja, saj je scenarist in režiser Cvitkovič razvil zgodbo na treh fantih, ki jih je poznal iz vsakodnevnega življenja. Zato se glavni igralci niso prijavili na avdicijo za film, ampak jih je režiser le obvestil, da bodo igrali v njegovem filmu. Morda ravno zaradi navezave na resnične ljudi in resnične izkušnje film krasijo dobri dialogi, ki gredo lepo v ušesa, so zelo življenjski in vsakdanji, predvsem pa so zabavni in smešni, česar v slovenskem filmu nismo pogosto deležni. Zaradi vsega omenjenega je ogled Šiške Deluxe zagotovo zabavna izkušnja, in film je vreden ogleda. Šiška Deluxe ima tudi zanimiv način distribucije. Filmska ekipa namreč obiskuje kraje po Sloveniji in tako predstavlja film. Pristop, ki predstavlja prej izjemo kot pravilo v slovenskem filmu, se je izkazal za uspešnega, saj tako v kinodvorane pride več obiskovalcev. S tem ko se več ljudi zabava ob ogledu kvalitetnega slovenskega filma, pa ekipa filma Šiška Deluxe pomaga rušiti negativne stereotipe o slovenskem filmu. Tako je po koncu projekcije tudi v dvorano Levstikovega doma vstopila napovedana ekipa ustvarjalcev filma, in sicer dva izmed glavnih junakov Marko Miladinovič -Mile in Žiga Fodransperg - Fedr ter del produkcijske ekipe. Stekel je prijeten pogovor o filmu, v katerem smo izvedeli za marsikatero prigodo, ki je nastala tekom snemanja. Mile je izpostavil svoje zadovoljstvo in veselje, da je ponovno v Velikih Laščah, ki jih dobro pozna, saj je njegova mama doma z Male Slevice. Sledilo je še druženje z ekipo v bližnjem lokalu čez cesto. Zaradi uvodoma omenjene problematike digitalizacije filmov je bila projekcija izvedena v improvizacijskem stilu, vrednem nekaj tisoč evrov namesto prej omenjenih 100.000. Potreben je bil samo sodoben Blu-ray predvajalnik ter domač video projektor, ki je bil pravzaprav edina šibka točka večera. Zaradi projektorja namreč nismo bili deležni najbolj kvalitetne slike na velikem platnu. Da bi film zares zasijal v svoji polni podobi, bi bil potreben vsaj sodoben projektor visoke ločljivosti. Tak projektor bi bil večnamenski in bi ga lahko v prihodnje koristili za mnoge kulturne prireditve v občini ter za vsaj delno oživitev kinodejavnosti. Nekaj tisočakov, kolikor bi taka pridobitev stala, je finančno prevelik zalogaj za KUD Primož Trubar, zato bi bilo smiselno, da se vključi v prihodnji občinski proračun, ki ježe na mizi. Rok Borštnik TROBLA 7/2015 22 Kultura Likovne razstave na Trubarjevi domačiji in na gradu Turjak Letošnjo sezono likovnih razstav na Trubarjevi domačiji in na gradu Turjak smo skorajda zaključili. Zvrstilo se je pestro število umetnikov in umetnic, katerih razstave smo predstavljali sproti v občinskem glasilu in na spletni strani Javnega zavoda Trubarjevi kraji, sedaj je že čas za priprave programa za naslednje leto: Na Trubarjevi domačiji si lahko sicer še vse do konca leta ogledate likovno razstavo akademskih slikarjev Sama Kovača in Mitje Ficka, in sicer v odpiralnem času Trubarjeve domačije - vsak dan med 9. in 17. uro. Na gradu Turjak pa smo program razstav zaključili z območno likovno razstavo JSKD Ljubljana okolica z naslovom »Kvadrat in krog, kocka in krogla«, ki je bila na ogled med 1. in 18. oktobrom 2015. 1 -• ©f I A ¿m ik m • 9 t$® V y> O njej je Tatjana Avsec, vodja izpostave, zapisala: Razstava na gradu Turjak: Kvadrat in krog, kocka in krogla Prvega oktobra smo ob violini Alexandra Gushchina odprli že 18. območno likovno razstavo JSKD Ljubljana okolica, osmič na gradu Turjak. Bilo je kvadratno in okroglo. Letošnja razpisana tema KVADRAT in KROG, KOCKA in KROGLA (razpisal jo je JSKD RS) je likovne ustvarjalke in ustvarjalce po vsej Sloveniji nagovorila k delu na kvadratnih ali okroglih nosilcih, na katerih naj bi tudi prevladovale oblike, povezane ali izpeljane iz kvadrata in kroga. Avtor teme je akademski slikar Janez Zalaznik, ki je letos pri JSKD RS izdal istoimenski priročnik, v katerem lahko preberemo: »Za XX. stoletje bi z malo pretiravanja lahko trdili, da gre za dobo, ki jo kvadrat neizprosno označuje. Umetniki, predvsem tisti, ki so stremeli k ustvarjanju na osnovi abstraktnih, geometrijskih oblik, so v kvadratu našli odličnega sogovornika. Radi so imeli njegovo neobremenjenost s pravokotniško dilemo - »ali figura ali krajina«. Skupaj s krogom je kvadrat predstavljal obliko popolne skladnosti in uravnoteženosti, s tem pa je postal ustrezen ideal v kaotičnem času družbenih prevratov, gospodarskih zlomov in svetovnih vojn.« (Janez Zalaznik, Kvadrat in krog, kocka in krogla, JSKD RS, 2015) Na naši območni razstavi smo lahko videli dela 31 likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev z območja Ljubljana okolica (9 občin, ki jih pokriva izpostava JSKD Ljubljana okolica). Strokovno jih je ocenila selektorica akad. slikarka ANA SLUGA in kar 14 od teh izbrala za regijsko razstavo T Osrednje Slovenije, ki je trenutno na ogled v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki, 3. decembra pa bo prestavljena še v KULT 3000 v Ljubljani. Razstava bo selekcionirana še do državne ravni, katere selektor bo tudi Janez Zalaznik. Likovniki, ki delujejo na našem območju, nas iz leta v leto prijetno presenečajo s svojim znanjem in širino, kar se odraža v vedno večji kakovosti območnih razstav in številu izbranih na regijsko, tudi državno raven. To pa je nedvomno rezultat njihovega pridnega, nenasitnega raziskovanja in izobraževanja kot tudi povezovanja v društva in skupine. Vsem ustvarjalcem se zahvaljujemo in čestitamo za odličen prispevek k še eni razstavi na Turjaku in širše! Tatjana Avsec JSKD Ljubljana okolica Kultura 23 TROBLA 7/2015 Koncert ob dnevu pedagoških delavcev Majda Kočar UČITI Glasbena šola Ribnica je letošnji dan pedagoških delavcev, ki se sicer praznuje na začetku oktobra, zaradi obveznosti prestavila na 4. november. Vendar navdušenja ni manjkalo. Zaposlenim v šolah in vrtcih manjka časa za druženje in izmenjavo izkušenj. Posebej v sedanjih časih elektronskih medijev in družabnih omrežij včasih pozabimo, da je osebno druženje zelo pomembno. Letno srečanje učiteljev in ravnateljev OŠ Ribnica, GŠ Ribnica in vzgojiteljev vrtca Ribnica je potekalo v Glasbeni šoli Ribnica. Ob tej priložnosti je bil za prisotne izveden tudi koncert, na katerem so kolegom zaigrali učitelji GŠ Ribnica. Nastop sta organizirala in na njem zaigrala Mirjana Zeljič Brnčič (klavir) in Gašper Dolgan (flavta), poleg njiju pa so^ točke prispevali tudi Danica Kavrakova Žganjar (violončelo), Aleksander Oražem (klavir), Vito Opeka (tolkala), Viktor Papež (kitara), Špela Obšteter (citre), Naja Zapušek (sopran), Dejan Herakovič (bariton), Kristina Pečnik (klavir). Za posebno presenečenje in višek nastopa so ravnateljica Majda Kokošinek, Viktor Papež in Mirjana Zeljič Brničič povabili pesnico Majdo Kočar, ki je posebej za to priložnost napisala in zrecitirala pesem. Z njenim dovoljenjem jo prilagamo k članku. Po koncertu se je v prostorih glasbene šole nadaljevalo druženje, zanimivi pogovori ter izmenjave izkušenj ter rešitev. Dogodek nas je ponovno utrdil v prepričanju, da je tovrstno druženje potrebno in koristno. Sprašuješ se, kdo sem. Rada imam vlake, nebo. Rada imam pesem in ptice v njej. Nasmehe in mavrico. Ceste in mesta. Barve na koži ljudi. Besede, ki sprašujejo v različnih jezikih sveta. Raje seštevam stiske rok, kot odštevam, kar imam. Zato sem lahko tvoja učiteljica. In ti, učenec moj... Si roža? Si kapljica dežja? Si majcena pravljica pred velikimi vrati spoznanj? Rasteš v visoko drevo? Ne morem ti narisati srca v skorjo, mislim, da to boli. Tudi drevo. A verjamem: mlad, nepopisan listek si, rasteš v mavričnih barvah. In ne drznem si predstavljati, kako naj ti dam ime. Skrivnost si. To je tvoje ime. Le dva Človeka sva. Vzleti!!! Bodi nebo nad samim seboj! Johann Strauss ml. NETOPIR (izseki iz operete) Nastopajoči: Rebeka Radovan, Rozalinda (Eisensteinova soproga) Al Vrezec, Eisenstein (Rozalindin soprog) Klemen Torkar, Alfred (Rozalindin ljubimec), notar Blind in princ Orlovski Petra Vrh Vrezec, Adela (služkinja pri Eisensteinovih) Glasbena šola je nadaljevala svojo tradicijo in 20. 11. nastopila v vrtcih, kjer so nastopi učencev in učiteljev šole vedno lepo sprejeti ter pomenijo začetek glasbene vzgoje otrok. Članek zaključujemo s pesmijo ge. Majde Kočar, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Martin Lavrič in Mirjana Zeljič Brnčič Nataša Valant - glasbeni vodja in pianistka Zvone Šedlbauer - režija Levstikov dom Velike Lašče, sreda, 30. december 2015, ob 18. uri Se želite nasmejati intrigam, zapletom in radoživostim dunajskega meščanstva, naužiti petja in plesa ob prijetni glasbi dunajskih valčkov? Zgodba, poimenovana Netopir, je operetni biser, znamenita mojstrovina "kralja valčkov" Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev, in verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva. Vstopnina 9 EUR, za otroke 5 EUR. Vstopnice bodo na voljo uro pred prestavo na blagajni Levstikovega doma. Lepo vabljeni! TROBLA 7/2015 24 Naša dediščina / Mladi v Žagarska zbirka na Trubarjevi domačiji Poleg tega, da na Trubarjevi domačiji ohranjamo Trubarjevo izročilo, je pomemben del našega dela tudi ohranjanje tradicije žagarstva in mlinarstva. V ta namen na Temkovi žagi urejamo žagarsko zbirko z maketami žag, žagarskim orodjem in pečnico. Zbirko ves čas dopolnjujemo, evidentiramo in dokumentiramo njeno gradivo, zbiramo gradivo o zgodovini žagarstva v dolini Rašice, vse to pa vključujemo v izobraževalne programe, ki so v prvi vrsti namenjeni šolarjem, pa tudi odraslim. Za vse, vedno znova dopolnjevano gradivo o zgodovini žagarstva ne samo na Trubarjevi domačiji, ampak na območju celotne doline Rašice z vsemi njenimi pritoki, si prizadevamo, da bi bilo čim bolj na voljo obiskovalcem. V ta namen je zbirka opremljena z informativnimi tablami, želja pa je, da bi si lahko vse te vsebine obiskovalci ogledali tudi na sodoben digitalen način. Kaj smo počeli v letošnjem letu? Raziskali smo precej arhivskega gradiva v zvezi z žagarstvom na našem področju, pridobili slikovno gradivo ter ustno gradivo naših informatorjev iz doline, s pomočjo Nika Samsa iz KUD Primož Trubar Velike Lašče pa smo nadaljevali tudi snemanje naših informatorjev. Med drugimi nas je konec oktobra obiskal Žagar Ivan Ogrinc iz Brež, ki nam je prikazal, kako poteka štancanje žaginih listov, nam povedal, kako je potekalo delo na njegovi žagi, ko je še sam žagal, pa tudi marsikatero zanimivost iz zgodovine njegove družine, ki je povezana tudi z našo Mišjo dolino. Ivan Ogrinc s štanco na snemanju na žagi 30.10.2015 Že v letu 2011 so bili na pobudo Antona Prelesnika, sodelavca pri urejanju žagarske zbirke, in v soglasju z Muzejem Ribnica na Temkovo žago preneseni deli Ogrin-čeve žage iz Brež. Lastnik Ivan Ogrinc je načrtoval podrtje žage, želel pa je, da se ohrani vsaj del žagarske zapuščine Domačija pri Žagnih v Brežah ok. 1900, zasebni arhiv Ivana Ogrinca, Breže 1 njegove družine, zato je Trubarjevi domačiji podaril nekatere ohranjene predmete (štanco, gabo, cokel ...). V letošnjem letu smo namestili dodatne informativne table, ki breško žago tudi podrobneje predstavljajo. Izdelavo je financirala Občina Velike Lašče. Ogrinčeva žaga (pri Žagnih) v Brežah pri Ribnici velja za eno najstarejših v ribniški dolini. Žaga in mlin v Brežah sta menjala lastnika s prodajo leta 1831. Kupil ju je Andrej Rus, rojen na Beli Vodi v občini Loški Potok. Pozneje se je preselil v Ribnico na št. 50, kjer je bil posestnik Andrej Fegez (po domače pri Fegcu, potem pri Žagnih). V 80. letih 19. stoletja je bil dedič posestva, mlina in žage v Brežah Andrejev sin Janez Rus, ki je potem kmetijo prepustil sinu Ivanu Rusu iz prvega zakona in se s tretjo ženo in neporočenimi otroki preselil v Ribnico. Z novim letom 1883 je v Ribnici odprl gostilno, kasneje pa se je še dvakrat poročil. Imel je še trgovino s špecerijo in manufakturo, ukvarjal pa se je tudi z lesno trgovino. Umrl je leta 1918. Sin Ivan je imel štiri otroke, sina in tri hčerke. Doma je ostala hči Angela, ki se je, potem ko je ovdovela, drugič poročila z Antonom Ogrincem (roj. 1907) iz Podstrmca, ki je bil na žagi zaposlen kot Žagar in je po poroki nadaljeval žagarsko dejavnost. Gospodarstvo je podedoval njun sin Ivan Ogrinc, današnji lastnik. Glavna dejavnost domačije pri Žagnih v Brežah je bila žagarstvo. Žaga je ob največjih vodah delovala na tri liste. Do druge svetovne vojne je bila tu celo lesna trgovina. Kupovali so predvsem stoječi les (jelovino in bukovino), ki so ga sekali sami v gozdu in ga vozili s konji na žago. Za te namene so imeli na domačiji vedno dva konja. Na žagi so imeli zaposlenega enega ali več Žagarjev ter nekaj občasnih delavcev. Deske so prodajali v glavnem Italijanom. Poleg žage je bil mlin, v katerem sta bila dva kamna in stope. Velika posebnost je tu hiša, ki je narejena v pravem slogu takratne žagarske hiše. Omenja jo že Valvasor, in sicer naj bi bila zgrajena leta 1570. V hiši je živel tudi še Ivan Ogrinc, ki pa je kasneje na mestu nekdanjega kozolca zgradil novo hišo. Za kaj več pa pridite na Trubarjevo domačijo. Barbara Pečnik, JZ Trubarjevi kraji Informativne table čakajo na namestitev Naša dediščina 25 TROBLA 7/2015 V božičnem času sodi na mizo tudi poprtnik Poprtnik, župnek ali božični kruh z drugačnim imenom je bil v preteklosti obvezen del praznovanja božičnih praznikov. Ponekod so jih spekli že za božič in so potem vse tri božiče (božič, novo leto in sveti trije kralji) bili na mizi, razrezali so jih šele 6. januarja in pokusili so jih vsi člani družine pa tudi domače in hišne živali. Z njim so povezane številne šege. Za velikolaške kraje in Dobrepolje so značilni poprtniki ali župneki z bogatim testenim okrasjem na vrhu. Gospodinje jih večinoma spečejo na predvečer zadnjega božiča praznika Svetih treh kraljev. Prav akcijam Gostilne pri Kuklju in Vanje Damjanič že konec prejšnjega stoletja velja zahvala, da so to tudi kraji s to najbolje ohranjeno živo dediščino, ki sedaj vleče za seboj ostale kraje po Sloveniji, kjer je bila ta dediščina že skoraj pozabljena. Od leta 2013 je ta dediščina del Registra žive kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, in v novembru je bilo vpisanih že 8 nosilcev dediščine priprave poprtnikov (skupin gospodinj iz različnih predelov Slovenije). Poprtnik ali župnek je obredni kruh, ki ima svoje mesto v družini. Zato so vse delavnice, razstave in ostale akcije namenjene predvsem temu, da se ta dediščina ponovno oživi tudi tam, kjer je bil prenos teh tradicionalnih znanj z ene generacije na drugo prekinjen. V Trobli ste lahko prebrali povabilo na 3. državno razstavo poprtnikov v Dobrepolju, nekaj dogodkov pa bo sledilo tudi v velikolaški občini. Delavnica priprave poprtnikov z Majdo Tekavec 12. decembra v Robu Delavnic priprave božičnega kruha je iz leta v leto več. Še posebej me veseli, da gospodinje svoja znanja prenašajo tudi direktno na otroke že v osnovnih šolah. Ledino sta na tem področju zaorala prav Milka Debeljak in DPŽ Velike Lašče, zgledi vlečejo in delavnice imajo letos tudi v Dobrepolju, Loškem Potoku in Loški dolini. Dostop do večine akcij, ki v tem času tečejo po Sloveniji, najdete v Koledarju dogodkov na spletni strani Zavoda Parnas (zavod-parnas.org). Če se želite veščin priprave poprtnikov naučiti tudi vi, vas vabimo na delavnico priprave poprtnikov z Majdo Tekavec, ki bo v soboto, 12. decembra, ob 9. uri v PARNAS centru v Robu. Po receptu Majde Tekavec boste potrebovali: 1 kg moke (lahko je pol ostre), 1/2 I mleka, 1 kocko kvasa, malo soli, do 100 g sladkorja, 3 jajca, šilce ruma, naribano limonino lupinico, vanilin sladkor, do 1/2 zavitka masla (125 g). Pripomočki: 2 kuhinjski krpi iz blaga, nožek, večjo leseno kuhalnico, manjši lonček za segrevanje mleka oz. masla, posodo za pripravo (mesenje) testa, pladenj iz pečice ali model (večjo posodo ali tortni model) za peko, peki papir, manjšo rjuho ali prt za pokrivanje testa in poprtnika med vzhajanjem. Delavnica bo trajala predvidoma do 12.30, nato pa boste poprtnike odnesli in spekli v domačih pečicah. Vstop je prost, delavnico vam podarjata Zavod Parnas in Majda Tekavec. Še prav posebej ste na delavnico vabljeni mladi - obeh spolov! Zaradi omejenega števila mest vas prosimo, da se na delavnico predhodno prijavite: 041 833 456 (Metka) ali info@zavod-parnas.org. Razstava poprtnikov 3. januarja v Robu V dogovoru z gospodinjami DPŽ Velike Lašče pripravljamo razstave poprtnikov izmenično - eno leto v Velikih Laščah, naslednje leto v Robu. Zato vas vabimo na razstavo poprtnikov, ki bo v NEDELJO, 3. januarja, od 8:30 do 16n v PARNAS centru v Robu. Ob 8:45 bo robarski župnik poprtnike blagoslovil, v spremljevalnem programu pa si boste lahko ogledali film o poprtnikih, izdelali tička ali izmenjali svoje izkušnje o pripravi poprtnikov. Razstava ne bo ocenjevalna, letošnja rdeča nit razstave pa bo v simboliki okraskov na poprtnikih, ki imajo danes predvsem krščanski pomen, nekaj pa jih sega še v predkrščanski čas in prenašajo nepisana sporočila daljnih prednikov. Razstavo preko občinskega razpisa za kulturo podpira tudi Občina Velike Lašče. Prijave za sodelovanje na razstavi zbiramo v Zavodu Parnas. Po razstavi boste svoj poprtnik lahko odnesli, nekaj poprtnikov pa bomo prepeljali na Gradež, kjer bo pokušina poprtnikov ob tretjem vodenem sprehodu po razstavi jaslic na Gradežu. Metka Starič, Zavod Parnas VABILO Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije, Zavodom Pamas in Občino Dobrepolje 10. in 11. decembra 2015 prireja 3. DRŽAVNO RAZSTAVO POPRTNIKOV IN PRAGIH PRAZNIČNIH BOŽIČNIH KRUHOV. Vabimo vas, da s svojim poprtnikom ali drugim božičnim kruhom sodelujete na državnem tekmovanju in razstavi. Prijavite se na tel: 051726-023 ali elektronski naslov: dpz.dobrepoljestruge@gmail.com. Program: Četrtek, 10.12.2015 11.30-14.00: Sprejem poprtnikov v Jakličevem domu (Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje) v prostorih Društva upokojencev. Prispevek ob oddaji izdelka je 5€. 14.30: Ocenjevanje tričlanske strokovne komisije Petek, 11.12. 2015 9.00: Odprtje razstave 9.30-17.30: Vodenje po razstavi za skupine in posameznike 16.00: Novinarska konferenca 16.30: Okrogla miza "Priprava poprtnikov kot živa mojstrovina državnega pomena" v organizaciji Zavoda Parnas. Okrogla miza bo potekala v veliki dvorani. 17.30: Blagoslov poprtnikov 18.00: Podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom. Temu sledi ogled razstave in pogostitev. V času razstave bo na ogled dokumentarni film Poprtnik v veliko-laških krajih in Dobrepolju. Razglašen bo tudi najlepši poprtnik po izboru obiskovalcev. Sobota, 12.12. 2015 17.00-20.00: Nekaj poprtnikov bo na ogled v preddverju velike dvorane Jakličevega doma. Vljudno vabljeni! TROBLA 7/2015 26 Naša dediščina / Mladi S poprtnikom med Slovence na Hrvaškem V sklopu praznovanj dneva reformacije smo se sodelavci Zavoda Parnas že četrtič odpravili med Slovence v Zagreb. Na povabilo Sveta nacionalne manjšine mesta Zagreb smo jim tokrat poleg Trubarja predstavili še našo nesnovno dediščino priprave božičnih kruhov -poprtnikov. Navdušenje nad delavnico v Slovenskem domu v Zagrebu tudi med odraslimi Na delavnici priprave poprtnikov so mladi in starejši skupaj z Majdo Tekavec zamesili testo za poprtnik, se učili oblikovati okraske in spekli več manjših poprtnikov. H Majda Tekavec in Drago Šonc med rezanjem ravnokar s —-■■T spečenih poprtnikov Na osrednji prireditvi je prisotne najprej nagovoril Drago Šonc, predsednik Sveta slovenske narodnostne manjšine, nato pa je mag. Klemen Fele s Turjaka povezal elemente nesnovne dediščine s Trubarjevim izročilom, vsi prisotni so mu z zanimanjem prisluhnili. Metka Starič je predstavila dediščino priprave poprtnika in z njo povezane akcije, ki jih Zavod Parnas pelje skupaj s številnimi nosilci dediščine iz različnih koncev Slovenije. Sledil je ogled filma Poprtnik iz velikolaških krajev in Dobrepolja ter pokušina ravnokar spečenih poprtnikov. Obiskovalci prireditve so bili navdušeni in stekli so tudi dogovori o sodelovanju prisotnih gospodinj na letošnji državni razstavi poprtnikov v Dobrepolju. Med številnimi udeleženci dogodka sta bili tudi predstavnici slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, Ivanka Filipan in Kristina Kliner. Da je organizacijsko vse potekalo brez težav, je ponovno skrbela tajnica Sveta Agata Klinar Medakovič. Obisk predstavnikov Trubarjevih domačih krajev je pri Slovencih po svetu vedno posebno doživetje in odpira nove priložnosti za sodelovanje. Eden od rezultatov sodelovanja bo viden tudi na razstavi »Božič nacionalnih manjina«, ki je na ogled od 28. novembra do 10. januarja 2016 v Etnografskem muzeju v Zagrebu. Tam se med številnimi manjšinami na Hrvaškem slovenska manjšina predstavlja s poprtnikom, ki so ga spekle udeleženke po Majdini delavnici, ves čas pa bo obiskovalcem na ogled tudi dokumentarni film Poprtnik v velikolaških krajih in Dobrepolju. Metka Starič, Zavod Parnas Trubarjev glas Povzetek nagovora Klemena Feleta (Na avtorjevo željo zapis besede Rašca in tvorjenk iz te besede ni lektoriran.) Jezik je človeku tisto najbolj notranje, prenaša, širi se kot virus, v jeziku mislimo, pišemo, govorimo in čutimo, obenem je nekaj zunanjega, nekaj, kar smo prejeli od drugih kot dar, nekaj, česar nikoli v celoti ne obvladamo in (s)poznamo. Zato hermenevtika, veda o razumevanju, razlaganju in uporabi besedil, pravi, da je edina bit, ki jo lahko razumemo, prav jezik (prim. Cadamer - viri na koncu tega zapisa). Brez jezika tudi ni dediščine, še manj žive dediščine, ki v naša življenja zareže smisel in pomen minulega, ga naredi za tisto, kar stopi živo pred nas. Zato ni čudno, da je bilo v številnih jezikih izraženo isto prepričanje o odlikovanosti lastnega jezika. Tudi Slovenci smo prepričani, da je slovenščina najlepši, najtežji in slovnično najbolj zapleten jezik na svetu. Ko iščemo njeno poreklo, njen izvor, ne moremo mimo prvega slavnega Raščana, ki nas je poklical kot lube Slovence, v prevodih, predgovorih in pesmih zasnoval umetni jezik, ki ga razumejo vsi govorci in pisci slovenščine, ter tako sprožil več kot petstoletno zgodbo slovenskega knjižnega jezika. Z nekaj drznosti bi nesnovno dediščino lahko poimenovali duhovna dediščina. Kaj nam torej pove Trubarjev glas po več kot pol tisočletja? Skušajmo mu prisluhniti. Kaj vemo in predvsem: česa ne vemo in verjetno nikoli ne bomo vedeli. A pojdimo po vrsti: ime, priimek, datum in kraj rojstva. Zadeva se zaplete že pri priimku. Primož se rodi Mihu (Mihelj, Michael) in Jeri Malnar (nem. Mull(n)er). In Jerin dekliški priimek je Trobar, pogost priimek na Rašci že v petnajstem stoletju. Z Malnarjevim Mihom se omoži leta 1499. Tako pravijo turjaški urbarji, ki jih je za nas odprl Boris Goleč (prim. Goleč). Primož Trubar je torej priimek vzel po svoji materi. Zakaj je to storil, verjetno nikoli ne bomo vedeli. Zna biti, da je to tako zato, ker so ga v vasi pač klicali Trobarjev Primož. Trobarjevi so bili številna raščiška družina, imeli so več mlinov, svakovega kot tudi kasneje hubo je prevzel Miha Malnar, tesar in cerkveni ključar. Njegov sin se je vsaj od šolanja na Reki naprej podpisoval kot Trubar, Truber in po latinsko Truberus. Etimologija njegovega priimka prinaša vsaj tri razlage. Bodisi od glagola »trobiti«, trobar ali trobentač, ki bi ga lahko v hrvaškem okolju prilagodil iz troblje v trubo. Morda je kdo izmed prednikov trobil na turjaškem gradu in tudi sicer. Bodisi iz okrajšanega priimka Otrobar, kar spet kaže na mlin in ostanke mletja žita (tako pravi zgodovinar in slovenist Igor Grdina). Tretja možnost kaže na posebnost obraza, ust, ustnic, torej iz pridevnika trobast. Naša dediščina 27 TROBLA 7/2015 Kot datum rojstva Primoža Trubarja velja 8. junij 1508. Nimamo niti rojstnega niti krstnega lista. Bolj vestno so se vodile krstne knjige šele po Tridentinskem koncilu, lahko rečemo po rojstvu prvih slovenskih knjig, torej po letu 1550. Iz Trubarjevih besedil, ko piše, koliko je star, včasih izračunamo leto 1507, včasih 1508, včasih 1509. Zadeva je problematična, ker se letnica v knjigi lahko ne ujema z dejanskim letom izdaje, zlasti pa seveda ne z letom, ko je Trubar zapisal število svojih let. Še danes različno zaokrožujemo število svojih let, ko nas kdo vpraša, koliko smo stari. Na lesorezu, iz katerega odtisa vemo, kako je izgledal veliki Raščan, je letnica 1578 in zapis, da je star 71 let. Leto 1508 bi bilo torej točno le v primeru, da so starost zapisali leto kasneje oziroma če se je portret natisnil leto kasneje ali pa če letnica ne govori o letu izdelave lesoreza. Vemo torej, da je bil Primož Trubar rojen junija, za leto in dan rojstva pa ne moremo trditi z gotovostjo in je in bo obveljala pač skladnost z njegovim praznikom. Datum krsta je 9. junij 1508, krstil ga je verjetno župnik Jernej Krek. Za kraj rojstva je veljala hiša v vasi, potem Temkov mlin, kjer je danes Trubarjeva domačija, danes vemo, da je bil Trubar rojen v Šklopovem mlinu, ki je nekaj sto metrov višje od domačije po reki Raščici in nosi danes številko Rašica 39. Temkov mlin je upravljal Trubarjev stric; verjetno je bil leta 1528, ko so Turki požgali Rašco (tudi cerkev sv. Jerneja), uničen. Obstaja tudi domneva, da Šklopovega mlina, ki je nekoliko oddaljen, niso požgali. Boris Goleč je sestavil imaginarni rojstni list Primoža Trubarja, kjer si lahko ogledamo še nekatere druge podatke in iz katerega lahko vidimo, kako težko je rekonstruirati več kot pol tisočletja staro mesto, od koder je prišel Trubarjev glas. Iz dokumenta, iz osebne izkaznice ali potnega lista pa seveda ne izvemo ničesar bistvenega o človeku, služijo nam predvsem za ugotavljanje identitete. Štejejo zgolj dela in čas, ki je rabelj hudi, pokaže, koliko ta dela pomenijo. Za seboj je pustil 31 knjig. Prva knjiga, Katekizem, njeni prvi stavki v slovenščini nam povedo že tudi to, kar še danes združuje in kaže pot iz razprtij: Enu kratku podučene s katerim vsaki človik more v nebu priti. GNADO, MIR, MILOST INU VSE DOBRU od Buga očeta skuzi Jezusa Kristusa, gospudi inu odrešenika našiga, veden inu zvejstu prosim. Bistvo celotnega Trubarjevega dela je vera, utemeljena v ljubezni. Stava je visoka, gre mu za večni leben, za večno življenje. Do tega želi pomagati priti prav vsakomur. Kar zadeva vero, danes tudi verni slabo sledijo Trubarju, malokdo prebira Sveto pismo, še več je takih, ki v tej največkrat natisnjeni knjigi vidijo le zmote, ki jih je znanost že zdavnaj ovrgla. Trubar tako po Svetem pismu do dneva natančno izračuna starost Zemlje. Seveda se mu lahko smejimo, a vprašajmo se raje, kako se bodo smejali čez 500 let našim meritvam, mnenjem, naši zdajšnji vednosti. Kot da nočemo ločiti plev od zrnja. Brezverstvo, brezboštvo in poganstvo so bili znani že Trubarju, pokazati želi, kako naj ljudje živimo, da nam bo dobro, da pridemo v nebo. iz večnosti življenja sledi neskončna odgovornost, te zoprne misli pa se znebimo tako, da zanikamo samo večnost in kratkosti življenja ukrojimo čim manjšo odgovornost. Tako hitro pridemo do tega, da ničesar ni mogoče storiti. Trubar je neverjetno trmast in vztrajen, a vendar prosi za gnado, mir, milost in dobro. Vselej in zvesto. Kar zadeva ljubezen, nas večina ne pride dlje od samoljubja, ljubezen čutimo in udejanimo vsaj včasih pri najbližjih, da pa bi ljubili cel narod ali celo vse človeštvo in stvarstvo, tega enostavno nismo zmožni. Trubar glede ljubezni sledi Platonu, ki v dialogu Simpozij (kar pomeni gostija!) ali o dobrem opiše srečanje Sokrata in Diotime. In Diotima mu razloži, da obstaja več vrst ljubezni, vsaka višja vsebuje prejšnje. Od ljubezni do enega telesa, enega človeka proti ljubezni do vseh ljudi in še naprej. Trubar v svojih besedah in dejanjih izpolni tisto višjo ljubezen, trdimo lahko, da je bil to človek, ki je res ljubil svoje ljube Slovence. In seveda tudi Nemce, med katerimi je skoraj 33 let maševal. Imel je tri velike ljubezni in trikrat se je poročil, preživeli so ga trije otroci. In seveda knjige. Naj sklenem še z dvema, s tremi Trubarjevimi besedami, ki jih danes skorajda ne poznamo več. Bliža se dan reformacije in mesec oktober je Trubar imenoval kozoprsk, mesec svojega rojstva pa rožencvit. Za žensko, ki tudi najmodrejšega med Atenci uči o ljubezni, je Trubar uporabil prekrasno, a žal izginulo slovensko besedo: možica. Klemen Fele Viri: 1. Hans Ceorg Cadamer: Resnica in metoda, LUD Literatura, Ljubljana, 2001 2. Boris Colec: Primož Trubar, prispevki k življenjepisu, elektronska izdaja, 2014: http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ (3. 11. 2015) 3. Jože JavorSek: Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986 4. Platon: Zbrana dela, Mohorjeva Celje, 2004 5. Zvone Štrubelj: Pogum besede, Primož Trubar, 500 let, 15081586, Celovška Mohorjeva, 2009 (2. izdaja) 6. Primož Trubar, Kozma Ahačič, Igor Crdina: Primož Trubar.doc: za domišljijsko potovanje in domače branje, Rokus Klett, Ljubljana, 2008 TROBLA 7/2015 28 Naša dediščina / Mladi RAZSTAVA JASLIC V SKRITIH KOTIČKIH GRADEŽA OD NEDELJE, 20. DECEMBRA 2015, DO NEDELJE, 3. JANUARJA 2016 NEDELJA, 20. DECEMBRA 2015, OB 17.30 odprtje razstave pri Sušilnici sadja Gradež kulturni program praznična tržnica z okrepčili in darili voden ogled jaslic (lani je bilo razstavljenih kar 216) NEDELJA, 27. DECEMBRA 2015, OB 17.30 kulturni program praznična tržnica z okrepčili in darili voden ogled jaslic Skavtske novičke Sprejeli smo novince in se podali na nove dogodivščine. Letošnje jesenovanje se je odvijalo od 13.-15. novembra v sosednji občini, na Vidmu v Mladinskem domu. V petek zvečer smo imeli sprejem novincev, tistih, ki so se odločili, da bodo začeli stopati po skavtski poti. Sprejem je potekal na prostem pod jasnim nebom, kar je pripomoglo k častnosti in temu primernemu vzdušju. V soboto so se začeli izzivi in so potekali čez ves dan. Namenjeni so bili tistim, ki so si zaslužili, da pridobijo skavtsko ime. Morali so ves dan nositi kroj, pri telovadbi so delali posebne vaje, tekli so malenkost dlje od ostalih, za kosilo so dobili drugačno porcijo makaronov, za sladico pa zelo zdrav koktail. Zvečer, preden smo odšli spat, so morali s pomočjo namigov najti svojo spalko nekje na Vidmu. Izzivi so bili zanimivi in predvsem zabavni. Gospodu župniku smo v zahvalo pograbili listje na vrtu in obenem pobrali jabolka še za kakšno pito, ki je pa mi še ne znamo speči, a morda se bomo v prihodnosti naučili tudi to. V nedeljo pa smo se vestno udeležili svete maše. Tako smo preživeli konec tedna, poln pustolovščin, izzivov in različnih iger. Anja Vintar, Pustolovska čebelica, in Ula Pavlic, Preračunljiva žirafa NEDELJA, 3. JANUAR 2016, OB 17.30 zaključek razstave praznična tržnica, posebnost bodo slastni poprtniki zadnji voden ogled jaslic Druge dni v prazničnem času so vodeni ogledi možni vsak dan od 10. do 18. ure. Večjim skupinam Društvo za ohranjanje dediščine Gradež priporoča predhodno najavo. VABLJENI! Po dolgih poletnih počitnicah se je klan Mogočnega hrasta odpravil na jesenovanje. Poslovili smo se od vsakodnevnih rutin, zamenjali televizijo za topel kamin in odšli proti Gorenjim Kališčam. V zavetju noči, sredi kališkega gozda smo začeli načrtovanje letošnjega skavtskega leta. Po koncu načrtovanja smo prosili za pomoč in blagoslov naših načrtov in polnočnim bosope-tim sprehodom skozi gozd naredili prvi korak na našem popotovanju do sreče. Gregor Šile, Mirni fazan Mladi 29 TROBLA 7/2015 Jesen v mladinski skupini Z novim šolskim letom je nov zagon dobila tudi mladinska skupina. Tretja sobota v septembru je že vrsto let rezervirana za Stično mladih, največji festival katoliške mladine v Sloveniji. Tja se vsako leto odpravi tudi veliko mladih iz naše župnije. Letos smo v sodelovanju napolnili minibus, ki ga je finančno podprla Občina Velike Lašče, več mladih iz naše župnije pa se je odločilo tudi za poseben vlak do Stične. Festival je sestavljen iz več delov - tu sta najprej dijaški program, kjer mlade zabavajo animatorji s skeči, razmišljanji in pričevanji, ter študentski program 19 + , kjer se mladi dotaknejo tudi drugih tem. Skozi ves festival je na glavnem prizorišču tržnica različnih organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi, poseben del festivala pa so delavnice, kjer vsak najde nekaj zase. Vrhunec festivala je bila sveta maša, pri kateri je sodeloval združen mladinski zbor, ob somaševanju več škofov in duhovnikov pa jo je daroval nadškof Stanislav Zore. Po maši je Stična bend nadaljeval s koncertom, ki je pod odrom zbral veliko mladih. Stična mladih je priložnost, da znova srečaš prijatelje, najdeš nove, pomagaš kot prostovoljec, se neizmerno zabavaš, pristopiš k spovedi, znova začutiš Boga in se družiš z mladimi katoličani iz vse Slovenije. Iz naše župnije se je Stične mladih 2015 udeležilo približno 25 mladih. Konec septembra se je manjša ekipa odpravila tudi na morje na otok Kaprije, kjer smo se študentje odpočili pred začetkom študija. V oktobru so se vrstila petkova srečanja, na enem izmed njih pa nas je obiskala tudi gospa Helena Travnik, ki je kar 13 let preživela na Madagaskarju. Tja je šla kot laiška misijonarka, delala pa je kot medicinska sestra. Predstavila nam je tamkajšnje življenje, s čim se ljudje preživljajo, in tudi kakšno zanimivo izkušnjo, ki jo je doživela pri svojem delu. V novembru smo mladi pomagali pri peki kruhkov za zahvalno nedeljo, na petkovih srečanjih smo se pogovarjali o različnih aktualnih temah, še posebej veseli pa smo bili gostov - dveh bogoslovcev, ki sta prišla na pastoralni vikend v našo župnijo. Spremljala sta nas na petkovem srečanju, kjer smo se kar dolgo zadržali ob različnih vprašanjih, ki smo jima jih mladinci zastavili, pa tudi onadva sta nas kaj vprašala. V soboto, 14. 11., smo mladinci organizirali piknik ob 1. obletnici ustanovitve lokalne enote Skupnosti katoliške mladine. Prvo leto, ki je za nami, je bilo precej dejavno. Mladi smo v nedeljo, 15. 11., v luči tragičnih dogodkov v Parizu in po svetu organizirali tudi molitveno uro za mir in žrtve terorističnega napada, kjer smo #PrayForParis tudi konkretno uresničili. Ker se približuje veseli december in z njim božič, je tudi priprava projekta živih jaslic v polnem teku, mladinci pa smo že pisali Miklavžu za potrebe naše mladinske skupine, projekta Žive jaslice 2015 in vseh mladih v župniji. December je za mladinsko skupino gotovo najbolj naporen mesec. Aktivnosti v zvezi s pripravo živih jaslic se množijo, vsak dan sodeluje več ljudi, vsak dan se pojavljajo novi izzivi. V decembru nas bo v skupini, ker smo bili vsi pridni, obiskal Miklavž, odšli bomo na adventni potep, se z vsemi mladimi iz župnije pripravili na spoved pred božičem in še kaj se bo našlo. Mladinska skupina župnije Velike Lašče Vabilo k sodelovanju pri uprizoritvi živih jaslic 2015 Mladinska skupina vabi vse, ki bi želeli sodelovati pri projektu Žive jaslice v Velikih Laščah 2015, da se nam pridružite. Če sami ne veste, kaj nam bi ponudili, se ne ustrašite, skupaj bomo našli vaše talente in jih pretvorili v prispevek k projektu, ki bo prinesel veselo sporočilo tudi v naš kraj. Iščemo igralce, šivilje, člane tehnične ekipe, člane podporne ekipe, Ker je priprava živih jaslic tudi finančni zalogaj, ki ga mladinska skupina sama ne more pokriti, k sodelovanju vabimo tudi sponzorje, ki bi bili finančno ali z materialom za sceno pripravljeni podpreti naše delo. Če se najdete v opisu, se pridružite ekipi, kontakt: Marko Gruden (051/271-508, marko 1gruden@gmail. com). TROBLA 7/2015 30 Mladi Moja izkušnja Bruslja Kdor pravi, da se v Bruslju nič ne dela, da so tam zaposleni le zdolgočaseni tehnokrati, ki prelagajo kupe papirja cele dneve, ta še ni videl Evropskega parlamenta od blizu. Ko danes od doma gledam na mesec, ki sem ga preživel v Bruslju, se najprej spomnim na ljudi, ki sem jih srečal, se z njimi pogovarjal, delal, živel. Spoznal sem precej novih ljudi, tudi tiste z drugačnimi stališči, s katerimi smo imeli zanimive pogovore in izmenjavo mnenj. Druga stvar, ki mi pade na misel, pa so izkušnje, ki sem jih pridobil. Med te ne spada le delo v parlamentu, ki mi je vzelo največ časa, ampak tudi druge zanimive stvari, ki sem jih preizkusil med enomesečnim bivanjem v Bruslju. Začnimo z delom v pisarni - tu moram najprej omeniti evropskega poslanca, ki sem ga spoznal. Bolje rečeno: spoznal sem njegov zelo natrpan urnik, ki kroji urnike tudi trem asistentom v Bruslju in enemu v Sloveniji, ki delajo zanj. Delo v pisarni je dinamično in raznovrstno, nikoli mi ni bilo dolgčas, brezdelja ni bilo, čeprav je bil delavnik vsak dan 10-12-urni. Jutranja rutina se je začela s pregledom medijskih objav, kjer moraš sam ugotoviti, kaj bi poslanca zanimalo in kaj ne. Pregled e-poštnega predala, kamor prihaja vse - od dnevnih novic do različnih pisem in prošenj, je odkril, da poslanec ne opravlja dela le v parlamentu in da njegov urnik ni od-do. Zanimiva izkušnja je javljanje in klicanje po telefonu. Javiš se seveda v angleščini, ker ne veš nujno, kdo kliče - in potem dobiš odgovor v slovenščini, francoski angleščini, španski angleščini, nemški angleščini ali pa sploh ne v angleščini, kar predstavlja prvi problem. Potem pa je tu težava z nerazločnim in hitrim govorom, ki ga moraš še osvojiti in s pomočjo sklepanja ter imenika ugotoviti, kdo kliče, od kod kliče, koga želi in kaj sploh želi. Potem je tu še klicanje -Evropski parlament je res velik, tudi po številu zaposlenih, ima pa na srečo lepo urejen imenik vseh pisarn, oddelkov itd. Vsi trije asistenti so bili prijazni - pomagali so mi, da sem se čim hitreje vklopil v ritem, ki te - če se ne vklopiš, povozi. Dela sem imel vedno dovolj; če sem želel obiskati katero od aktivnosti v parlamentu, se je našel čas, nikoli pa mi niso naložili preveč dela, ki ga ne bi zmogel. Včasih sem dobil tudi čas za sprostitev, ko se je bilo treba sprehoditi do veleposlaništva ali do drugih institucij. Sodelovanje z njimi ni bilo težko. Spoznal sem tudi nekatere druge asistente in stažiste, največ pa smo se družili s tistimi, s katerimi smo tudi živeli skupaj. Živel sem v Slovenskem pastoralnem centru, kjer je bilo vzdušje krasno. Včasih sem po službi prišel domov, kjer mi je bil ponujen topel obrok, skupaj smo šli po mestu in na izlet, družili smo se v kuhinji, ... Slovenska družba mi je bila všeč, več Slovencev pa sem lahko spoznal tudi na piknikih slovenske župnije v Bruslju. Moje delo ni potekalo le v pisarni - udeleževal sem se zasedanj, odborov, »group meetingov«, skupin prijateljstva, delegacij itd. V sklopu parlamenta vsak dan poteka več prireditev - od medreligijskih dialogov o podnebnih spremembah do podelitve nagrad Evropejec leta. Kadar mi je čas le dopuščal, sem se udeležil raznih dogodkov, ki so me zanimali. Najbolj naporni so bili »group meetingi«, to so srečanja poslancev skupine (v mojem primeru Evropske ljudske stranke - EPP), ki so trajala od 10 minut do 4 ure. Ta srečanja skupine so bila večinoma tudi najbolj zanimiva, sploh v luči migrantske krize, ko imajo člani iste politične skupine različne poglede na ukrepe. Veliko se je govorilo tudi o aferi VW pa o tekočih zadevah, sprejemanju zakonodaje. Po prihodu domov še vedno spremljam tiste zakone, o katerih sem poslušal na razpravah; nekatere so sprejeli, nekatere zavrnili, nekateri so še v postopku. Po službi se je večer zaključil v domači kuhinji, včasih pa tudi zunaj. Četrtkovi večeri na trgu Luxembourg so enkratna priložnost, kjer spoznaš druge stažiste (tu so stažisti pri parlamentu, komisiji, svetu), Erasmus študente, mlade, ki delajo za lobiste (lobisti so tam nekaj običajnega), in še mnoge druge. Sobotni dopoldnevi so bili večinoma namenjeni počitku, Bruselj pa je živo mesto, ki vsak dan ponuja dogodke, ki jih ne smeš zamuditi, tudi za to se je našel čas. Šel sem tudi na dva izleta - enkrat v Haag, drugič v Antwerpen, oba čudoviti mesti. Ker se celoten parlament enkrat na mesec preseli v Strasbourg , sem to priložnost dobil tudi jaz in jo seveda izkoristil. Strasbourg je skoncentrirani Bruselj. Tja pridejo vsi poslanci, nekateri asistenti, nekaj stažistov, tudi varnostniki iz Bruslja. Ker sem bil pozen z rezervacijo, so bile že vse postelje z zmerno ceno zasedene, zato sem se odločil za CouchSurfing in tri noči prespal na udobnem kavču pri tamkajšnjih študentih zastonj. Mesta nisem videl drugače, kot iz tramvaja in skozi okna parlamenta. Tudi delo in opravki so bili tam bolj skoncentrirani, vsakodnevni »group meetingi«, plenarno zasedanje, visoki obiski (fotografije Angele Merkel nisem dobil), vse to je poskrbelo za še daljši urnik kot v Bruslju. Zanimivo je bilo gledati odločanje o vseh pomembnih zakonih in poročilih, ki močno vplivajo tudi na naša življenja. V Bruslju po nekaterih ocenah sprejmejo do 80% naše zakonodaje. Bruselj je zelo blizu. To ugotoviš, ko se vsak dan ob zelo natrpanem urniku in tisoč stvareh, ki jih moraš imeti v glavi, srečaš z zakonom oz. poročilom, ki direktno vpliva na tvoje življenje v Sloveniji. Delo v Evropskem parlamentu je živo, večina asistentov je starih med 20 in 30 let, stažisti še kakšno leto manj, tam ne delajo stare in zamorjene tajnice, ampak ljudje polni idej, ki imajo, če se potrudijo, priložnost svoje ideje tudi uresničiti. Obzorje se tam »gor« res razširi. Politika je tam na drugem nivoju, mešanica vseh navad držav EU, dnevno se tvoje poti križajo z mladimi iz celotne unije, pogovori, skupno delo, sodelovanje, izmenjava mnenj, še bi lahko našteval. Delo in pomen EU vidiš iz druge perspektive, to ni še en nepotreben birokratski stroj, ampak garancija za mir na celini, generator idej, prihodnost. Delo v Bruslju mi je poleg izkušenj in novih poznanstev prineslo tudi lep vpogled v to, kako stvari tam potekajo, kako se odloča, kako poteka sprejemanje odločitev, pa tudi koliko priložnosti je za mlade v prestolnici Evrope. Mladi, ki si želite pridobiti nove izkušnje in nova poznanstva, se trudite in prijavite na razpise, pošiljajte prošnje in lahko vam uspe. Zahvalil bi se evropski pisarni Lojzeta Peterleta, ki je organizirala natečaj, kjer smo mladi lahko tekmovali med seboj in se na koncu med seboj sami ocenili ter izbrali zmagovalce. Hvala za enkratno priložnost! Marko Gruden Društva 31 TROBLA 5/2015 Velikolaški folkloristi v Makedoniji Gostitelji so goste peljali tudi na Ohridsko jezero. Člani Folklorne skupine Velike Lašče, ki jo sestavljajo članice Društva podeželskih žena Velike Lašče in člani Konjerejskega društva Velike Lašče, tokrat v sodelovanju s folklorno skupino Društva podeželske mladine Velike Lašče, so od 6. do 8. novembra gostovali pri članih folklorne skupine KUD llinden Krivogaštani v Krivogaštanih v Makedoniji. Makedonski folkloristi so bili v aprilu gostje mednarodnega folklornega festivala Slofolk, ki je letos že drugo leto zapovrstjo potekal tudi v Velikih Laščah. Namen Slofolka je, da bi na Dolenjsko in v Posavje pripeljali folklorne skupine iz tujine, spoznavali njihove plese, pesmi, šege in navade, hkrati pa bi lažje navezali stike z organizatorji festivalov v tujini in predstavljali naše bogato ljudsko izročilo. In prav slednje so velikolaški folkloristi izpolnili, ko so obiskali folkloriste Krivogaštanov v Makedoniji. Na celovečerni prireditvi v soboto, 7. novembra, so se skupaj s skupinami domačega društva, ki neguje makedonske narodne plese in tradicijo že več kot 35 let, predstavili tudi velikolaški folkloristi, in sicer z dvema spletoma dolenjskih plesov in pesmi. Dvodnevno druženje folkloristk in folkloristov različnih starosti je stkalo nova poznanstva in prijateljstva. Gostitelji so v Velikolaški folkloristi so se v Makedoniji predstavili z dvema nastopoma. svoji odprtosti, dobrosrčnosti, prijaznosti od jutra do večera dva dni skrbeli za svoje goste. Mize družin majhne občine Krivogaštani in zaselka Krušejani, kjer so bili gostje nastanjeni, so bile polne dobrot, ki jih pridelajo ali predelajo sami. V občini Krivogaštani ni družine, ki ne bi imela posevka tobaka, paprike in žit, v hlevih je prašič ali dva, na pašnikih pa govedo in drobnica. V glavnem se ljudje preživljajo iz kmetijstva in - so skoraj v celoti samooskrbni, nekaj viškov, v glavnem tobak in papriko, pa prodajo. Tu in tam je kakšen zaposlen, bodisi v kraju Krivogaštani ali v prvem večjem mestu, to je Prilepu. Gostitelji so goste peljali tudi na Ohridsko jezero ter v bližnje mesto Kruševo. Dva dneva sta prehitro minila in Velikolaščani so se morali posloviti. Polni lepih vtisov so si pomahali v slovo, tu in tam je na lica pritekla tudi solza, si obljubili ponovno snidenje in se odpeljali proti Sloveniji. Folkloristi, domači in gosti, pred nastopom Dragica Heric TROBLA 7/2015 32 Društva Delavnica o mazilih in kremah V zimskem času se članice Društva podeželskih žena srečujejo pogosteje kot ostale mesece, ko ima gospodinja veliko dela na vrtu, ob hiši ali v kuhinji. Zimski čas je čas večernih srečanj, namenjen tudi izmenjavi izkušenj in znanj, zato pogosto organizirajo delavnice, ki jih vodijo bodisi zunanji sodelavci ali kakšna od članic. Članico Danico Roje Debeljak s Plosovega poznamo kot vrtnarko, ki je uredila že marsikatero cvetlično korito na domačijah in na javnih mestih, tako jeseni kot spomladi pa ponuja bogato izbiro sadik za cvetlična korita, sadike zelenjave, enoletnice in trajnice za gredice in grobove ter sadike dišavnic. Prav slednje so že nekaj let njena strast in veselje. Vonji rastlin in čista estetika pozabljenega predajanja vonjem so Danico popeljali na pot spoznavanja eteričnih olj, ki še zdaleč niso le dišeče kapljice. Hkrati se je začelo spoznavanje in učenje o aromaterapiji, kmalu pa se je vpletlo še zeliščarstvo, nega kože, odgovornen odnos do okolja, želja po predajanju znanja naprej, ročna dela in še marsikaj. Znanje in izkušnje o izdelavi negovalne kozmetike je na eni od delavnic prenesla svojim sočlanicam društva podeželskih žena. V pravljični hišici z bogato zbirko starega orodja in opreme ter zakurjeno krušno pečjo Zdenke Škrabec v Robu se nas je zbralo deset deklet in žena in celo en moški. Danica je najprej povedala nekaj osnov o izdelavi krem in mazil ter kakšna je razlika med doma pripravljenimi mazili in kremami, izdelanimi iz naravnih in ekoloških sestavin, ter kupljenimi, katerih glavne sestavine so naftni derivati, razni sintetični emulgatorji, zgoščevalci in vonjave ter druge škodljive in nezdrave snovi. Slišale smo, da smo lahko preobčutljivi tudi na naravne sestavine in da je posebna previdnost in nekaj znanja potrebnega tudi pri uporabi eteričnih olj. Pogovarjale smo se o dejstvu, da so učinki naravne, doma narejene kozmetike vidni dosti počasneje, saj je njen cilj kožo nahraniti in uravnovesiti njeno delovanje, medtem ko kozmetična industrija želi doseči hitro vidne učinke in zato posega po agresivnih sintetičnih spojinah. Izdelavo kozmetike lahko primerjamo s kuhanjem kosila ali peko sladic; tehtamo, grejemo, mešamo, vlivamo in na koncu uživamo. Od uporabljenih sestavin in gospodinjine spretnosti je odvisna hranljivost, videz in okus. Za dobro mazilo ali kremo potrebujemo neoporečno pridelana rastlinska masla ali svinjsko mast, hladno stiskana nerafinirana maščobna olja, čaj, vodo ali hidrolat. Kot začimbe pri kuhi so rastlinske učinkovine, ki jih vključimo z dodajanjem eteričnih olj ali izvlečkov rastlin v maščobnem olju - maceratom. Narava nam ponuja obilje sestavin in vsak ima možnost narediti izdelek, ki odgovarja in pomaga prav njegovemu trenutnemu stanju kože. Ob pomoči hčerke Doše je Danica prikazala izdelavo treh izdelkov. Za izdelavo zelo enostavno, za nego kože pa zelo učinkovito je mazilo. Osnovni sestavini sta maslo in hladno stiskano olje. Mazilo smo izdelali iz karitejevega in kokosovega masla, macerata rmana v oljčnem olju, olja mareličnih koščic in eteričnega olja brina. Že masla in olja kožo nahranijo, jo varujejo pred izsušitvijo, spodbujajo k ravnovesju, eterično olje brina in rman, namočen v olivno olje, pa sta mazilu dodala še učinkovitost, kot je blaženje bolečin v mišicah in sklepih ali pomoč pri odpravljanju celulitisa. Naš drugi izdelek je bila emulzija - hidradantna krema, ki poleg maščobnih olj vsebuje še vodo. Za združitev oljne in vodne faze smo uporabili naravni emulgator, za boljše vlaženje kože pa smo vodni fazi dodali še rastlinski glicerol. Izdelali smo si emulzijo/kremo iz hidrolata bazilike in macerata ognjiča v ričkovem olju ter dodali dve kapljici eteričnega olja geranije. Za vsako rastlino, ki smo jo uporabili v katerikoli kremi, in še za marsikatero drugo, ki jo najdemo na vrtu ali v naravi, je Danica povedala njeno zdravilno uporabnost. Na koncu smo naredili še galenovo mazilo, kjer za združitev sicer nezdružljive oljne in vodne faze uporabimo čebelji vosek. Galenovo mazilo odlično ščiti kožo pred zunanjimi vplivi, mi smo ga namenili rokam, uporabno pa je tudi za nego otrok, las, ran, stopal, ustnic. Naše mazilo za roke smo pripravili iz orehovega, konopljinega in kokosovega olja, hidrolata sivke in čebeljega voska. Danica nam je predstavila dokaj preproste postopke za izdelavo vrhunske negovalne kozmetike in nas popeljala v bogastvo rastlinskega sveta. Ves večer nas je s svojimi dobrotami razvajala še gostiteljica Zdenka. Na koncu je zadišalo še po sveže pečenem kruhu v krušni peči, ko je postregla s kruhovo pogačo z orehi, z ocvirki in navadno pogačo. Dragica Heric VABILO Društvo podeželskih žena Velike Lašče vabi dekleta in žene z veseljem do druženja, peke, izdelovanja cvetja, izmenjave različnih receptov ... na srečanja vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 19. uri v društveni sobi v pritličju Občine Velike Lašče. Društvo DPŽ Velike Lašče VABILO Vabimo nove člane in članice z veseljem do plesa, petja in druženja v folklorno skupino. Vaje imamo ob torkih ob 20. uri na odru Levstikovega doma v Velikih Laščah. FS Velike Lašče Društva 33 TROBLA 5/2015 Logistična brigada slovenske vojske Na pobudo polkovnika Vincenta Arka iz Ribnice, poveljnika 157. polka, nas je v domu veteranov OZVVS Velike Lašče v Krvavi Peči 19. novembra obiskala ekipa poveljniškega kadra Logističe brigade SV s poveljnikom brigade, brigadirjem Milanom Žurmanom, na čelu. Prisotni so bili tudi načelniki štabov, namestniki poveljnikov, podčastniki brigade in podrejenih enot, psihologa in drugi pripadniki Logistične brigade SV. Dobrodošlico, topografsko orientacijo, zgodovino objekta in dogodke iz slovenske osamosvojitvene vojne in zbirnega centra ljubljanske pokrajine v Krvavi Peči smo jim izrekli in predstavili pred domom veteranov. Sestanek brigadnih častnikov je potekal v učilnici v nadstropju doma veteranov. Po končanem sestanku so si ogledali dom veteranov in stalno razstavo orožja SV. Nad videnim so bili navdušeni in stekla je beseda o dolgoročnem sodelovanju. Ob zaključku so imeli tudi malico, ki sta jo pripravila člana enote brigade. Ob slovesu smo si izmenjali simbolična darila: prejeli smo uokvirjeno zahvalo Logistične brigade, njihovo zastavico in kovance polkovnika Vincenta Arka in brigadirja Milana Žurmana. Mi pa smo jim podelili zastavico OZVVS Velike Lašče, miniaturni kipec Primoža Trubarja in nekaj zloženk Občine Velike Lašče. Dogodek smo izpeljali profesionalno, za kar smo prejeli tudi že več pohval, ne nazadnje je bila to dobra promocija tudi za Občino Velike Lašče. Vsem občanom želimo srečno in uspešno novo leto 2006. Od leve proti desni: kustos Matjaž Ravbar, dr. Martin Premk, F. Dušan Hočevar, načelnik muzeja polkovnik Zvezdan Markovič in dr. Blaž Torkar na obisku v Krvavi Peči 12. 11. 2015 OZVVS Velike Lašče: F. Dušan Hočevar, predsednik VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO, ŽE 24 LET SAMOSTOJNI IN NEODVISNI! Naj nam novo leto 2016 ohrani mir. In naj bo vsa bučeča reka človeštva in življenja napolnjena z njim. Naši domovi pa naj bodo prijazno in toplo zatočišče in naše kuhinje naj dišijo po sveže pečenem kruhu, da ga bomo lahko delili. Društvo podeželskih žena Velike Lašče želi vsem svojim članicam ter občankam in občanom Občine Velike Lašče, bralcem Troble blagoslovljene božične praznike ter sreče, zdravja in medsebojnega sodelovanja v novem letu 2016, vsem članicam in članom folklorne skupine želimo tudi mnogo lahkih in veselih korakov, smeha in dobrih nastopov. Želimo vam vesele božične praznike ir lep prehod v novo leto. Predvs&fii pa vam želimo zdravja, volje in časa za varne korake po planinskih poteh. V planinskem društvu se združujemo ljudje z dobrimi nameni in s prepričanjem, da so pohodništvo, planinarjenje in alpinizem dejavnosti, ki pomembno dopolnjujejo človekovo življenje in veliko prispevajo h kvaliteti življenja in zdravja. Če še niste član planinskega društva, pa bi to radi postali, pridite v nedeljo, 31. januarja 2016, ob 17. uri v Picerijo pri Roku v Velike Lašče na letni občni zbor. TROBLA 7/2015 34 Društva MESEC POŽARNE VARNOSTI - OKTOBER Gasilci smo dejavni čez celo leto, vendar so nekatere aktivnosti za občane bolj odmevne in razpoznavne. Pomagati v nesreči je odgovornost, ki se je gasilci zelo dobro zavedamo. Pomoč v nesreči mora biti pravočasna in strokovna, zato so usposabljanja in vaje gasilcev za izvajanje nalog reševanja nujno potrebna. Poleg strokovnosti je pomembno tudi medsebojno sodelovanje z drugimi gasilskimi društvi. Tako smo letos turjaški gasilci organizirali in izvedli kar nekaj skupnih vaj s PGD Skocjan in PGD Grosuplje. Preventivna dejavnost je najbolj opažena v mesecu požarne varnosti - oktobru, kjer poskušamo otrokom podružnične šole OŠ Primoža Trubarja in vrtca na Turjaku najbolj praktično prikazati in obrazložiti delo gasilcev ob posameznih nesrečah. Pred začetkom predstavitve strokovnega dela smo otrokom prikazali varno evakuacijo iz šole ob nesreči (požaru). Sledil je strokovni prikaz reševanja v prometni nesreči, kjer je bila oseba stisnjena v vozilo in je bilo treba posredovati s tehničnim reševanjem. Otrokom smo tako prikazali, kako gasilci pridejo do poškodovanca, ko je v vozilu stisnjen in se vrata ne morejo odpreti. Ker na našem območju v takem primeru posreduje Gasilska brigada Ljubljana ali PGD Ribnica, smo za sodelovanje zaprosili kar PGD Grosuplje, ki ima opremo za posredovanje ob tovrstnih nesrečah. Na vozilu smo rezali steklo, raztegovali in rezali pločevino. Ob prikazu smo se tako tudi sami izpopolnjevali in izobraževali. V nadaljevanju smo še prikazali, da lahko v prometnih nesrečah pride do požara, kjer je še posebej pomembno hitro posredovanje, saj se ogenj na vozilih zelo hitro razširi. Strokovni del predstavitve dela gasilcev smo popestrili s pečenim kostanjem in igro s »pijanimi očali«. Kakšen vtis smo otrokom naredili s tem prikazom, najbolj lahko povedo njihove učiteljice in vzgojiteljice. Starši lahko otroke tudi povprašate in se sami prepričate, ali je bila otrokom predstavitev dela gasilcev zanimiva. Vsi pa si lahko ogledate še fotografije na naši spletni strani. NA POMOČ!!! Gasilci PGD TURJAK Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Sreča se najprej razkrije v očeh, ker v njih najlepše sije njen nasmeh. Vesel božič in srečno v novem letu 216 vam želimo gasilci PGD Turjak. v* \ TrKT.rK-E T. JI JTiTFT Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih dneh; v mozaiku novega leta pa naj se lesketajo dragulji; ZDRAVJE, SREČA IN LJUBEZEN. Iskrene čestitke tudi ob državnem praznila dnevu samostojnosti in enotnosti* Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče Društva 35 TROBLA 5/2015 Avtohtona Slovenska Istra... MARTINOVA Obisk avtohtone Istre je vodstvo Društva upokojencev Velike Lašče načrtovalo že dalj časa in čeprav je bila tista sobota v celem aprilu najbolj mračna, deževna in v Laščah celo snežena... Tako se je začel izlet spomladi, ko smo se potepali po hrvaški Istri. Sedaj na jesen pa smo se odločili spoznavati slovensko Istro. Izbrali smo čudovito, sončno martinovo sredo in se odpeljali proti morju. Na Kozini se nam je pridružila vodička Nataša in nam predstavila načrt in področje, kamor smo bili namenjeni. To je tam, kjer Kras prehaja v valovito Šavrinsko gričevje. Ustavili smo se na razgledni ploščadi pri gradu Socerb (San Servolo, S.Seff, imenovan tudi Strmec). Na pomolu strmega skalnega Kraškega roba je nastala pomembna utrdbena arhitektura in že Ilirom je strateška lega narekovala izgradnjo kaštelirja. V srednjem veku je nastalo mogočno utrjeno poslopje, ki je obvladovalo tržaško zaledje in trgovske poti med Kranjsko in morjem. Grad je imel izredno bogato zgodovino od zgodnjega srednjega veka do leta 1780, ko je vanj udarila strela in ga je požar tako poškodoval, da v njem ni bilo mogoče več prebivati. V tem času so se zanj bojevali ali ga imeli v lasti Benečani, Tržačani, Habsburžani in razni italijanski grofje. Za nas je zanimivo, da ga je leta 1689 obiskal, opisal in upodobil Janez Vajkard Valvasor. Pozneje je grad razpadal in leta 1823 je ruševine in bližnjo Sveto jamo, v kateri je italijanski svetnik sv. Socerb oznanjal krščansko vero, opisal tudi grof Girolamo Agapito. Leta 1907 je propadajoče poslopje kupil tržaški baron Demetrio Economo. Obnovil je obodno zidovje, druge ostanke pa odstranil. V taki obliki je preživel drugo svetovno vojno. Do leta 1944 je bil v njem sedež VOS-a, nato pa je postal utrjena postojanka nemške vojske. V povojnem času je bil grad preurejen in je danes priljubljena izletniška točka. Notranjosti gradu nismo videli in razgleda po Tržaškem in Koprskem zalivu tudi ne, so bili pa dobri domači aperitivi in figova marmelada, ki je bila uvod v naš nasledji cilj: vas Smokvice. Če pod Kraškim robom (oziroma na Črnem Kalu) zaviješ proti Hrastovljam in potem nadaljuješ pot po dolini proti ■ P* I w/m i i \ CračiSče - staro vaSko jedro Sočergi, kmalu prideš v malo vasico Figarol, kot so jo imenovali že v 16. stoletju. Sedaj so to Smokvice. Včasih so imeli veliko figovih dreves, in od tod ime. Potem so se domačini ukvarjali z drugimi kulturami. Danes, ko so uspeli pridobiti evropska sredstva za revitalizacijo gojenja fig v Istri, so tovrstne nasade ponovno obnovili in našli tržno nišo. Na marmelado mamijo turiste in so ponosni na svojo malo, razpadlo, revno, kamnito vasico s cerkvico sv. Marije Magdalene iz 15. stoletja in na Bržanovo domačijo, ki sodi med sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem in jo sedaj, tudi z EU-sredstvi, obnavljajo ... pa figov liker je bil tudi odličen. Ker verjetno tega kotička Slovenije sami ne bi obiskali, je bilo zanimanje za ta izlet zelo veliko in bilo nas je za dva avtobusa. Tako smo izmenično obiskali vasici Smokvice in Gračišče. Skupaj smo se dobili na marendi na turistični kmetiji Ražman, kjer so nam postregli z domačimi istrskimi jedrni. Potem pa smo si ogledali še strnjeno pozidano vaško jedro Gračišča. Simpatična domačinka nam je natresla kar nekaj vaških anekdot in sprehod po tipični istrski vasici je pustil prijeten vtis. Večina hiš iz belega kraškega kamna je bila obnovljena in tudi vzidana plošča na zvoniku poleg cerkvice je pričala, da je bil kraj že leta 1876 upravna enota. Obisk smo zaključili s pokušino vina in pravim istrskim tropinovcem. Potem pa v avtobus in naprej v Kubed. Nad vasjo, ki jo je včasih varovalo in obdajalo obzidje, nas je s hriba pozdravil peterooglati stražarski stolp in 60 m stran še vaška cerkev. Povzpeli smo se po zahodnem, ' i. m ......• r ! m i Kuped - skupinska slika s Šavrinkami pred vaško cerkvijo TROBLA 7/2015 36 Društva strmem pobočju in uživali v poznojesenskih, popoldanskih, sončnih barvah. Na vrhu pa nas ni presenetil samo lep, že malo megličast razgled po dolini, ampak tudi skupina Šavrink. V kostumih polpretekle dobe, z velikimi jerbasi in osličkom so nam pred cerkvijo pripravile pravo predstavo o nekdanji trdi borbi za preživetje, ki so ga ženske reševale s trgovanjem. Ob spremljavi muzike smo se zabavali in se smejali hudomušnemu tekstu in svojevrstni šavrinski govorici, mešanici naše primorščine, italijanščine, hrvaščine. In kljub vsem šalam smo vedeli, kako reven je bil ta celinski del Primorske in kako pomembna je bila bližina Trsta, ki je potreboval poljščine in hrano iz zaledja. Da bo izlet prava ekskurzija, se je že takoj videlo, ampak veliko udeležencev je pričakovalo obilico hrane, martinovo gosko, rajanje in popivanje, tako kot lani v Krapini, ampak ta Primorska je ena zgodba, Hrvaško Zagorje, Bela krajina ali Dolenjska pa čisto druga. Da pa Martin ne bi šel mimo neopazno, smo izlet zaključili v Predloki v zelo lepo urejeni vinski kleti Olenik. Ob istrskem narezku, domačem kruhu, oljčnem olju in harmoniki smo degustirali malvazijo, refošk, sivi pinot in sladki muškat. Gostitelji so nam vsako vino, postopke pridelave in izdelave predstavili posebej. Ker domačija slovi po odličnih istrskih vinih, smo skoraj vsi obnovili tudi domače zaloge. V promet je šel najbolj sladki muškat, ki je lani dobil naziv „šampion". Silvanu, Damjanu in Cvetki Olenik za to čestitamo. Tako smo mi z izletom nekako proslavili martinovo in istočasno pomagali lokalnim kmetom, pridelovalcem, društvom in posameznikom h krepitvi lokalnih skupnosti in ohranjanju kulturnega izročila. Listi rdečega ruja, ki nas je ves čas pozdravljal ob naši poti, bodo počasi odpadli, megla nad morjem se bo dvignila, sladki okus po muškatu in figovi marmeladi pa bo ostal. Tekst: Helena Grebene Gruden Foto: Martin Gruden Komemoracije v spomin padlim v NOB V petek, 30. oktobra, je Društvo Zarja spominov iz Velikih Lašč z nagovorom in s kulturnim programom počastilo spomin na padle udeležence NOB v Občini Velike Lašče. Prisotne sta na treh mestih pred spominskimi obeležji nagovorila Božo Kovačič in Srečo Knafelc, v kulturnem programu pa so sodelovale vse generacije. Najmlajša je bila Manca Petrič, sodelovali pa so še Klemen Fele, Srečo Knafelc in Maja Centat ki je posebej za to priložnost uglasbila svojo pesem Zareče sonce tišine in jo zelo doživeto tudi zaigrala. Na vseh treh mestih so prisotni tudi z minuto molka počastili spomin na ljudi, ki so se borili za svobodo in za to žrtvovali najdragocenejše - svoje življenje. VABILO Društvo Zarja spominov vabi vse svoje člane in simpatizerje, da se udeležijo letnega in obenem prednovoletnega srečanja, ki bo v petek, 11. decembra, ob 17. uri v veliki dvorani na Turjaku. Poslušali bomo uvodni nagovor z orisom aktualne družbenopolitične situacije, si ogledali kulturni program, podelili priložnostne nagrade okroglim jubilantom in zaključili večer s pogostitvijo! Pridite vsi, ki vam zdravje to dopušča in ki vam izročilo NOB nekaj pomeni! Predsednik društva Zarja spominov Velike Lašče Srečko Knafelc Spoštljivi spomin je bil namenjen vsem padlim za svobodo v NOB, zbrali pa smo se pri treh obeležjih, in sicer na Turjaku, v Robu in v Velikih Laščah. Tekst in foto: Srečo Knafelc Kmetijstvo 37 TROBLA 7/2015 SVETOVNI DAN ČEBEL ZDRUŽUJE SLOVENCE IN POVEZUJE SVET Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi. Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezano ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je treba ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in drugi opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in manjši pestrosti kot nekoč. Zastava Svetovni dan čebel z logotipom pobude v sredini ter logotipoma mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA in lokalne čebelarske zveze, v tem primeru ČZS. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Organizaciji združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je izššla v letu 1999. Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim videzom bogatijo kulturno krajino. Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj jo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo. Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bodo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS g. Boštjan Noč in zaposleni, s prepoznavnim vozilom obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informirali prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. Dr. Peter Kozmus Čebelarska zveza Slovenije Vsem občankam in občanom želimo lepe božične praznike in vse dobro v letu 2016, rejcem pa veliko optimizma in rejskih uspehov. Govedorejsko društvo Velike Lašče TROBLA 7/2015 38 Podjetniki Aktualno za poslovne subjekte Agencijo za javnopravne evidence in storitve (AJPES) poznate kot zanesljivo partnerico pri iskanju različnih informacij o poslovnih subjektih, kot točko VEM pri registraciji podjetnikov in družb, v AJPES se oddaja letno poročilo, AJPES zagotavlja zanesljive bonitetne informacije, AJPES izvaja večstranski pobot. AJPES ima kot registrski organ v sistemu VEM zaradi zaupanja in zadovoljstva strank pri registraciji poslovnih subjektov največji delež. Na spletni strani www.ajpes.si lahko vpogledujete v različne podatke o poslovnih subjektih. Vsakdo lahko v Poslovnem registru Slovenije (ePRS) od avgusta letos dalje brezplačno in enostavno ugotovi, ali je določena pravna ali fizična oseba ustanovitelj ali družbenik oziroma zastopnik ali član organa nadzora v poslovnem subjektu in v katerem poslovnem subjektu nastopa v tej vlogi. Iskanje je omogočeno po kombinacijah podatkov, in sicer imenu, priimku in davčni številki; imenu, priimku in EMŠO; imenu, priimku in naslovu fizične osebe ter po firmi ali matični ali davčni številki za pravne osebe. Samostojni podjetnik mora 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletni strani AJPES-a objaviti namero o prenehanju, ki jo lahko pošlje AJPES-u prek aplikacije OOPS, po e-pošti na objava.prenehanja@ajpes.si ali odda na točki VEM. Obvestilo mora vsebovati podatek o datumu prenehanja opravljanja dejavnosti. Na spletni strani AJPES-a se objavljajo vsi sklepi, izdani v postopkih vpisov s. p. v poslovni register. Izjavo lastnika objekta, da dovoljuje s.p. poslovanje na svojem naslovu, lahko overi tudi točka VEM (prej samo notar ali upravna enota). Če izjavo daje državni ali občinski sklad, pristojen za stanovanjske zadeve, overitev ni potrebna. Danes s. p. ne more registrirati oseba, ki je objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov, ali so na seznamih objavljene družbe, v katerih ima oseba delež višji od 25%. S 1. 1. 2016 bodo uveljavljene dodatne omejitve, in sicer se bo objava na seznamih preverjala za zadnjih 12 mesecev (sedaj se preverja samo zadnji seznam). Prav tako s. p. ne bo mogla postati oseba, ki je imela več kot 50% neposrednega deleža v d. o. o., ki je bila v zadnjem letu izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Z uveljavitvijo ZGD-11 je kazen za nepredloženo letno poročilo določena glede na velikost družbe ali podjetnika, AJPES pa lahko drugače kot doslej v hitrem postopku izreče višjo globo od najnižje predpisane. Bilančne določbe novele ZGD-11 se začnejo uporabljati s 1. 1. 2016. Slovenski inštitut za revizijo je pripravil Osnutke SRS 2016, ki poenostavljajo računovodenje in prinašajo poenotenje bilančnih shem za družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva, nepridobitne organizacije (odstopanja bodo pri kapitalu in čistem poslovnem izidu, druge posebnosti bodo organizacije razkrile v pojasnilih k izkazom). AJPES nadaljuje poenotenje bilančnih shem pri predložitvi podatkov iz bilance stanja in podatkov iz izkaza poslovnega izida za namen državne statistike, da bo razvijalcem programske opreme omogočil izdelavo ene XML-datoteke in olajšal delo računovodskim servisom. ZGD-11 na novo določa predložitev zaključnih poročil družb, zadrug in podjetnikov, ki so prenehali poslovati (stečaj, likvidacija in drugi primeri prenehanja), tako za državno statistiko kot za javno objavo, ki jo bo AJPES opravil brezplačno. Novela ZGD-11 spreminja tudi pragove za razvrščanje družb po velikosti, ki se uporabljajo za poslovno leto 2016. Po novem ne bo več potrebna izdelava prilog k računovodskim izkazom za mikrokapitalske družbe, priprava konsolidiranega letnega poročila bo zavezujoča samo za velike skupine. Novela ZGD-11 uvaja preiskavo letnih računovodskih izkazov za majhne kapitalske družbe, ki uporabljajo nadomestne metode vrednotenja računovodskih postavk in določa predložitev popravkov podatkov iz letnih poročil za državno statistiko po opravljeni reviziji in preiskavi. Proračunski uporabniki z mesecem decembrom 2015, t. j. pri poročanju o plačah za november, AJPES-u predvidoma ne bodo več oddajali podatkov na obrazcu 1-ZAP/M, ampak le v sistem ISPAP. Končno odločitev o prenehanju poročanja bosta podala Statistični urad Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo, proračunski uporabniki bodo o ukinitvi poročanja obveščeni z dopisom SURS-a in z obvestilom na spletni strani AJPES-a. Agencija za javnopravne evidence in storitve Varstvo pri delu v Velikih Laščah Termin: torek, 19. januar 2016> ob 16. uri v klubski sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah. Prijave in informacije: Andrej Stritar, tel.: 01/788-19-77 ali po e-pošti: andrej.stritar@siol.net. Prosim tudi za navedbo dejavnosti. Tečaj s preizkusom znanja traja 3 šolske ure. Cena (brez 22% DDV): 21,00 EUR. Za člane Območne obrtne zbornice Ljubljana Vič, ki plačujejo dodatno članarino, je po sklepu upravnega odbora brezplačno. Za zaposlene, ki jim plačuje Zavod za izobraževanje delavcev, Zavod krije osnovne stroške izobraževanja, ne krije pa stroškov DDV-ja, zato ga poravnate sami. Društvo PZO Velike Lašče Šport in rekreacija 39 TROBLA 7/2015 O sreča, naša draga... ŠMD Turjak še devetič postal prvak občinske malonogometne lige Naslov potrebuje kratko obrazložitev, podnaslov pač ne. Daleč od tega, da bi želel kakorkoli izpostavljati naše dosežke, gre za vaško tekmovanje, ki pa vsako leto postaja kakovostnejše in bolj napeto. Letošnja sezona je podobno kot lanska zopet postregla s trobojem za naslov prvaka, ki je bil odločen šele v zadnjem krogu. Naša ekipa, letos pod imenom ŠMD Turjak Fervital, je doživela kar nekaj razburljivih tekem, ki so se večinoma, nekateri pravijo srečno, končevale v našo korist. Začelo se je že na samem začetku s tekmo proti Givovi, sledilo na tekmi proti Galaktikom. Tam smo pri zaostanku z 2:0 8 minut do konca tekme zahtevali minuto odmora, kar je bila nekako logična poteza glede na dogajanje, žoge smo se dotaknili morda vsako tretjo minuto. Doživeli smo pravo lekcijo šolanih mladcev. Bolj kot naš pogovor mi je v času tiste minute odmora v spominu ostala izjava enega izmed nasprotnih igralcev: »Fantje, če tole ne zmagamo, pol pa res brez veze«. Motiviranost nasprotnikov je bilo moč čutiti celo tekmo, ŠMD Turjak ne pade vsak dan. Morda nas je to predramilo, morda smo imeli srečo, a na koncu je prišlo do tistega »brez veze«. Potem veste v čigavo korist se je tekma zaključila. Tekma proti favoritom letošnje lige, Laščanom, v drugem delu sezone je bila tista prava, trda, prvenstvena. Zopet smo slavili po preobratu, v zadnji minuti nam je uspelo vzdržati silovit pritisk nasprotnikov. Nazadnje še remi s KMN Velike Lašče, kjer smo v obilnem deževju uspeli izenačiti pol i i" .M ii 'inrirr Prihaja novo leto. Priložnost za nove odločitve, za nove ideje, za nove uspehe, za novo srečo. Ustvarite, kar ste snovali. Dosegajte, za kar ste se trudili. Najdite, kar ste pogrešali. In živite, kot ste želeli. Z zaletom v novo leto! Prihodnost pripada tistim, ki zaupajo miku svojih sanj. Spoštovani obrtnice in obrtniki, podjetnice in podjetniki Občine Velike Lašče, bralci Troble, blagoslovljen božič, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter mnogo zdravja, osebne sreče ter poslovnih uspehov v letu 2016 vam želi Društvo podjetnikov in zasebnih ot Občine Velike Lašče Člani ŠMD Turjak Fervital, zgoraj od leve proti desni: Blaž Feguš, Dejan Gakovič, Damir Pertič, Miha Feguš; spodaj od leve proti desni: Bojan Zidar, Matjaž Petelin, Jani Levstik, Luka Blažič minute do konca tekme in tako v zadnji krog vstopili kot vodilni na lestvici. Zavedam se, da vedno nekdo boljši pride za tabo. In da ne bo pomote, še kako dobro se zavedam, da gre zgolj za občinsko rekreativno ligo. Vem, da nas ni na zemljevidu ne na VVikipedii, kot je zapisal moj prijatelj. Smo pa zato na vasi, v Laščah, in radi igramo tu. Nam je bilo pa zares velikokrat izrečeno, da imamo srečo. Morda res. A res je tudi, da smo, odkar nastopam za prvo ekipo ŠMD Turjak (od leta 2007 dalje), šestkrat postali zmagovalci občinske lige. Od takrat se je zvrstilo skupaj devet sezon, pri čemer smo mi nastopali v osmih. Torej šestkratni prvaki v osmih sezonah. Sreča? Morda v eni, dveh, treh. Šestih, resno? Ob tem ŠMD Turjak v celotni zgodovini še nikoli ni bil slabši kot drugi. Devet naslovov in šest drugih mest. Če bi bil Zlatko Zahovič naš športni direktor, bi zagotovo rekel:» ŠMD je institucija!« Drugi dodajajo: "Srečo imate in »Gakota« (gre za našega vratarja Dejana Gakoviča)." Drži, »Gake« je najboljši vratar občinske lige. Po izboru kapetanov nastopajočih ekip še drugo leto zapored. Zame, z naskokom, že odkar je prvič stopil med vratnici, kar se je zgodilo v začetku sezone leta 2006. A vendar smo morali v zadnjih dveh sezonah nekaj tekem odigrati brez njega. Lansko leto celo večni derbi proti KMN Velike Lašče, a smo tudi takrat ostali neporaženi. Lahko bi rekli, da smo na devetnajstih tekmah letošnje sezone, na katerih smo zabeležili zmago, imeli srečo. Jaz pravim drugače, sreče nismo imeli na treh tekmah, na katerih nismo uspeli zmagati (dva neodločena izida in en poraz). Verjemite, nihče od nas še ni zadel na Lotu. Šest naslovov v osmih letih pač ne more biti sreča. Drži pa, da je vsako leto težje. Naša ekipa spada v krog tistih izkušenejših, še nekaj sezon in bomo zreli za veteransko ligo. Na koncu zahvala Robertu Ferfolji in podjetju Fervital, ki že dve sezoni skrbi za to, da naši nastopi v vseh občinskih in medobčinskih ligah potekajo bolj tekoče. Lansko leto smo si pred začetkom sezone rekli: »Zdaj smo na vrsti mi«. Pred tem smo namreč dve sezoni ostali na drugem mestu. Letos smo si rekli: »Samo še letos«. Kaj bo drugo leto, ne vem. Morda pa nas sreča dokončno zapusti... Jani Levstik TROBLA 7/2015 40 Šport in rekreacija Jubilejni, 20. Ljubljanski maraton Letošnji Ljubljanski maraton je bil res nekaj posebnega. Ne pomnim, kdaj so bili tekači nazadnje deležni tako lepega vremena, ki je na ljubljanske ulice privabilo še nekaj več tekačev kot zadnja leta. Ljubljanski maraton je prireditev, ki še vedno raste - število udeležencev se vsako leto povečuje, ure in minute rekordnega dosežka pa se še znižujejo. Učenci 1. in 2. razreda Na dvodnevni prireditvi se je letos na različno dolge in zahtevne proge podalo že blizu 30 tisoč tekačev. V soboto so imeli glavno besedo in korak najmlajši tekači -predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci. Na šoli ima poleg ostalih aktivnosti, s katerimi poskušamo promovirati zdrav in aktiven življenjski slog, pomembno vlogo tudi udeležba na Ljubljanskem maratonu. Učencem razdelimo prijavnice, na dan teka pa jih odpeljemo skozi gnečo na start in iz cilja nazaj na izhodiščno točko. Mnogi starši ponudijo roko sodelovanja in skupaj otrokom pričaramo čudovito izkušnjo. Letos seje teka udeležilo kar 52 naših učencev. Učenci se teka lotijo na različne načine - nekaterim je v ospredju maksimalen napor in boj za čim boljšo uvrstitev, večina drugih pa vzame tek kot dobro rekreacijo in uživajo v tekaškem vzdušju tistega dne. Obojih smo veseli, saj široka paleta tekaških užitkov omogoča vsem, da najdejo nekaj, kar jih k teku pritegne. Učenci so po prihodu v cilj ponosni na pretečeno razdaljo in veseli spominske medalje in majice. Za učence do 5. razreda je tek promocijskega značaja, zato rezultatov ne meri-jo, vrstnega reda pa ne objavljajo. Od 6. do 9. razreda pa gre že bolj zares, saj tek šteje tudi kot državno prvenstvo v uličnih tekih. Nik Škof Med posamezniki so se letos najbolj izkazali Nik Škof, osmošolec, ki je v cilj pritekel kot 15., Vid Rigler (18. mesto med 193 devetošolci) in Bor Pere, ki je v konkurenci 244 osmo-šolcev osvojil 47. mesto. Hvala staršem za korektno sodelovanje, ravnateljici Metodi Kolar in sodelavki Elizabeti Arko pa za vso pomoč pri organizaciji. Simona Bavdek, Bojan Novak Tekači od 3. do 5. razreda Tekaški praznik, 20. Ljubljanski maraton, skozi oči dveh občanov V drugi polovici oktobra se je veliko govorilo o jubilejnem, dvajsetem Ljubljanskem maratonu. Organizatorji so načrtovali izboljšanje rekorda na najdaljši, maratonski preizkušnji, za rekordno udeležbo pa se jim zaenkrat še ni treba truditi, saj vsako leto v Ljubljano pride več ljudi. Letos se je število tekačev že približalo številki 30 tisoč in vsi verjamemo, da bo ta naslednje leto presežena. V nadaljevanju želim osvetliti dva tekača, ki izhajata iz Občine Velike Lašče. Jani Jeršič se je letos prvič lotil maratonske preizkušnje, Gorazd Milavec pol krajše razdal-je, a se je nanjo temeljito pripravil in dosegel zavi-dljiv rezultat. S časom 1:26,44 je osvojil kar 15. Gorazd Milavec z maskoto Vihro mesto v svoji kategoriji' na Dobrepoljskem teku (med 599 tekači). Po teku seveda ni skrival navduš-enja, dosežek pa mu bo v veliko spodbudo za pri-hodnjo tekaško sezono. Posebne zgodbe pa pišejo maratonci, tisti pravi, tisti, ki se spopadejo z 42-kilometrsko preizkušnjo. Letos se je podviga lotil Jani Jeršič z Ulake, sicer pa član tekaške skupine Dirjam k nor^c (ŠD Dobrepolje). To je bil njegov prvi maraton, zato sem mu dan po teku zastavil nekaj vprašanj, odgovori pa bodo zagotovo zanimivi tudi za bralce, saj imamo vsi v življenju neke cilje, a včasih ne Šport in rekreacija 41 TROBLA 7/2015 Jani Jeršič premoremo energije, da bi jih uresničili. To je torej pogovor z novim »maratoncem«. Jani, od kod ideja, da bi letos pretekel cel maraton, kaj te je gnalo, da si se pripravil na tako dolg tek? Odločitev ni bila težka, saj sem svojo prvo polma-ratonsko razdaljo pretekel leta 2006, in to ravno na "Ljubljancu". Letos je bil to moj deseti tek v Ljubljani in na jubileju ne smeš biti polovičkar. Od vseh komercialnih tekov se redno udeležujem samo teka v Ljubljani, tako da rezultat popravljam vedno tu. Upam, da ga naslednje leto izboljšam. Torej si nekako praznoval 10-letnico na Ljubljanskem maratonu s svojim prvim maratonom. Kako si se pa pripravljal nanj? Tedensko sem skušal narediti 3 do 4 teke, dolge med 10 in 12 km, na vsake 3 tedne pa sem opravil tek, dolg med 20 in 35 km. Ker pa sem se že malo naveličal dolgih tekov po asfaltu, sem letos začel teči po brezpotjih. Tako sva na enem od teh z Jožetom Šuštarjem odtekla od Retij do Kamen vrha, od tam naprej na Grmado in do Sv. Ane nad Ribnico. Po čaju pa še v obratni smeri nazaj, skupaj dobrih 35 km s 1600 višinskimi metri. Tam nekje po 35. kilometru sem v nedeljo sicer občutil, da tekov le ni bilo dovolj ali pa niso bili čisto pravi. Mislim, da so pravi recept za dober rezultat hribi, tako imam za naslednje leto cilj, da bom hitrejši. Za konec nam povej še, kakšni so bili občutki med tekom in po njem. Prvih 20 kilometrov sem imel ves čas družbo. Brat je letos odtekel polmaraton in je bilo super. Kot bi bila na kavi. Ko pa smo se razcepili, sem počasi z mislimi odtaval, tako da sem bil tam do 39. kilometra čisto odsoten. Ravno tam nekje sta mi otroka poslala navijaški mms, ki sem si ga zavrtel, in mi je bil v tistem trenutku zelo velik motivator. Na cilju te pa navijači tako dvignejo, da tudi če so noge že težke kot svinec, tečeš, in to je občutek, ki ga priporočam vsem. Po teku pa seveda utrujeno, pa vendar neprecenljivo. Naj bo tale zgodba o letošnjem Ljubljanskem maratonu velika spodbuda vsem, ki še oklevate. Pridružite se množici tekačev, pridružite se aktivnemu, prijetnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa. Bojan Novak Športno društvo Turjak vabi na smučanje Športno društvo Turjak bo tudi letos organiziralo smučarske aktivnosti. Takoj, ko bodo dopuščale vremenske razmere, bomo začeli z izvajanjem smučarskih tečajev na smučišču v Sodražici. Namenjeni so predvsem osnovnošolcem z osnovnim znanjem smučanja, za mlajše in začetnike pa se izvajajo individualni tečaji. Razpisan je tudi terminski plan smučarskih izletov in smučarskih tečajev. Sobotni smučarski tečaji se izvajajo v sodelovanju s Smučarskim društvom Novinar na smučišču Cerkno ali Stari vrh, sam tečaj pa zajema učenje smučanja v majhnih skupinah, smučarsko vozovnico, kosilo, avtobusni/kombi prevoz, uporabo vseh pripomočkov in rekvizitov, zavarovanje proti tretji osebi, animacijo, stroške vodenja in organizacije programa, učitelje SD Novinar z veljavno licenco. Cena: 52 eur. Termini: 9. 1. 2016, 30. 1. 2016 in 5. 3. 2016. Sobotni smučarski izlet v ceni zajema prevoz in smučarsko karto. Če bo zanimanje, se lahko organizirajo smučarski izleti na tuja smučišča. Termini: 19.12.2105 Smučarski izlet v Cerkno, osnovnošolci -predmetna stopnja; cena 34 eur 16.1.2016 Smučarski izlet v Cerkno za odrasle; cena 39 eur 6.2.2016 Smučarski izlet v Cerkno, osnovnošolci -predmetna stopnja; cena 34 eur 27.2.2016 Smučarski izlet v Cerkno, mladina, cena 36 eur Razpisani termini so informativni in se lahko spreminjajo glede na vremenske razmere in povpraševanje. Za vse informacije in prijave se obrnite na izvajalca: Uroš Centa 031 863 726 ŽUŽI šport in ŠD Turjak vabita na f/ Občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki bo 12. 2. 2016 M na Smučišču Izver, Sodražica, ob 17. uri. Možna je sprememba termina zaradi vremenskih razmer. TROBLA 7/2015 42 Šport in rekreacija 5 najhujših strupov, ki jih bomo prevetrili in se jim izognili v teh prihajajočih prazničnih dneh Vemo, da v nas prebiva večstoletna naravna modrost. Za prebuditev te modrosti potrebujemo čas zase, malo znanja o uporabi in kombinaciji prehrane, pitja vode in ostalih tekočin ter zavedanja vseh oblik pravilnega gibanja in dihanja. Ko omenimo, da nam gre nekaj na jetra, je povezano s tem, da resnično škodujemo jetrom in krvi. Ko smo žalostni, ugotovimo, da nas zebe v predelu pljuč in imamo občutek, da so pljuča stisnjena, smo v krču, dihanje je komaj zaznavno in plitvo, ne moremo se nadihati. Zakisani smo, ker je v telesu preveč plinov, recimo ogljika, kri ni obogatena s kisikom. Naše debelo črevo je obloženo in preprečuje praznjenje, postane leno in plini se širijo po trebušni votlini. Vemo, da kjer ni gibanja, ni pretoka in kjer ni pretoka, je bolezen in celice se ne obnavljajo, kasneje se lahko preoblikujejo tudi v rakaste. S prisotnostjo strahu smo obremenili ledvice, občutek imamo, da nas zebe ali da smo »zmrznili«, v dejanjih smo počasni in neokretni. Zapestja, dlani in noge so hladne in tudi zatekajo iz neznanega razloga. Prehladili smo si mehur. Zgodba se nadaljuje in naše mišice so toge. S tem smo izgubili naš nadzor pri odvajanju blata in vode, če to traja dlje časa, imamo resne težave. V tem krogu se oglasi tudi naš želodec, skrbi se razširijo in čustva kar bruhajo. Na fizičnem telesu se nam zgodi refluks, spahovanje, zgaga in ne glede na to, kako pazimo na hrano in vnašamo tekočine, živimo zdravo, ni pravega učinka. Bolijo nas vse kite, ki držijo naše okostje. Oglasile so se tudi težave, povezane z vranico in dvanajsternikom. Smo kot bi nas zvijalo in zvijalo v trebuhu pod trebušno prepono in občutimo kamen v trebuhu. Preidemo v fazo pohlepa po čimprejšnjem okrevanju in begamo od zdravnika do alternativnega zdravilca ... Ob vsem tem trpi naše tanko črevo. Tonemo v še druga negativna čustva, depresije, nezaupanje in ugotovimo ali nam drugi povedo, da imamo togo srce. Pregled pokaže stanje aritmije. Težave ostanejo in se krepijo, saj nobena preiskava ne pokaže, da ne sprejemamo in da se branimo. Ko si to priznamo znotraj sebe, vemo, da nas že dlje časa tišči v prsih in so bolečine okoli srca in za prsnico dlje časa prisotne. Torej poglejmo, kako odpravimo te zastoje in obrnemo vse sebi v pozitivno noto in samozdravljenje. Z naslednjo vajo premišljajmo tako, da vsakič razmislimo o enem od čustev: - ŽALOST: Smo vedno žalostni? - Sproščajmo pljuča in debelo črevo. - SKB: Smo vedno zaskrbljeni? - Sproščajmo prebavni trakt. -JEZA: Smo vedno jezni? - Sprostimo vse predele jeter in žolčnika - STRAH: Smo vedno prestrašeni? - Preverimo notranje pretoke, odpravimo vnetja in težave z rodili, mehurjem, ledvicami. - POHLEP: Smo vedno razočarani? - Sprostimo glavo in obrazne mišice. Vajo izvajamo 3-krat na dan po pet minut. Ležimo na podlagi in desetkrat vodimo vdih in izdih po telesu, počasi pozornost usmerjamo v predel nog in jih zavestno sprostimo, kolena in stegna, sprostimo boke in trebuh, če je potrebno, še nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. Posvetimo se sprostitvi prsnega koša in ramenskega obroča, sprostimo napetost vratu in glave. Zaznavamo, kako nas polni univerzalna energija in jo razlijemo preko čustva, ki smo ga izbrali. Dihamo in se sproščamo v tem čustvu, dokler niso vse celice sproščene in obnovljene. Zaznamo novo čustvo: srečo in mir v sebi. Brisačo zvijemo v svitek (ne sme biti previsok), prevežemo ali prelepimo jo s selotejpom, uležemo se preko svitka na trdi podlagi (mora biti udobno), sredina svitka je točno v višini popka, nogi razširimo v širini bokov in se namestimo tako, da se palca na nogi dotikata. Roki imamo ob telesu, dlani obrnemo v strop in jih počasi prenesemo za glavo tako, da prideta skupaj mezinca (dlani so obrnjene na podlago). Najprej bodo komolci visoko pokrčeni, kasneje ob redni vadbi se bodo sprostili. Če vam je neudobno, se namestite v udobnejši položaj in z vajo bodo težave minile. Vaja je tudi shujševalna, zato jo naši člani radi izvajajo! Pri težavah z ramenskim obročem pa svitek podložimo v predel lopatic. Iz vaje se dvignemo previdno: najprej na bok in potem šele v sedeč položaj. Vaje redno izvajamo na vadbi ob ponedeljkih, zato ste vabljeni na vadbo in dodatno razlago za še več uporabnih vaj, ki jih tukaj nismo našteli. Preizkusite in delite z nami občutke. V prihajajočem letu 2016 vam želim obilo pozitivne energije, notranjega miru in zdravja. -, . Za vas pripravila Tina Sesek, alternativna terapevtka in vaditeljica, tel. 041 745 363. Drsanje na Turjaku Spoštovani občani! Glede na zanimanje v nedavno opravljeni anketi Osnovne šole Primoža Trubarja sta se občina in Športno društvo odločila, da podpreta projekt drsanja v naši občini. Zato sporočamo, da bo od sredine decembra 2015 na Turjaku postavljeno 20 x 10 metrov veliko drsališče, kjer bo možno rekreativno drsanje. V ta namen bo po urniku organizirana šola drsanja, igranje in rajanje za otroke ter možnost igranja hokeja. Urnik vadb bo napisan na oglasni tabli pri drsališču. Drsališče bo odprto: pon.- pet. od 15. do19. ure in ob sob., ned. in v času šolskih počitnic od 10. do 19. ure. Za organizirane skupine je možen tudi drugačen urnik. Na drsališču bo za ceno 1 evra možna izposoja vseh velikosti drsalk. Vabljeni! Športno društvo Turjak Šport in rekreacija 43 TROBLA 7/2015 2. krog državnega veteranskega prvenstva v namiznem tenisu TVD Partizan je 14. novembra organiziral 2. krog Državnega prvenstva v namiznem tenisu za rekreativce in veterane za jakostno lestvico. Udeležba kar 97 tekmovalk in tekmovalcev iz celotne države je posledica pomembnosti tekme in tudi dobre organizacije našega društva. Tekmovanje je potekalo v 9 posamičnih kategorijah in 4 kategorijah dvojic. Najprej so igrali v skupinah 3-5 igralcev, kjer sta se prva dva uvrstila v nadaljnje finalne dvoboje na izpadanje, preostali pa so igrali vtolažilni skupini. Na dvanajstih mizah so se skozi ves dan odvijali napeti in kakovostni dvoboji za najvišja mesta. Da je tekmovanje potekalo hitro in brez večjih zapletov, je »kriva« računalniška programska podpora podjetja Parnas IKT, d.o.o., iz Velikih Lašč ter izurjena tehnična ekipa organizatorja. Seveda so na koncu vsi najboljši prejeli zaslužene medalje. Med vsemi nastopajočimi igralci smo izžrebali tudi dobitnike več praktičnih nagrad naših sponzorjev, za kar se jim v imenu organizatorja zahvaljujem. Sponzorji tekmovanja so bili: Trgoup, d.o.o., PC Klinika Naveza, d.o.o., Art-les Igor Sever, s.p., in pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Tekst: Igor Sever Foto: Ni ko Samsa Rezultati po kategorijah: Ženske do 49 let 1. Mojca Smolej 2. Barbara Jančič 3. Doris Lesnik 3. Janja Lebarič Tolažilna skupina: Alenka Zidar Zupan Ženske nad 50 let 1. Dragica Lapanja 2. Milana Krmelj 3. Mirjana Ramšak 3. Živa Prezelj Tolažilna skupina: 1. Jasna Šebjanič Pupis Moški do 39 let 1. Tadej Vodušek 2. Luka Mlakar 3. Blaž Vod lan 3. Miha Režun Tolažilna skupina: 1. Martin Janežič Moški 40 do 49 let 1. Aleš Smrekar 2. Janez Ori 3. Lovro Petrin 3. Boris Konjiček Tolažilna skupina: 1. Vojteh Štor Moški 50 do 59 let 1. IgorVinčec 2. Erih Giinter 3.Darija Vizjak 3. Raj ko Veronik Tolažilna skupina: 1. Vojteh Urbas Moški 60 do 64 let 1.Jože Žekš 2. Fredi Vodušek 3. Boris Škoberne 3. Bojan Supanič Tolažilna skupina: 1. Spasoje Tešanovič Moški 65 do 69 let 1. Ciril Kozjek 2. Boris Govednik 3. Igor Vari 3. Brane Rakovec Tolažilna skupina: 1. Miha Torkar Moški 70 do 74 let 1. Dragutin Stankovič 2. Jože Hafner 3. Janez Muzik 3. Maks Burger Tolažilna skupina: 1. Tone Leber Moški nad 75 let 1. Emil Tkavc 2. Rado Pančur Ženske dvojice - enotna kategorija 1. Jančič-Smolej 2. Lesnik - Lebarič 3. Krmelj - Zidar Zupan 3. Šebjanič Pupis - Lapajna Moške dvojice do 39 let 1. Vodušek T. - Vodlan 2. Mlakar - Janežič 3. Vodušek J. -Jontez 3. Muzik - Kokelj Moške dvojice 40 do 59 let 1. Maselj - Škoberne 2. Giinter- Vinčec 3. Strnišnik-Zore 3. Petrin - Vizjak Moške dvojice nad 60 let 1. Govednik - Stankovič 2. Pretnar - Burger 3. Čargo-Vodlan J. TROBLA 7/2015 44 Zdravstvo Referenčna ambulanta tudi v Velikih Laščah Prve referenčne ambulante družinske medicine so svoje delo po vsej Sloveniji začele s 1. 4. 2011. Trenutno deluje 584 tovrstnih ambulant. Z letošnjim septembrom je začela taka ambulanta delovati tudi v Zdravstveni postaji Velike Lašče, in sicer pridobila jo je ambulanta Milenke Stare Vidrih, dr. med., spec. druž. med. Referenčna ambulanta je pravzaprav naziv za ambulanto družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja. S tem se izboljša kakovost dela in zadovoljstvo pacientov. Pacienti, ki so opredeljeni pri Milenki Stare Vidrih, dr. med., spec. druž. med., so avtomatično vključeni v novo obravnavo, v katero vas bo napotila sama ali pa vas bo povabila diplomirana medicinska sestra Maša Karpov. Ta bo skrbela za preventivne preglede pacientov in vodenje pacientov z urejeno kronično boleznijo. V referenčni ambulanti sodeluje tudi srednja medicinska sestra Milena Peterim. Beseda preventiva izhaja iz latinske besede praevenire (prea - preden in venire - pride). Pri preventivnih pre- gledih se torej izvaja t. i. presejanje ali sereening, kjer se ugotovi, ali obstojijo dejavniki tveganja za določeno bolezen, postavi se sum na določeno obolenje, ki ga potrdi zdravnik ali pa ugotovi, da ste zdravi. Najpogostejši dejavniki tveganja so alkohol, kajenje, povišan krvni tlak, povišan holesterol, neustrezna prehrana, telesna neaktivnost, depresija. Če pa ste kronični pacient z urejeno boleznijo, kot je astma, kronična obstruktivna bolezen, arterijska hipertenzija, diabetes; srčni bolnik; pacient z benigno povečano prostato, osteoporozo ali depresijo bo vaše stanje spremljala diplomirana medicinska sestra. Vsekakor boste v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja in ob predpisu potrebne terapije še vedno obravnavani s strani vašega lečečega zdravnika, saj diplomirana medicinska sestra in zdravnik ter srednja medicinska sestra skupaj skrbijo za vaše dobro počutje. Zaradi obravnave pri diplomirani medicinski sestri bo zdravnik imel več časa za pregled in pogovor z vami takrat, ko boste bolni oziroma ko se bo vaše zdravstveno stanje poslabšalo. Upamo, da se boste odzvali povabilu. Referenčna ambulanta vam je na voljo vsak torek od 7.-14. ure in četrtek od 12.-18. ure. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 01 788 10 38 ali po e-pošti na naslovu masa. karpov@zd ribnica.si. Zapomnite si: vse, kar na koncu šteje, je zdravje! ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO - IMPLANTOLOGIJA ORTODONTIJA - PROTETIKA - USTNA HIGIENA Sodobno zobozdravstvo -cirkonijeve prevleke Sem Sašo Savič, zobozdravnik in ustanovitelj zobozdravstvene ordinacije. Zavedamo se težke finančne situacije, ki je v zadnjih letih obremenila našo državo, in da je kriza marsikoga prisilila, da je cenejšega zobozdravnika poiskal čez mejo. Prepričani smo, da vzrok ni samo v cenah, ampak predvsem v nedostopnosti, odnosu, frustracijah na poti do novih zob, dolgih čakalnih dobah in nejasno postavljenimi mejami, kaj plača zavarovalnica in česa ne. V naši ordinaciji se trudimo biti pacientom dostopni, brez čakalnih dob in kar se protetičnih nadomestkov tiče cenovno dostopni, saj imamo lasten najsodobnejše opremljen zobni laboratorij. Cenovna odstopanja z našimi južnimi sosedi so praktično minimalna in ne odtehtajo več stroškov vožnje in izgubljenega časa, kaj šele reševanja zapletov. Danes bi vam predstavili sodobno računalniško podprto tehnologijo CAD-CAM, ki nam omogoča računalniško modeliranje, robotizirano rezkanje nekovinskih ogrodij ter izdelavo prevlek in mostičkov popolnoma naravnega videza. Razlika z naravnim zobom je očem praktično nevidna. Možnost napak je veliko manjša (zgolj 5 mikronov) kot pri klasičnem ročnem postopku v laboratoriju, čas izdelave pa se z nekaj dni skrajša na nekaj ur, kar pomeni, da v istem dnevu odidete domov z novimi zobmi. Digitalizacija v zobozdravstvu pomeni velik napredek tako v hitrosti kot tudi v natančnosti izdelave, ker nadomešča zamudne ročne zobotehnične postopke. Najbolj uporaben material med brezko-vinskimi ogrodji je cirkonij, ki je transparenten in trden ter zato obstojen. Na njega se dodatno napeče porcelan, ki daje zobu naravni videz in ki je po mehanskih lastnostih najboljši približek naravnemu zobu. Ker v opisanih protetičnih nadomestkih ni kovin, ne prihaja do elektro-kemičnih reakcij, alergij in podobno. Nekovinske konstrukcije so zaradi transparentnosti ogrodij (prehoda svetlobe skoznje) veliko bolj estetsko sprejemljive, po drugi strani pa se debelina ogrodja, potrebnega za izdelavo konstrukcij, zmanjšuje, kar praktično pomeni, da se pri brušenju uniči manj zoba, posledično pa je to povezano z manj bolečine in manj poznejših zapletov, kot so odmiranje zobne pulpe, zabarvanje zoba itd. S sodobnimi tehnikami smo danes lahko kos najbolj zahtevnim estetskim izzivom in prepričani smo, da bomo lahko zadovoljili tudi Vas. Sašo Savič, dr. dent. med., spec. čelj. in zob. ortoped. Brezplačen je prvi B3 denta].design@sio].nei^fj| www.dentaldesign s| Š ¡041 331 199 ® 01 7889410 pregled in posvet. I ■■■ Zobozdravstvena ordinacija s koncesijo, Javorškova 9, v zdravstveni postaji Velike Lašče www.dentaldesign.si |ffij341 331 199 Stranke 45 TROBLA 7/2015 LS. slovenska ljudska stranka Občankam in občanom Občine Velike Lašče ter bralcem Troble, želimo, da bi Luč, ki je zasijala v Betlehemu prinesla v naša srca, naše misli in v i • • naša dejanja: mir, veselje, pogovor, strpnost, razumevanje ... Vsem želimo lepo praznovanje božičnih praznikov ter blagoslovljeno, zdravja in uspehov polno novo leto 2016. Iskrene čestitke tudi ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Velike Lašče Drage občanke, spoštovani občani! SD Želimo vam srečne božične praznike v krogu vaših najbližjih. V prihajajočem letu 2016 želimo vsem izpolnitev osebnih in skupnih želja, osebne sreče in zadovoljstva v družini in naši širši skupnosti. Želimo, da bi bilo leto, ki je pred nami, mirno, da bi potekalo v sožitju in spoštovanju soljudi. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti vam iskreno čestitamo. Tudi v prihajajočem letu se bomo trudili za dobro vseh občanov, tako v Občini kot tudi v širši skupnosti. Občinski odbor SD Velike Laša CiJ/^ I Stanki Vlnf | modernega Spoštovane občanke in občani! December je čas prazničnih dni in veselja, zato vam v prihajajočih d rte h želimo veliko miru, srečeMzaravja vse dpbro istojiTO^^^^ffismnaj bo onúRm! Vaš odbor SMC Velike Lašče Htsita 1550 Spoštovane občanke in občani Velikih Lašč, želimo vam vesele praznike. Naj bo leto 2016 polno uspešno zaključenih izzivov, osebnega zadovoljstva in sreče. Tudi v letu 2016 se bomo trudili po najboljših močeh za dobro vseh. TROBLA 7/2015 46 Stranke / Pisma SDS "Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če nekoga rad imaš. Če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi." Naj sporočilo verzov spremlja članice in člane Slovenske demokratske stranke in občane Občine Velike Lašče ob praznovanju božičnih praznikov in v novem letu 2016. Čestitamo dan samostojnosti in enotnosti. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Velike Lašče 20. DECEMBRA 2015 GREM NA REFERENDUM! ÇCasujem PROTI RAZVREDNOTENJU DRUŽINE Na glasovanje povabite sorodnike, prijatelje in znance! SILVESTER Je svetnik zadnjega dne starega leta, ki smo ga vedno z nestrpnostjo pričakovali. Kako hitro beži čas, a spomini se vračajo v preteklost. Pisalo se je leto 1944 v predbožičnem času. Snega ni bilo, mraza pa tudi ne. V vas so ponovno prišli nemški vojaki. Starejši ljudje so govorili, da se umikajo iz Italije in obmorskih krajev. Pogovor sem vlekel na ušesa in opazoval nemškega oficirja, ki je v spremstvu dveh vojakov z brzostrelkama hodil od hiše do hiše. Ogledal si je tudi našo hišo. Po ogledu je na vhodna vrata z zunanje strani s kredo napisal večjo številko 7. Oficirja sem pocukal za rokav leve roke in mu pokazal hišno tablico nad vrati s številko 4. Oficir me je pogledal, se nasmehnil, me rahlo potrepljal po glavi in vsi trije so odšli naprej po vasi. Proti večeru pa smo dojeli, kaj je pomenila številka 7 na vratih. Prišlo je namreč 7 vojakov. Vsak je imel čez ramo ponjavo, v kateri je bil zajeten šop slame, ki so jo vzeli pri Štruklju. Jedilni kot v hiši so razstavili in ga zložili v drug kot in si na podu uredili slamnato ležišče. Krava Mura je dobila v hlevu družbo dveh konj, ob vaški poti pred hišo pa je stal vojaški voz. Nihče v vasi ni vedel, koliko časa bodo ostali. V hiši smo pobrali s postelj posteljnino in jo odnesli v zgornjo sobo. Preko dneva smo se otroci zadrževali nekaj na krušni peči, v glavnem pa v kuhinji in kar tam tudi jedli. Zvečer pa sva s Francetom vztrajala in prvo noč res prespala v skednju. Zakopala sva se v otavo in kmalu sladko zaspala. Ponoči pa kot v sanjah. Slišala sva šumenje in nekakšno pritajeno govorjenje, a sva mislila, da Nemci jemljejo seno za konja. Naslednjo noč pa nama mama ni več dovolila spati v seniku. V resnici, za kar je vedela le mama, so v skednju v času praznikov prenočevale tri partizanke. Ena izmed njih je bila Mica, žena Leskovška Luke. Vse to pa nam je mati povedala šele pozno v svobodi in nam hkrati dala vedeti, koliko strahu je pretrpela. Nekega dopoldneva smo si vsi trije otroci ogledovali naložen in s cerado pokrit vojaški voz pred hišo. Imel je velika kolesa in nizke lojtrnice. Ob hiši in vozu se je sprehajal kot stražar eden od naših začasnih stanovalcev. Stali smo kot običajno po starosti. Nemec nas je ogledoval in nam šel z roko po glavah kot po stopnicah. Vprašal nas je, kot smo ga razumeli, kje je oče. France, kot se za starejšega spodobi, mu je odgovoril: »Kaput.« Nemec se je obrnil k vozu in iz nahrbtnika vzel pol hlebca komisa, po celi dolžini odrezal zajeten kos kruha in ga pričel mazati z margarino. Iz hiše je prišel še en vojak, nato sta nekaj govorila. Po nahrbtniku je segel tudi drugi vojak. Tedaj pa je izza vogala Štrukljeve hiše prišel nek oficir, ki je trenutno tam tudi prebival. Vojak je nadaljeval z mazanjem in nato prav počasi ugriznil v kruh in nato še enkrat. Opazoval sem sledi ugriza zob na margarini in požiral slino. Trdno sem bil prepričan, da bi bile na margarini sledi mojih zob, če ne bi prišel tisti oficir. Tako pa je vojak kruh prelomil in ga spravil v nahrbtnik. Mi trije pa smo odšli za hišo na dvorišče. Na silvestrski večer so vojaki nekaj pred deveto uro zapustili hišo. Zbirali so se na vasi in slišali smo, kako so iz hlevov vodili konje in jih vpregali v vozove. Ko so vojaki zapustili hišo, je mama prižgala petrolejko, kajti ves čas vojne ni bilo elektrike. Začeli smo pospravljati slamo, da bi bilo za silvestra lepo. Pod slamo smo našli cerado, ki jo je verjetno eden od vojakov pozabil. Mama Županova stran 47 TROBLA 1/2016 jo je nekoliko dvignila in ogledovala. Tedaj pa so se odprla vrata in eden od mlajših Nemcev, ki je do tedaj prebival pri nas, je z nasmejanim obrazom dejal: »Mama, silvester.« Mama se mu je nasmehnila in odgovorila: »Ja, silvester.« To se je ponovilo še nekajkrat in vsakič je vojak videl tisto cerado in dejal: »Mama, silvester.« Končno so le odšli; mi pa smo modrovali, da nam je vojak pustil cerado za silvestra. France pa je dejal: »Mogoče nam je prav eden od teh vojakov ubil očeta!« Spominjam se tudi starejšega vojaka, ki je takrat prebival v naši hiši. Sedel je v zapečku ob peči in mi na zmečkan papir s svinčnikom zelo lepo narisal hišo ob vodi, z mlinskim kolesom in mi nekako dal vedeti, da je to njegov dom. Materine solze Mati, od sonca in dela si ožgan obraz imela. Za bolezen si nikoli nisi vzela časa. Z utrujeno roko si nam dajala kruh, rezino vsem enako. Nikoli nisi dala kruha sebi. Bila si srečna, če si ga imela za otroke. Nekoč, ko sem pritekel, po stezi za teboj, sem opazil solze, v očeh. Veliko je bilo trpljenja, strahu in stradanja, kajti ni bilo očeta ne denarja. V hlevu je bila le stara krava Mura, ki je dajala pol litra mleka, da smo za zajtrk jedli belo kavo iz prežganega ječmena, ki ga je mama prežgala na štedilniku, in ječmenov kruh. A težje je bilo še dolgo po vojni, ko ni imela mati denarja niti za sol. jQ„e ZAPISALO SE JE V TROBLI Ukinitev, prekinitev... To so besede, ki so ostale še vedno v naši zavesti iz nekdanje skupne države Jugoslavije, tudi po toliko letih samostojnosti. Slišim jih pogostokrat na televiziji ali preberem v dnevnem časopisu, in ne boste verjeli: v občinskem glasilu TROBLA. Pogostokrat je ta beseda zapisana v zadnji številki Troble, zlasti v rumeni prilogi Uradnega glasila. A vse kaže, da pisec pozna tudi slovensko besedo »prenehanje«, ki jo kar nekajkrat uporabi v istih stavkih, ko razlaga člene Uradnega glasila. Jože Škulj Mlin Mlin zrnje melje, žrmlje se vrte, izpod njih moka za skromne otroke hiti. V samoti ropoče, enako tonsko joče, žaklje napolnjuje, tiho, vztrajno deluje. Kolo ropoče, se z vodo igra, vsaka lopatca pritisk njen ima. Melje, melje pšenico in ajdovo zrnje, z moko osreči ljudi, z otrobi živali. Mlinar v belem prahu, moka je dar. Moka okusna, testo že vzhaja, pek ponoči moki vedno nagaja. Kruh pečejo vse matere sveta, otrok ga ugrizne, smehljaj na licih igra. Vonj iz peči v zasneženi zimski pokrajini, vonj kruha, ki ga mati ljubeča zamesi. Hvala ti mlin, melješ vse življenje, mnogo ust osrečiš s kruhom, v krušni peči najlepše pečen je. Plakat miru 28. natečaj »Mir povezuje« Z distrikta LIONS Slovenija smo prejeli obvestilo, da se je plakat učenke ZALE STARC iz Velikih Lašč uvrstil med 24 najboljših in bo sodeloval v izboru na zaključni vseslovenski LIONS prireditvi v Ljutomeru 9. aprila 2016. Zali iskrene čestitke! Razstavo izbranih plakatov, ki so prispeli na natečaj PLAKAT MIRU z vseh štirih sodelujočih osnovnih šol, naš klub organizira v Domu starejših občanov v Ribnici dne 18. januarja 2016 ob 18. uri. Ob tej priložnosti bi se rada v imenu našega kluba zahvalila za sodelovanje vsem mladim avtorjem prispelih del, njihovim likovnim mentorjem in ravnateljicam oziroma ravnatelju sodelujočih osnovnih šol iz Ribnice, Velikih Lašč, Sodražice in Loškega Potoka. Tajnica LK Ribnica Duška Hočevar Mihelilč POHVALA Krajani Retij smo bili zelo zadovoljni z delom podjetja Vodokomunalni sistemi d.o.o. Izvedli so velik poseg, pri tem pa niso nikogar ovirali. Vzeli so si celo čas za animacijo otrok z gradbeno mehanizacijo. J Novak TROBLA 1/2016 48 Občinske strani f 0 ZAHVALA Marija PETERLIN (1932-2015) Dolščaki Žal je nastopil neizogiben trenutek, ko smo morali na zadnjo pot pospremiti mamo Mimi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da so bila zadnja leta njenega življenja kljub bolezni posuta z iskricami svetlobe. Prižigali ste jih z molitvijo, obiski in drobnimi pozornostmi, ki soji lajšali tegobe in krajšali čas, ko je ta postajal enoličen, dolg, boleč ... Hvala vsem službam, ki so s profesionalnim odnosom pomagale pri maminem slovesu. Vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in tasta Igorja GRČARjA (1943-2015) iz Dednika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za cvetje, sveče ter druge prispevke. Hvala osebju ZD Velike Lašče, posebno dr. Davorinu Kastelicu, sestri Renati ter patronažni sestri Martini za obiske na domu in vzpodbudne besede. Hvala kolektivu OŠ Velike Lašče, gospe ravnateljici Metodi Kolar ter gospe Dragici Dobravec za ganljive besede slovesa. Hvala tudi gospodu Dušanu Kaplanu za lep poslovilni govor. Besede zahvale gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu za lep poslovilni obred, pogrebnemu podjetju Zakrajšekza organizacijo pogrebne svečanosti in ribniškim pevcem za pesmi ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na pot v večni mir. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 96. letu se je od nas poslovila mama, tašča, babica in prababica Mihaela ARKO (1919-2015) iz Podhojnega Hriba Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani in mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu ZD Velike Lašče, posebej Milenki Stare Vidrih, dr. med. Vse zahvale sosedom: Francu Zakrajšku, Lojzetu Jančarju in Mirku Zakrajšku, ki soji izpolnili željo in jo z vsem spoštovanjem položili v grob. Hvala praporščakom in govornikoma Milanu Tekavcu in Srečku Knafelcu. Ne nazadnje pa gre zahvala sosedam, ki so jo redno obiskovale. Iskrena hvala ge. Veri Gorjup, ki ji je stala ob strani do zadnjega. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA V 90. letu se je tiho poslovila Malči PEČNIK (1926-2015) z Rašice. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za petje in pogrebni službi za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvale 49 TROBLA 7/2015 Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za teboj je ostalo le mesto spomina. Kjerkoli zdaj si, naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno bo v naših srcih ostala! ZAHVALA Tiho se je poslovila od nas naša draga mama Angelca KRAMPELj (9.4. 1932-22. 11.2015) iz Praznikov. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvala zdravnikom, posebno pa patronažnima sestrama Marjani in Martini ter negovalkam: Tanji, Minki in Špeli za pomoč in nego v času njene bolezni. Hvala tudi g. Božu za poslovilne besede ob grobu, pevcem, pogrebni službi Zakrajšek in g. župniku za lepo opravljeno slovo od drage mame. Žalujoči vsi njeni Se je tudi tebi že zgodilo, da je prišel božični večer in si se v tistem trenutku vprašal, kdaj je šel advent mimo tebe? Naj bo letošnji božič drugačen, naj bo letošnji advent res čas pričakovanja, naj bo to čas priprave na prihod našega Odrešenika. Vendar kako? Povsem preprosto. Zavod Pridi.com v letošnjem adventnem času pripravlja akcijo, imenovano #delijezusa. #delijezusa je projekt, s katerim hočemo odgovoriti na klic k novi evangelizaciji na Slovenskem. Njegov osnovni namen je preko sodobnih medijev spodbuditi kristjane, da bi v svojem lastnem okolju delili svojo izkušnjo vere v Jezusa. V času do 25. decembra si vzemi tri minutke na dan, odklikaj na spletno stran Pridi.com, Facebook ali Youtube, poišči #delijezusa in si oglej kratek filmček. Vsak dan te bo nagovoril eden bolj ali manj znani Slovenec, ki bo s teboj delil svojo izkušnjo vere v Jezusa in te ob tem povabil, da razmisliš ter pričuješ o svoji veri tudi TI! V projektu, ki bo potekal 27 adventnih dni, bodo prek video posnetkov sodelovali različni gostje: Pedro Opeka, nadškof mons. Stanislav Zore, Nina Ivanič, Gregor Cušin, zakonca Sitar,... #delijezusa lahko spremljaš tudi po televiziji Exodus vsak adventni dan ob 7., 13., 19. in 1. uri. Vsak dan si lepo povabljen, da pričuješ in deliš besedo o Jezusu, našem najboljšem Prijatelju! Želimo vam veliko Božjega blagoslova pri vašem delu! Ekipa #del ¡Jezusa 50 TROBLA 7/2015 O > C/) Cč < C/) PETER HREN, S.P. GRADEZ14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 TEL:01/7881 366 - Brušenje stekla - Fazetiranje stekla in ogledal - Peskanje stekla - Izdelava izolacijskega termopan stekla - Kajjeno steklo - Tus kabine (po meri, s tesnili) - Ogledala - Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) - Montaža vsega navedenega - Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in L ',<■■■ .., JtaiKtvffiJsko urejanje Grosuplje d.o.o. ■i JVjIjUv Vse na enem mestu. www.zpksu.si PRI GRADNJI NOVEGA OBJEKTA, AU PRI REKONSTRUKCIJI, DOZIDAVf, NADZIDAVI AU LEGALIZACIJI OBSTOJEČEGA VAM NUDIMO UGODNE PROJEKTANTSKE STORITVE: - Irdekiva v*^ potrebna projektne dokuirietrifacije z j pnrtoti|:ev Brarttipneia vse vrsie objektov, - pridobitev gradbenega doi/oljenjd,. ¡¿'Jeldvj jietnJiJlikjejii pub™rkd i ■ ■ prirtelatije ifiltiljliia. Za ™s na enem mestu izpeljemo vse potrebne postopke do mčetka gtodnje voiega objekto, NulIiii/j vam luUi lajmpletnO Ureditev tiaitie IdMnine v vaSi ve&tdnouanjiki stavbi. Najdete nos no Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810 320. PVC in ALU OKNA ter VRATA iz visokokakovostnih materialov 041 402 780 »priba@amis.net www.priba-okna.sl l-ivr." > ::v.i ul J, 13 IS Vi-i.kr UU». cr-ljvr fif: pancdeliti do flnu. ad Hh da 1/K. Mihci j pd dOgjpvtim Adaptacije stanovanj, hiš In poslovnih prostorov. Prenove kopalnic. PRIBA OKNA rt a □., ti I 01 SlO SS 10 in*: 01 610 55 31 Ssrtj.irn, u&ro: 041 449 1J4. Prlm07. gsm 041 «0i 760 Aikido Klub Krim na (£u Aikido klub je v občim Ig prisoten že tretje leto. Število vadečih se počasi a vstraino veča kar pomeni, da postaja ta starodavna japonska samoobrambna in netekmovalna veščina počasi prepoznavna tudi pn nas, tako med mladimi kot p 11 starejših. Aikido ni tekmovalen in a greši*/en šport temveč Točne hiforniaeije s amoobra mbna j ap onska v ešč in a kj er n e p otrebuj emo dobite na naši strani veliko moči, zai^ di česar je primeren tako za moške kot ivi vi t'! aikido kri m.,s i za ženske' od otroštva do pozne odraslo^. FB; Danilo Zorkof Gsm: 041/684-8&4 -Danilo levo glavni inštniktor Danilo Zorko in desno njegov Sensei Christian Tissier Aikido klub Klim - smer Aikikai sledi principan učenja svetovnega sedeža Ailada v Hombo Doju v Tokyü na Japonskem. Treniramo p o sistemu velikega svetovnega mojstra aikida "Chiistian-a Ti s si er- a, Shihan, 7° Dan Aikikai v Tokyu" iz Francije. 51 TROBLA 7/2015 Vabljeni na novo prodajno mesto Si.mobiL Grosuplje v Mercator centru. Vse, ki 11 tis L::jirf s lern kuuantim abiikdLl dp il ■ 12 .2015. hornn n^gi^dili j 20 % popusta ob nakuLUj dodatne onreme Č? Si.mobil Grosuplje n:.xL.'iJ tj ¡H "V ^KLANČAlf Neodvisni servis vozil Renault in Dacia Ugodne kvalitetne rešitve za vaš Rena uit nadomestni deli avtoplašci, premontaža, shranjevanje I i ča rs ko -k lepa rs ka dela (pogod be n i k za va ro va I n ice Tr i gl av/) polnjenjein popravila klimatskih naprav/ Grozni kova 11,1000 Ljubljana Tel: 01^42 72 OOI Gsm: 041 710151 En>a i I: i nfoiiki a nca r. si, www. ki a nca r. d Goran Petrovič dr. doni. med. a I latefarka zobOZd^vitveriB ordinacij J | 1» Za sproščen nasmeh skrbimo že 20 let. a pf^uentivni pregledi in posneti J kcniir.'itiu'i 9 pnitetilta a certifikat Ji vgraditev bredsnt SKY ¡fpplantatiiv •■i nevedni ortodonls^i apaTBtj INVI5ALIGN .j rtg digr.alna sLihanje zob BREOEWT IMPLANTANT 480,00 € 'i ¿gSS J®: t " bedent ^¡mr««^- Si želite izboljšati zdravje? Asea vsebuje bilijone stabilnih, popolnoma uravnoteženih Redox-Signalnih molekul, gre za molekule, enake tistim, ki obstajajo v celicah človeškega telesa. Asea je tako prvo in edino prehramno dopolnilo na svetu, ki ponuja Redox- signalne molekule v steklenici. Več o ASEA na: www.urskaasea.teamasea.com Tel: 051/700-174 CfvHf.PiluMi.---.'I -SQG17973+13,«T -506*1 713 731 s KOLEDAR PRIREDITEV SREDA, 9. DECEMBER, ob 17.30 Športna dvorana, Velike Lašče ČARODEJ ANDREJ s spremstvom Božička Prednovoletna prireditev za predšolske otroke (Občina Velike Lašče in vrtec Sončni žarek) PETEK, 11. DECEMBER, od 9. do 19. ure Jakličev dom, Videm 3. DRŽAVNA RAZSTAVA POPRTNIKOV IN DRUGIH PRAZNIČNIH BOŽIČNIH KRUHOV (DPŽ Dobrepolje Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije, Zavodom Parnas in Občino Dobrepolje) SOBOTA, 12. DECEMBER, ob 9. uri Parnas center, Rob DELAVNICA PRIPRAVE POPRTNIKOV Z Majdo Tekavec (Zavod Parnas) NEDELJA, 13. DECEMBER, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 3. ABONMAJSKA PREDSTAVA: komedija NORCI IZ VALENCIJE Gostuje SNG NOVA GORICA. (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 19. DECEMBER, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče Koncert STANETA VIDMARJA Cradež RAZSTAVA JASLIC V SKRITIH KOTIČKIH GRADEŽA s petjem božičnih pesmi, živimi jaslicami in božično-novoletno tržnico - nedelja, 20. december 2015, ob 17.30 - nedelja, 27. december 2015, ob 17.30 - nedelja, 3. januar 2016, ob 17.30 3. januarja bo na ogled tudi razstava poprtnikov. (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) Velike Lašče ŽIVE JASLICE V VELIKIH LAŠČAH - božični večer, 24. december 2015, ob 23.15 - božični dan, 25. december 2015, ob 18. uri - Štefanovo, 26. december 2015, ob 18. uri - nedelja sv. družine, 27. december 2015, ob 18. uri (Mladinska veroučna skupina Velike Lašče) ČETRTEK, 24. DECEMBER, ob 13. uri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče PROSLAVA ob dnevu samostojnosti in enotnosti (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) PETEK, 25. DECEMBER, ob 18. uri Velike Lašče—Dvorska vas—Velike Lašče POHOD Z LUČKAMI (Planinsko društvo Velike Lašče) SOBOTA, 26. DECEMBER, po deseti sveti maši Pred gasilnim domom v Velikih Laščah ŠTEFANJI DAN (Konjerejsko društvo Velike Lašče) SOBOTA, 26. DECEMBER, od 10. do 15. ure, Pri Roziki, Turjak BOŽIČNI LOKOSTRELSKI TURNIR (Lokostrelski klub Turjak) SOBOTA, 26. DECEMBER, ob 19. uri Športna dvorana, Velike Lašče BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 30. DECEMBER, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče NETOPIR (izseki iz operete) SOBOTA, 2. JANUAR, start ob 9. uri Velike Lašče—Kamen vrh—Grmada—Velike Lašče NOVOLETNI POHOD (Planinsko društvo Velike Lašče) NEDELJA, 3. JANUAR, od 8.30 do 16. ure Center Parnas, Rob RAZSTAVA POPRTNIKOV (Zavod Parnas) PETEK, 22. JANUAR, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 4. ABONMAJSKA PREDSTAVA: KO KO KOMEDIJA Gostuje Špas Teater. (Občina Velike Lašče) k SOBOTA, 30. JANUAR, ob 9. uri Športna dvorana Velike Lašče 16. CENETOV MEMORIAL: odprti mednarodni turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativce (TVD Partizan) V Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.