.... 29. štev. V Kranju, 28. malega srpana d900. I. leto. Gorenjec Političen in gospo;: Arski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po poŠti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj hrez pošiljanja na dom stane za celo loto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne .številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročhe hrez istodohne vpo^iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če. se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanil i, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopi*i in novice. — Dopihi naj se izvolijo frank trat i. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. «SgGXLlSZ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na uuravništvo. Glas iz selške doline o gorenjski kmetski zvezi. (Dopis.) Na deželi mora trgovec biti tudi posestnik zemljišč, ako hoče, da izhaja in da more pošteno preživeti svojo rodbino. Na trgovca na deželi vse gleda, nanj pada večinoma ves narodni davek, in trgovec največ žrtvuje duhov-ništvu, kakor tudi cerkvi in šoli. Poleg tega mora opravljati vsa hlapčevska dela od ranega jutra do pozne noči, njegova družina dola na polju in doma, tako da se mora reči : trgovec na deželi je v prvi vrsti kmet, potem šele trgovec, čeprav je bil izučen v trgovini. Ta stan treba uničiti, kakor želi Šušteršičeva organizacija, samo zaradi tega, ker noče in ne more biti vsem neumnostim ljubljanskih gospodov za stafažo. A kjer ni odločnih trgovcev, tam ni treba konsumnih društev, tam se sme tudi odirati seveda na katoliški podlagi. V naši selški dolini se popolnoma strinjamo s tem, da se osnuje «Goienjska kmetska zveza*, katera naj bi skrbela za povzdigo živinoreje potom kmetijskih podružnic, za zavarovanje živine, posebno v planinskih krajih, in vsak okraj naj bi imel seznam živine, katero hočejo kmetovalci prodati. Ti kmetovalci bi potem poročali raznim trgovcem, ki kupčujejo z živino, kje in kaka živina je tuintam naprodaj. Tako bi bilo ustreženo zlasti mesarjem in trgovcem, ker bi se ti potem lahko pismeno obračali na vsako tako načelništvo. Ravnotako bi bilo z žitom za prodaj ali pa z nakupom semen. Glavni odbor naj bi bil v Kranju in bi imel nalogo, preskrbeti odjemalce in zalagatelje z dobrimi semeni. Ta zveza naj bi tudi nadalje pedala na to, da bi solidni in pošteni^ kmetje dobivali cen kredit, osobito za nakup lepe plemenske živine, orodja ali strojev; nikdar pa ne dovoljevati kredit, ako bi se dotični denar ne no-rabil v svrho napredka kmetijstva, kar bi morali razni zaupniki sporočati glavnemu odboru. Dobro bi tudi bilo, ko bi se hranilnica v Kranju ali morebiti glavna hraniinka in posojilnica v Ljubljani v tem smislu pre-osnovala. Najlažje bi bilo to izvršiti potom kmetijskih podružnic, ako pa to ne bi bilo mogoče, tedaj naj bi se mije kmetijskih podružnic zavezali, da pristopijo tudi »Gorenjski kmetski zvezi«. Nikakor se ne d:i prerekati, da je ravno trgovec na deželi največ storil za povzdigo naprednega kmetijstva, saj on je prvi pričel z umno živinorejo, z izboljšanjem zemlje in s sadjarstvom. Nekateri so se mu smejali v začetku, ko pa so videli napredek, začeli so ga posnemati, in le čudno se nam sliši, da ga morejo javno in to v katoliških listih imenovati: oderuh, trot, pijavka na narodnem telesu in bogve kaj še vse. Mogoče je, da je bil kdaj kak trgovec, kije zaslužil te priimke, kar je bilo pa večinoma vzrok, ker je bil še neizobražen. Dandanes kaj takega ni, in izglede imamo, da so bili ravno jako klerikalni trgovci morebiti najbolj surovi. Prezreti pa pri -»Gorenjski kmetski zvezi» ne bi smeli tudi spoštovanih gospodov učiteljev, ki naj bi nam prevzeli vsaj pismena dela. Že zdavnaj je ovržena klerikalna trditev, da učitelj ni kmet, kajti on dobro pozna vse kinetske potrebe in težnje, tudi se mora kolikor toliko učiti kmetijstva že v šolah, predno ga proglase učiteljem. Pismena dela nam bi tedaj opravljali gospodje učitelji, in bila bi v spretnih in marljivih rokah. Od našega kmetica vendar ne moremo vsega zahtevati, ker je že itak preobložen z delom. Nikakor ne pretiravam, ako trdim, da moramo ne samo pri nas, temveč po največ krajih biti na nogah in na delu od polpetih zjutraj do desetih zvečer, ako hočemo napredovati gospodarsko in tudi politično. _ Kmetski trgovec. V Kranju, dne 21. malega srpana. Stara desnica. Vsi listi se v zadnjem času pečajo z zopetno sestavo desničarske večine. Zelo važno je, kako Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I pozdravljajo prejšnjo desnico razni češki državni poslanci. Dr. Stranskv je rekel na nekem shodu, da je skupno delovanje Poljakov z Nemci nemogoče. Kar pa zadene katoliško ljudsko stranko, pravi govornik, se nam ni treba puliti zanjo. Dr. Silenv je izjavil, da češki narod ni izdal poljskega naio la, temveč vitez pl. Javvoiski, in zategadelj se nadeja, da se bodo v prihodnjem zasedanju državnega zbora vse slovanske stranke združile proti nemški levici. Nas cesarje obljubil deputaciji deželnega zbora goriškega, da pride sredi meseca kimavca osebno k slavnostim, ki se prirede povodom štiristoletnice združenja Goriške in Gradiškanske s habsburško monarhijo. Vzlic. temu se slavnostni odbor ni zgenil, dokler ni dobil v vladnih listih krepkega sunka v rebra. Sele sedaj je deželni glavar dr. Pajer sklical slavnostni odbor. Lahoni so pokazali pri volitvi posebnega slavnostnega odbora, da hočejo kolikor mogoče prikrivati pravi značaj dežele, in so volili v ta odbor samo tri Slovence. Istrski deželni zbor ni bil sklepčen, ker se ga slovanski in hrvatski poslanci niso udeležili. Srbski kralj Aleksander je izdal dne 22. t. in. na narod poseben razglas, v katerem naznanja, da se je zaročil I vdovo Dragico Mašin, bivšo dvorno damo kraljice Natalije. Zoperstavila sta se mu njegov oče Milan in ministrski predsednik Gjorgjevič, ki je vsled tega odstopil z vsemi ministri. Ruščina v Ameriki. Na vseučilišču v Cikagu snujejo stolico za rulčino. Vojna na Kitajskem. Podadmiral Aleksejev brzo-javlja, da so se Kitajci, ko so bili premagani v Tientsinu, umaknili v hnpani. Rusi so zasedli linpani. Utrdbe so vse zgorele, in ker se je bilo bati eksplozije, se je vojaštvo umaknilo iz njih in zasedlo mesto. Kitajci so zbežali proti Pekinu. — Kitajski poslanik je angleškemu ministrstvu zunanjih del naznanil, da so izvzemši Kette-lerja vsi inozemski poslaniki v Pekinu živi in zdravi, in da jih ščiti kitajska vlada. — Rojstni dan kitajskega cesarja se je praznoval s tako navdušenostjo, kakor Se nikdar. Inozcmce je to močno vznemirilo. PODLISTEK. Zboro valcem Klavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici dne 1. velikega srpana 1900. Iz krajev vseh, od vseh strani, kjer jezik naš se govori, v Radovljico ste prihiteli, da se po jednem letu spet tu danes bodete useli za delo skupno na posvet, vi, ki nam stražite domove in naše hčere in sinove preti tujo branite roko! Zato vas tukaj zdaj srčno pozdravljamo vsi, ki v tem mesti ostali smo domovju zvesti, in vsi vam kličemo v en glas: Bog sprejmi vas, Bog čuvaj vas in blagoslovi vaše delo, da bode dober vspeh imelo! Gospodarske stranke. Dalje. II. Agrarno plemstvo. Tega ni treba dosti označiti. V spominu so še tlaka, desetina in grajska mogočnost. Grajščak se je razvil kot neodvisen človek, ki je vpošteval le fizično moč svojega soseda. To mu je dalo neko možatost, neustrašenost, sigurnost v nastopanju. Navadil seje poveljevati, navadil pa tudi brezobzirnosti. Ljubil je le samega sebe. Kralja svojega je smatral le za svojega družeta. Postavil se mu je po robu, kakor hitro mu kaj ni bilo všeč. Te lastnosti so podedovali njegovi otroci. Ko se v šestnajstem stoletju ojači kraljevska oblast, postane gmotno bogatejša in izkuša po različnih gospodarskih operacijah, da vzame plemičem kmeta kot vojaka in davkoplačevalca. Hudi boji nastanejo zaradi tega s plemiči, in dosti krvi je teklo. Veleposestnik-plemenitaš je mogel le tedaj dobro izhajati, če je imel zastonj delavce in tlačane, ki so bili neupogljivi. Cam bolj neuki, tembo\jši tlačani. Zato so malo skrbeli za šole in enake naprave. On sam si tudi ne muči možganov. — V tesni zvezi s temi kmet.-kimi glavarji je stala duhovščina katoliške cerkve do reformacije. Ta dva faktorja sta urejevala delo in življenje kmetije. Katoliški duhovnik I je pri tem uporabljal možgane, posvetni plemenitaš pa J povečjem fizično moč. Temu gospodarstva se je prikrojila j vsa uredba katoliške cerkve. S tem gospodarstvom je zvezana in nanj ima najlepše spomine. Njeni višji duhovniki so bili iz plemenitaških rodovin. Oni so bili gospodujoči in življenja veseli ljudje. Sola katoliškega klerusa in vsa uredba cerkvenega oskrbništva še danes goji ta duh gospodstva in dobrega življenja. Katoliški duhovnik smatra tudi še danes kmetijo z vsem za svojo domeno. To je stara navada, stara tradicija. Kmetija z vsem je ! bila fondu* instruetus grajščine in katoliških farovžev. Ta juristarija še dandanes neče umreti. Dolgo sta se ta dva orjaka kmetske srednjeveške države branila proti meščanstvu in ž njim v zvezi stoječi Pač dolgo je naš narod spal, a spečemu tujčin jemal vse, kar le mogel je doseči, in dolgo šlo mu je po sreči, da štel nam že je zadnje dni misleč, da skoraj v last dobi poslednji kos zemlje slovenske. Pa vstali naši so možje in ž njimi vstale naše ženske, in klic se je začul: Gorje! . . . Vstanite vi, ki še živite, na delo, bratje, več ne spite, poglejte, kaj se krog godi: ko spimo mi, sovrag bedi, po naši zemlji drzno sega in naše ljudstvo v sužnost vprega! Zgubili vojvodski smo stol, zgubili domovine pol in če še malo časa spimo, še sebe tujcu izročimo! Naš narod dvigati se jel ter mreno raz oči si snel, kraljevi oblasti. Kraljeva oblast se je morala v vsakem času ravnati po močnejši stranki. Meščanstvo si je pa sčasom pridobilo med kmeti svoje pristaše; postajalo je gmotno in duševno bogato in trdno. Kralji so uvideli, da je to silna moč in ker so hoteli dobiti davek ljudstva in vojake v svoje roke, sta meščan in kralj izkušala v hudem boju odpraviti fevdalno zvezo med agrarnim plemstvom in tlakarskim kmetom, kar se jima je konečno tudi posrečilo. Od tistega časa naprej sta prišla imenovana j agrarna aristokrata nekaj ob veljavo, ali popolnoma vendar > ne. Tako hitro se ne odpravi tako stara in zelo vkore-ninjena gospodarska rasa. Da lažje ukroti te plemiče, jih je vzela v svojo službo, ko je ustanovila lastna sodišča in uradništvo. Osobito pa tedaj, ko je njen opravek v rediteljstvu kmetskega državnega življenja nehal; ko so kmetje hodili z meščani in ko so si sami urejali gospodarstvo na podlagi že prostejše lastine. Posvetnim plemičem so se dala dobro plačana državna uradniška in vojaška mesta. Ta nova državna vlada z močnejšim kraljem pa je tudi duhovščino se vedno vpošt« vala. V protestantovskih deželah je organizirala duhovščino kot državno uradništvo. V katoliških deželah pustila mu je nekaj stoletij še ostala njena bogastva, v protestantovskih pa so fevdalci in kralji konflscirjli premoženje duhovščine. Ali prepustili so cerkvam te novejše državne vlade še precej prostora v kročenju mas. Iz teh uradniških mest in veleposestev ter iz bogatih zalog katoliške duhovščine se borijo ti strankarji. Ker pa ni več brezplačnega tlačana, treba je delati z najetimi delavci in za trg, drugače se ne dobi potrebnega drobiža za življenje, ki je zdaj dosti bolj razvito in bogato. Plemenitaši zahtevajo posebno pozornost državnih vlad za veleposestva ter za to, da se kmetiji da taka postava, da bo moral kmet ostati na njej, da ne bo njegov naraščaj mogel iti v tovarne ter da se uravnajo potem tudi šole; skratka: da bo dosti poljedelskih delavcev, kar jih rabi plemstvo. Duhovščina katoliške cerkve je s tem kurzom zadovoljna in dela v svojem delokrogu zanj. Ona more s tem le pridobiti, ničesar pa izgubiti. Na ta a da bi spet ne zadremali, vzbujence dramite zdaj vi, ki danes ste se tukaj zbrali, in z vami se združimo mi, da zaupljivo si povemo kako nadaljevati hčemo svoj sveti in pravični boj za mili dom in jezik svoj! Poglejte krog te sinje gore in v znožju holme in ravan; oko napiti se ne more, tako je ta naš svet krasan, in tam med griči divni Bled je, ki domovine naše cvet je, v ozadju pa Triglav v nebo dviguje z belo se glavo! Vsi kraji ti Še last so naša in morajo ostati nam, čeprav za svoje že razglaša pohlepnež tuj jih tuintam in če jih tudi v zadnjem časi že kaka nemška streha krasi; način more lažje dlje časa obdržati v katoliških deželah svoje precej močno stališče. Pa ta stranka je še močna v nekaterih evropskih državah kontinenta. V Angliji so jo že v šestnajstem stoletju obglavili. V Ameriki je niso nikdar poznali. V protestantovskih državah so ti agrarni aristokratje sami brez cerkve precej močni. Le v vprašanjih, kojih rešitev bi koristila tudi njim, se od slučaja do slučaja z vežejo s katoličani. S to plastjo je v marsikaterem oziru tudi kmet združen. Povejmo tukaj nekaj o njem. Lastnik srednje kmetije v novejšem času noče imeti dosti opraviti z navedeno agrarno aristokracijo. Kmet uvideva, da mu je treba več zemjje, in njegova poželjivost sega po vele-posestvih. Tudi kot plačan dninar noče več v grajsko delo. Ljudstva se množe, in sicer za milijone. In ti milijoni nimajo v sebi ponižnosti, ne pokorščine. Vsak, ki ostane na kmetiji, bi rad imel kaj lastne zemlje in veleposestva imajo v jedni roki na tisoče oralov. Kmet snuje svoja društva v obrambo kmetije, da je veleposestva ne požro. Kmet se sam uči, ne gleda na to, kako grajščak dela. On si hoče svoje gmotne moči ojačiti, da lažje pride do kakega lepega kosa grajščinske zemlje. Z volilnim listom pa si hoče tudi v državnih vladah ojačiti stališče ter tako dobiti iz davkarskega denarja kaj pomoči v korist kmetije, pred vsem pa parlament in vlado prisiliti, da z uvoznimi, hranilnimi davki kmetijo brani pred amerikanskim, ruskim žitom in mesom. Na Nemškem imajo kmetje močno tako zvezo, ki šteje dvesto tisoč udov, razpolaga z denarjem za agitacijo in ima dobre agitatorje. Ta zveza ne vpraša pri volitvi kandidata po veri ali drugemu mišljenju ; kandidat mora predsedstvu pismeno obljubiti, da se bo potegoval za zahteve kmetske zveze, in potem dobi glasove. Ta zveza druži protestan-tovske in katoliške kmete. V tej zvezi ne vprašajo po veroizpovedanju. Vladi dela ta zveza marsikatero težkočo, ker centrum — to so katoliki vseh gospodarskih panog — ki je bil zdaj jeziček na tehtnici, in ki je enkrat pomagal industrijelcem, drugo agrarcem in tudi socijalistom, mora potegniti s to kmetsko zvezo, ker drugače izgubi saj ded tu zemlje le oddal, kar sam je ni potreboval! — A vendar, dragi, vrli brati, brez straže skrbne zdaj puščati ne smemo več lastnine té, ker tujec, ki po svetu gré in vidi kraj premnogoteri, a lepšega od teh nikjeri, bolj kakor mi ceniti znâ krasoto našega sveta in dan za dnevom se mu huja pohlepnost in zavist budi ter zlate svote krog ponuja, da naše bi pregnal ljudi. Pa, oh, nesreče te naš rod branita z nami tu, drugod, svetnika Ciril in Metod in nam sprosita, da postali na svojih tleh svoj gospodar in da tu tujcu bomo dali, kar on doma nam daje v dar! _ Pr. Selški giMOT* svojih katoliških kmetov, ki so zdaj glavna nje-»ova podpora. Seveda ti kmetje tudi grajsko aristokracijo silijo, da stopi na njih stran, inače veleposestniki nimajo voiilcev. Državne vlade in posebno sedanji nemški cesar pa hoče iz Nemčije napravili veliko industrijelno državo. Ta zveza kmetov pa noče dosti vedeti o tem, ker misli na to, da bi lastno žito in živino dobro prodajala, ter inozemsko konkurenco odpalmila v si ran. Dknes šteje Nemška država že 59 milijonov duš. Tekom desetih let jih bo nemara že sedemdeset milijonov. Za toliko ne more vsa nemška kmetija pridelati živil. Ze st daj bi se moralo, če bi inozemske konkurence ne bilo, žito in meso uvaževali. To bodo tudi kmetje sprevideli in spoznali, da industrija tudi njim daje lepe zaslužke. Prišlo bo jeden-krat do sporazumljenja. Gorenjci, hočete nemara s to strujo kreniti. Iz sedanjega gospodarstva klije kaj takega. Nevarnost je, če še nimamo omikanejšega kmeta, da se stvari organizacija, katero potem farovž vzaine v svoje roke. Je pač treba previdnosti. - Po taki stanovski kmetski organizaciji ležijo naši duhovniki. Z njo hočejo kmeta ločiti od meščana ter tako še naprej gospodovati nad kmetijo, kakor so doslej. Pride Se. Dopisi. Iz Kranja. (Koncert) »Godbenega kluba Narodne čitalnice v Kranju* se je dne 22. malega srpana obnese! sijajno. Nadeja, ki smo jo pred nekaj časom izrekli, da bodemo skoraj culi tudi težje kompozicije in imeli ob njih pravi užitek, začela se nam je izpolnjevati. To je bil koncert, kakeršnega si na deželi le misliti moremo! Prišlo pa je tudi toliko občinstva, da je bil zadnji prostorček obsežnega vrta gospoda P. Mnvrja zaseden. In kar s posebnim zadovoljstvom povdarjamo, prišli so tudi naši gospodarski in politični nasprotniki, tako da smo se v prelepi harmoniji združevali v glasno in oduševljeno ploskanje in odobravanje, ki je sledilo za vsako točko. (Jodbeni klub je s tem postal pravi stožec, krog katerega se bo odslej sukalo vse društveno življenje v Kranju. — V ocenjevanje posameznih točk se nam je težko spuščati zaradi pičlega prostora. Le nekaj opazk o vtisih naj zapišemo. Prva koračnica, ki se je svirala izven programa samo zaradi točnosti začetka, bi bila lahko izostala. Prva programska točka je bila zelo melodijozna in živahna koračnica. Kakor smo culi. jo je zložil gospod ka-pelnik Wogrolly sam, a v svoji skromnosti ni dal svojega imena natisniti. Titlova overtura po slovanskih motivih je zelo nežna kompozicija, ki se prikupi poslušalcu takoj, zlasti ako se svira s toliko dinamično natančnostjo kakor pri tem koncertu. Sploh se nam vidi, da je srečna menjava dinamike pri »Godbcnem klubu* njegova posebnega odlikovanja vredna vrlina, za katero gre seveda priznanje pred vsem neumornemu kapelniku gospoda VVogrollvja. Takisto so nam prijale sledeče točke; 6. Dopflov karakterističen kvodlibel t Vrh stolpa«. Zal, da je naslov in skladbo umel pravzaprav le tisti, ki je kdaj biva1 na Dunaju in ki pozna veselo lahkoživo, življenje dunajsko. »Vrh stolpa* se pravi »Vrh Štefanovega stolpa«, raz katerega se gledalec ozira okrog po Dunaju in se mu ob tem vzbujajo sladki spomini na ravnokar označeno dunajsko življenje. Dalje 7. Rosenkranzova fantazija «Moja Avstrija*, kije posebno veličastna skladba, polna lepih prehodov. Iz zadnjega koncerta dobro nam znani Baierjev potpuri iz baleta »Dunajski valčki* se je igral še boljše od prvikrat in izzval zopet burno pohvalo. Dobri znanci so nam tudi Parmovi «Mladi vojaki*, o katerih samo to rečemo, da bi radi culi večkrat tako lepo koračnico. Od ostalih točk je bilo zelo ljubko I dk Czermakov valček «Od srca k srcu* in 8. * * * Odpusti mi!* — Cisti dobiček je bil namenjen godbi prostovoljnega gasilnega društva. Ce smo prav poučeni, je došlo pri blagajnici 207 K. K. Novičar. Na Gorenjske in. Tretji promenadni koncert bo jutri od 11. do 12. ure dopoldne v »Zvezdi* z naslednjim sporedom: 1. Horn: Slavnostna koračnica »Gorenjskega Sokola*; 2. * * Valček iz narodnih pesmi; 5. Ber: « Express*, galop; 4. Diernig: Na straži, fantazija za krilni rog; 5. Hrvatska j koračnica. Dobro znamenje. Od 11. rožnika, odkar je umrl kranjski dekan gospod Mežnarec, do 2;">. malega srpana, to je več kakor pet tednov, nismo imeli mrliča v Kranju. Starinske najdbe. Gospod Jernej Pečnik, znani iz-I kopa valeč starin, je v četrtek izkopal na občinskem svetu v «Lajhu» tri grobe, v katerih je dobil troje dobro ohranjenih okostij iz dobe petega do šestega stoletja (fran-kovske dobe). Mrliči so bili obrnjeni proti vzhodu. En grob I je bil nad dva metro globoko, v tem je bil nad 90 centimetrov dolg. precej širok dvorezen meč, dva precej j dolga noža in 23 ostvi za pušice, pri drugih dveh ni bilo ničesar najti. Gospod Pečnik je sedaj kopal le za poskušajo in namerava pozneje izkopavanje nadaljevati z dovpljenjeni mestne občine, ako bo dobil zadostne podpore od c. kr. centralne komisije za umetne in zgodovinske najdbe na Dunaju. Glas iz občinstva. Piše se nam: Nekateri vozniki vozijo po mestu tako hitro in neprevidno, da seje vedno bati večje nesreče, ker se jim je večkrat težko izogniti. Bi li ne bilo umestno, če bi javni organi na take vozače bolje pazili ter jih malo potipali naj si bode Peter ali Pavel. Potresne prošnje. Golice za prošnje radi posojil vsled potresa se dobijo pri gospodarski zvezi v Ljubljani, kamor naj se obrnejo dotični kmetje, kateri so posojilo dobili, in kjer se jim zastonj izpolnijo. Tako sta poročala pred časom »Slovenec* in »Domoljub*. Pred nekaj dnevi pa je prinesel neki kmet iz smledniške župnije tako izpolnjeno prošnjo v Kranj in hodil od Poncija do Pilata, kaj hoče nadalje početi s to prošnjo. Prošnjo mu je baje izdelal gospod državni poslanec dr. Krek in reči moramo, da bi zadnji pisač kmetu prošnjo bolje izdelal, kakor ta državni poslanec, ker rubrike dotične prošnje so bile kar prečrtane, posestno stanje nič vpisano. Iz takih prošenj se vendar vis. ministrstvo ne more prepričati o potrebi prosilca. Tu je razvidno, da našim klerikalcem ni na tem ležeče, kmetu resnično pomagati, ampak ga le za svoje namene izkoriščati. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju se vrši danes ob poldevetih zvečer v čitalniški bralni sobi z običajnim dnevnim redom. — Čudno se nam dozdeva, zakaj je letos glavni odbor preložil skupščino na sredo, med tem ko je druga leta bila vedno na četrtek. Dne 1. velikega srpana je v Kranju semenj, in zbog tega utegne biti udeležba Kranjcev prav pičla. Umrl je v četrtek zjutraj v visoki starosti gospod Valentin Prevc, zasebnik in posestnik, bivši odvetnik, župan kamniški ter deželni poslanec mestne skupine Kamnik-Radovljica-Tržič, pred leti predsednik ter odbornik »Narodne čitalnice v Kranju« in tukajšnjega »Bralnega društva«. Pokojnik je prišel leta 1869. v Kranj, kjer je otvoril odvetniško pisarno. Slovenski pesnik dr. Simon Jenko je služboval več let pri umrlem kot koncipijent. — Pogreb I je bil danes ob polšestih popoldne. Sprevoda so se udele- žili: korporativno z zastavo »Narodna čitalnica*, prostovoljno gasilno društvo ter mnogo, mnogo odličnega občinstva, kar spričuje, koliko simpatij je užival pokojnik med tukajšnjim meščanstvom. Citalniški pevci so zapeli žalostinki pred hišo žalosti in na pokopališču. Pokojnik je bil vedno — tudi v najopasnejših časih — unet ter značajen rodoljub in mož naprednega mišljenja. Bodi mu žemljica lahka! O glavni Letošnji skupščini družbe sv. Cirila in Metoda pišejo nam iz Radovljice: Veliko veselje in navdušenost je vzbudila pri vseh tukajšnjih rodoljubih novica, da bode družba sv. Cirila in Metoda imela letos svoje glavno zborovanje v našem mestu, in začelo se je tukaj skrbno pripravljanje, da bodo slovesno pozdravljeni in dostojno sprejeti iz vseh slovenskih pokrajin semkaj dospeli vrli borilci in braiiitelji našega zatiranega naroda. Največjo radost in uslugo pa bodo menda napravile družbi radovljiške rodoljubkinje, ki bodo na dan glavnega zborovanja ustanovile svojo podružnico in ob jednem družbi poklonile .y . t. in. je pogorel pod in vsa na njem in v njem spravljena slama posestnika Franca Pogačarja na Klancu, okraj kamniški. Škode je okrog 1700 kron, zavarovan je bil Pogačar za 1200 kron. Sodnija poizveduje, kdo je zažgal. — Dne 20. t. ni. je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje s senom posestniku Antonu Grašekirv Domžalah. Skupno škodo cenijo na 5000 kron, zavarovan pa je bil za 2000 kron. Casilno društvo domžalsko je bilo takoj na licu mesta. Ponesrečil se je sedemdesetletni Jurij Alič iz Javorja, sodni okraj Škotja Loka, dne 14. t. m., ko je zlezel na črešnjo in jo hotel obirati. Stari mož je padel v visokosti štirih 'metrov na tla in takoj mrtev obležal. V Bohinju se je minuli teden mudil železniški minister, da je bil pričujoč pri reviziji proge bohinjske železnice. Blejsko pevsko društvo mu je napravilo ob njegovem prihodu serenado. Minister je strmel nad krasnim petjem. Na Bledu se je vršila dne U>. t. m. nadomestna volitev v zdraviliščni odbor namesto odstopivšega predstojnika dr. Mošeta; izvoljen je bil gospod Josip Verderber. V bohinjskem jezeru je minulo nedeljo utonil 20 letni Janez Cerkovnik. Prijel ga je krč in začel se je potapljati. Poklical je tovariša, ki mu je hitro priskočil na pomoč. Ta ga je prijel za roki, a ko je videl, da ga ne more rešiti in da je sam v največji nevarnosti, je v zadnjem trenutku ponesrečenega spustil na dno. Cez pol ure sta prišla dva moža s čolnom in ga potegnila vsega trdega iz jezera. 1 Osebne vesti. Kapelanom v Gorjah je imenovan novomašnik gospod Valentin Zabret, gospod Alojzij Jarec, kapelan v Gorjah, je premeščen v Železnike, gospod Ignacij Nadrah, kapelan v Tržiču, pride k sv. Jakobu v Ljubljano, gospod Anton Plešič, kapelan v Smledniku, je prestavljen v St. Vid na Dolenjsko, v Smlednik pa pride gospod Adulbert Hvbašek, kapelan iz Zagorja. Učiteljstvo cerkljanske okolice priredi za dijaško kuhinjo in učiteljski konvikt v nedeljo dne 6. velikega srpana ob štirih popoldne vrtno veselico s petjem in srečolovom na vrtu gospe Vavkenove v Cerkljah. Spored priobčimo prihodnjič. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Strela je udarila dne 17. t. m. ob enajstih ponoči v poleg hiše posestnice Ivane Jan iz Godič, politični okraj Kamnik, stoječi oreh in zanetila slamnato streho omenjene | hiš<\ K sreči so vaščani ogenj hitro opazili in pogasili. Skoda se ceni nad nO kron. — Strela je ubila dne 18! t. m. Marijo Gašpcrin iz Zgoš, okraj radovljiški; Marijana Pernuš pa je zadobila na zgornjem delu telesa hude opekline, tako da se dvomi nad njenim zdravjem. Zanjici sta namreč vedrih pod hruško. Trgovina in obrt. V političnem okraju radovljiškem so v minulem mesecu pričeli izvrševati obrt naslednji: Marija Schrev na Jesenicah, gostilničarski in točajski obrt; Matevž Cvenkelj na Brezjah, krojaštvo j Katarina Bukovnik na Hruševci in Marija Zupan v Kropi, prodaja piva v steklenicah; Anton Kunsterie na Bohinjski Bistrici, mizarstvo; Franc di Floriano in Janez di Floriano v Kranjskigoi i, krošnjarstvo. Gasilno društvo na Breznici, radovljiški okraj, je dobilo dovoljenje, da sme letos za napravo gasilnega orodja i napraviti tombolo s 400 kartami. V Škofji Loki je dobil ondotni ursulinski samostan od ministrstva pravico, da osnuje dekliško meščansko šolo. Letno poročilo petrazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Školji Loki smo prejeli, in je razvidno iz njega, da je to šolo obiskovalo 272 učencev, izmed teh sta 202 sposobna za višji razred. Za prestop v srednje šole se je oglasilo 22 učencev. V Poljanah nad Škofjo Loko se je dne 2:). t. m. obesil 4;> letni Janez Demšar. Pravijo, da se mu je mešalo. V Lukovici bo imela Ciril-Metodova podružnica za brdski sodni okraj v ponedeljek, dne oO. t. m., ob štirih popoldne, pri Slaparju svoj občni zbor. ' Na Koroškem. V Trbižu je utonil praktikant tvrdke Pulit iseh Tomaž Pišof. Otvoritev koče na Grintovcu. Pišejo nam: Minuli četrtek vršila se je, kakor že omenjeno, otvoritev češke koče na Grintovcu. Lahko rečemo: To je bil pravcati gorski praznik. Čeprav je češka podružnica hotela, da se vsa slavnost vrši v omejenem krogu planincev, hiteli so « planinci ta in že prejšnji dan iz vseh krajev, tako iz Koroške kakor iz Štajerske, trmnonia v Kokro, tako da smo našteli okrog 2f>() udeležencev. Kio pa bi tudi ne uporabil toli ugodne prilike pohiteti na pod Jezerske vrhove, nasititi se ondi najčistejšega gorskega zraka, obenem pa uživati v toli meri pravcato slovansko gostoljubnost, a ko ima le količkaj čuta za gorsko naravo in če mu pripušča čas. Od jezera do koče je dve uri počasne hoje. Do polovice pota vodi kolovozna pot, večinoma po gozdu, potem pa zavije na levo in odtod po porobku, počasno dvigajoč se tja do koče. Druga polovica poti je od češke podružnice na novo prav izbori 10 napravljena, vsa pot pa nenaporna, vsaj videli smo piiti po njej dame z največjo lahkoto, da, celo mali sedemletni fantek je prilezel po njej. Koča, ki stoji na Malih ravneh in leži 1000 metrov nad morsko gladino, ima jako ugodno lego in bo so-sebno dobro služila izletnikom iz Jezerskega, ki hočejo brez kakega večjega truda priti tja v gorsko naravo. Leži na precejšnji planoti in je obkoljena od strmih vrhov Skute, Babe in Rinke. Ravno nad njo vidiš prehod na Grintovec, takoimenovano Mlinursko sedlo. Za pot se potrebuje dobre tri ure, vendar jo priporočamo le dobrim in vztrajnim turistom. V neposredni bližini, nekaj korakov od koče pa leži še polno snega. Koča je napravljena iz mecesnovega lesa v pristno-češkem sloga in po svoji obsežnosti bi se imela imenovati mali planinski hotel. Vsi prostori so jako obsežni in udobno opremljeni. Prenočišča nudi kakim tridesetim turistom, za dame so pa v j pritličju, kakor tudi pod streho separirane sobe. — Po , desetih prične se oficijelni del slavnosti. Predsednik češke podružnice vseučiliščni profesor dr. Ohodounskv pozdravi v češkem jeziku vse došle zastopnike in odlične goste; nadaljuje slovenski pravi, da je koča pristopna vsakemu. Prišleca se tu ne vpraša po rodu. Nestrpnosti ni prostora v koči, vendar pa bodi v slovanskih gorah gospodar: Slovan. Naglašuje bratsko vzajemnost Čehov in Sluveneev pravi: «Med Vaiui čutimo se domačini, z Vami se veselimo in z Vami čutimo vsako bolest.» Konečno naprosi dičnega našega planinca, gospoda župnika Aljaža, da blagoslovi kočo, kar je ta storil po običajnem obredu z azistenco gosp. Meškota, Hrubeja in še enega češkega duhovnika. Po blagoslovu zapojo pevci «Lepa naša domovina*, Cehi pa pesem sv. Vaelava. Nato govori tajnik češkega deželnega odbora, gospod Mareš, poudarjajoč zasluge pri stavbi koče, zlasti gospoda deželnega poslanca Murija, več drugih posestnikov od Jezera, sosebno pa načelnika savinjske podružnice, gospoda Kocbeka in gospoda vseučiliščnega profesorja dr. Frischaufa. — Ljubljanski župan gospod Ivan Hribar povdarja v res krasnem govoru važnost koče ne le z narodnega, temveč tudi z narodno-gospodarskega stališča in slednjič v dokaz bratskega sporazumljenja in slovanske vzajemnosti Cehov in Slovencev poljubi predsednika češke podružnice, Čemur so sledili gromoviti «Živio»- in «Na zdar»-klici. Med tem pa so pokali topiči, da je kar bobnelo po bližnjih gorah. — Govorili so potem zastopnik mesta Prage, sodni, pristav gospod Lubomir Jefabek in predsednik slovenskega planinskega društva, gospod profesor Orožen o važnosti in krasoti koče, ki daleč nad-kriljuje vse dosedanje društvene koče. Gospoda liraba in Meško opisujeta težavno stanje koroških Slovencev, predsednik radovljiške podružnice, gospod Roblek pa donaša češkim planincem pozdrave izpod Triglava. S tem je bil zaključen oficijelni del slavnosti, na katero je bilo poslanih 17 brzojavnih pozdravov. Nato povabi predsednik češke podružnice zastopnike osrednjega odbora, podružnic in. korporacij na mali zajutrek, pri katerem so češke dame ž njimi lastno spretnostjo stregle z izbornim plzen- skim in smihovskim pivom, ki sta ga te dve pivovarni v ta namen darovali podružnici. Pri tej priliki napije gospod dr. Forster češkim planinkam in sploh češkemu SenftVU. Potem je večina planincev začela odhajati, zahvaljujoč se češkim bratom in njihovim družicam za pravo slovansko postrežbo in gostob/ibje. Nekateri pa so ostali še ondi, da so včeraj polezli na vrh Grintovca. Od naše podružnice udeležilo se je tega izleta 10 članov, ki niso mogli prehvaliti lepega izleta in sijajno uspele slavnosti. — Naj bi bilo marljivo delovanje češke podružnice in vsestranska podpora, katero ta uživa, nam v izgled in vzpodbudo do dojitve planinstva in v prospeh podpore za podružnico, da ji bo mogoče čim prej staviti nameravano kočo na Storžiču in si tako zagotoviti lepo gorsko postojanko, ki bi sicer znala priti v druge roke. - - Pri tej priliki bodi omenjeno, da bo prihodnji podružnični izlet koncem prihodnjega meseca, najbrž na Golico, kar se bo pravočasno naznanilo v listu. Gospodarske stvari. Avizo za nakup 2700 metrskih stotov pšenici ie moke: C. kr. intendancija tretjega kora v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da namerava c. in kr. vojaški erar kupiti 2700 metrskih stotov pšenične moke. Pismene ponudbe se imajo do 2. velikega srpana t. 1. do desetih dopoldne vložiti pri napominani intendanciji. Kup se bo efektu i rol po trgovski navadi s pomočjo končnega pisma na podlagi usanc-zvezka. Usanc-zvezke se lahko vpogleda pri vojaških oskrbovalnih skladiščih Ljubljana, Gradec, Celovec, Trst, Maribor, Gorica in Pulj ali se jih tudi ra v notam kupi po osem vinarjev polo. Natančnejše pogoje in ponudbene formulare so na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Ameriški Slovenci iz Klevelanda in okolice so imeli dne H. t. ni. pogovor glede ustanovitve slovenske kmetijske družbe. Domača knjižnica. Nove razglednice mesta Kranja založila je tukajšnja podružnica slovenskega planinskega društva. Razglednice so res umetniško delo ter predstavljajo mesto Kranj ob jutranji zori. Vrhovi hrihov žare, mesto pa je zavito v lahno jutranjo meglo. Cisti dohodek teh razglednic, katerih se je naročilo 10.000komadov, je namenjen za zgradbo planinske koče na Storžiču. Letos se je popravila pot do vrha Storžiča tako, da je vsakemu lahko pristopen. Gena razglednicam je zbog tega 14 vinarjev. Planinci in prijatelji planinstva, sezajte torej po teh razglednicah v prid slovenskemu planinstvu. Trgovci, kateri jih žele več skupaj, naj jih naroče pri gospodu Janku Majdiču, predsedniku tukajšnje podružnice. . julija, ob */, uri zjutraj, po dajjši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti, udan v božjo voljo, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnikov se vrši v soboto, dne 28. t. m., ob '/t<>. uri popoludne iz hiše št. 170 v Kranju. Sv. maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Kranju, dne 2(5. julija 1900. Marija Prevc, soproga. — Alojzij Prevc, postajenacelnik c kr. državnib železnic, Valerijan Prevc, asistent c. kr. priv. južne železnice, sina. — Urbanija Prevc, Sil vi j a Lah, Riharda Prevc, Viktorina Tavčar, hčere. — Alojzij Tavčar, c. kr. realčni profesor, Evgen Lah, mag. tajnik, zeta. — Vida Lah, Danica, Živko Tavčar, vnuki. Loterijska srečka dne 22. mal. srpana, t. L Gradec: 5 13 2 26 34 Franc Dolenz v Kranju in Edvard Dolenz v Skof ji Loki priporočata svojo bogato zalogo cementa, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev po najnižjih cenah. 160—1 povodom svojega potovania v f v JCranj /r/ičem vsem rojakom dres primere krasne kranjske dežele, zlasti svojim ljubim m dragim prijateljem in znancem, kakor tudi vsem prebivalcem svojega nepo^abljivega rojstnega mesta Kranja trikraten gromovii ,3iviof V Kranju, drje 25. malega srpana 1900. jftdalberi Cue/ser c. in \r. dvomi tiskar i" dvorni knjigovez trgovina s knjigami in papirjem urednik in založnik «jtfnjstettner Wocfjert~ btatta*. Odlikovan od )(jega c. in kr. visokosti nadvojvode franča Salvatorja. častni (lan kaloliikjega rokode/sk.*ffa ,n 15J) delavskega društva v Jlnjstettnu. Aneroid-barometer in -termometer v krasno izdelani omarici, 50 cm dolgi, gld. 6-60 H daljnogled (Feldstecher) v toki (Etni) gld. 5-50, fin, gld. 850, najfinejši, gld. |B*— naočnik, nikd-nast, fin, gl. 1*86 srebrna ženskina ura, fina, Double-zlato natančno repasirana, garan- gld._3"80 tirana 1 leto gld. 6'— enaka moška gld. 6*50 H. SUTTNER urar v Kranju, zraven lekarne priporoča svojo izborno zalogo le finih In dobrih ur, zlatnine, srebrnlne In optičnega blaga po najnižjih cenah. Najnovejši cenik se razpošilja na zahte-vanje poštnine prost. Naročila se izvršujejo franko in tudi embalago ne računim. 163—1 taioianjg obstoječe iz dveh ali treh sob in kuhinjo išče se i dnem 1. oktobra. 162—1 Več se izve pri upravništvu »Gorenjca. Kmetijska podružnica v Selcah nad Skofjo Loko [i.i*) clnjc nakup sodov za »upošiljiirue zelja, repe, rib; sodov za žreblje, cejnent, kakor tudi | usode za i: i z I i11 o tekočine. T^H&V*"'^ -——-——-—';—: ^ ^—.....^A^fc- - ■ Nj. s vet ost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekairiaiju (I. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalp zn r y.r doposlam« .lini steklenic'i<-e 1<;L 1 tinkture za želodec — in s<> njemu 7. diplomo dm'1 27. novembra 1M<7 poduitli naslov -Dvorni založnik Nj. svetosti« s pravim v «»\oji liriiif poleg nn-slova jmeti tudi gr]b Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolebavim <.. l'i<-colijevo Želodčno tinkturo, k; 11 < ra k repči Z^odec, povečuj«« slast. pospešuje j»i *t>.t\I jeisjo in Mesno odprtje. Naročila vsprejenfn prorf povzetju in točno izvršuje (i. fieroli, lekarn;'!' -pri angelu, v LjuMj.iiii, na .-.___,„ 'lunatoki i-csti. „. ''^■■3ti3£Wlf Tinkturo /a „!,■<; fa»||jfjzde!o- v-i.telj v škatljali po 12 steklenice za Lid.i;?*; a. v., po ,kt«Mitc z»gid.2«a", po36.za gld. :1T><). [iy.7U za gld. C-fti, po lin gffc lO-gu. Poštnino mora plačali p. n. naročnik. 161 -a (piocgaL>cc) je naprodaj pri Puču, posestniku v Gradu nad Cerkljami. Karola Kavšeka nasl. SCHNEIDEFrpr VEROVŠEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. IS priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnice, slaiiioreziiire, gepelje, čitrtilnire (triperj^ stroie.za setev, košnjo in žetev, Železne pluge, katerili ni treba dMati.—' V^ttrio rez 2U0 strojev'v Zidovi, katero si lahko vsak ogleda. 107 18 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata |n okna, štedilnike, peri in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. !!Cene izvanredno nizke!! Sedlar J. BAN v Ljubljani priporoča časti temu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča a, katera iz\ršuje mita m'ho ;]K> ;T*focilili, Zunanja naročilu ločno. Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska brek-voza, dva liro m in dve odprti kočiji. 106—18 JP T0] napraviti si doma sani brez vsake priprave in Ic/ave najfinbje likerje po tVancoskem zistemu s pomočjo ekslraklov, ki stanejo za napravo po .") litrov likerjev: Tropintivec, absint, pelhrovec, ruski pelinovec, češkj. liker, kimel po 80 kr.; slivo vec, rum, češnjevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Ohartreuse, plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po pustnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi, pndenem navodilo, kako se napravi liker. Raz-' prodajalcem, če naročijo več blaga, ninogo ceneje. | Anton Rukavina i 150-^1. TRST, Via Belvedere št. 23. ( jjfe; fllfcffi v JjftMfefffr' ^> Prip°ročaj o naslednj e tvrdke: ' - ' ' ' • T~' J! ni n rt KLOBUKE najnovejši facone priporoča po nizki ceni 57—20 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. ************** t±±±A±±*±±*Jl±±.±*L±&±*.& + Trgovina F. Golob z železnino i S LJUBLJANA \Volfove ulice št. 8 LJUBLJANA g $ priporoča svojo zalogo 99—14 & $ raz no vrstnega ž '.eznega blaga, kuhinjske S S posode, hišnega, poljskega in raznovrst- jf g nega rokodelskega orodja, pozlačenih * 4< grobnih križev in vsakovrstne železnine. & +< Cene nizke. — Postrežba točna. £ ^ y^^r^^^^:^;^:V¥¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥5& Šivalni stroji # ^ ^» in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—20 Pri nakupovanju rfiiknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko _58—-20 Špitalske ulice štev. 4 i Velika zalo03. saknenih ostankov. m Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nanman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—20 tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400—500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. Pravo cd f-i S —j C CD (UD < plzensko pivo iz zadružne pivovarne vredno popolnoma sveže v sodih in steklenicah .' '\ se dobiva 59—20 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. F»UP f AJDIGA" I Zaloga in lastna itddovalnica 9 sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—20 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naroČilu in po nizkih cenah. — V Kranju se dobivajo stoli pri g. i. Anzeljcu na glavnem trga. Slavnemu občinstv.u se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" 1 I M i i I i i 1 fej - CENE NIZKE. - v novozgrajeni hiši otvoril hotel. Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari "'hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska ih štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je aa razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—19 suknenega blaga jftgerndorfskih, lanskih in angleških etofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega marufakturnega blaga hlaeevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zalomi volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenili robcev. Krojačem, ki »tržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Iajnbljana, Prešernove (Slonov«) ulice St. 10*14 priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): lezkih gld. rrftO 1 tucat žlic, navadnih gld. 4-40, 1 „ .za kavo . HM, I „ ii d Zev ali vilic „ . Jedna velika žlica za mleko gld. —-80, za juho gld. 2 — Moti in vilic11 rotenim, koMenim ali trdo-leaenim rokujem : II parov navadnih od gld. 1-80 do gld. S-— IS . ooljaih „ . 8-M) , , 750 Svečniki iz alpake visoki 21 24 2*»»/g cm 84—18 gld. 2- 2-30 2oO Domača trgovina v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške "n, po najnižji ceni. 86—18 Vzorci po pošti na razpolago. 9 3 1 a o. 2 1 R. LANG. LJubljana (Kollzej) tovarna za modroce nu per*ia in posteljno opravo, zaloga I ohlstva, priporoča vnuke vi»te modrocev, posteljne ulooe, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šola, kanape, divan) m sobno opravo 76 -19 po najnižjih cenah.. Cenike 8 800 podobami potlj« zastonj in poitnin« pronto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje tofno. G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamorezniee in žage. 81—19 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. ana $vanyx fflLtzZot ¿1"^ ■pt-tpoto &t(a, z>tata deta >t i*v>tsuj«jo točno in po tvi**ih cenafv. na točila točno. Zu nan ya, 19 izdelovalec vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za stedilna ognjišča. i .asi na izdelovalnica: LJubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). i Adolf Hauptmann | o i tovarna U i 75-19 * of jtialifv '{>aiü, viiAicžtv, fa kov S tti Meja J< Uustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. ^44444444444444444444444444444444444*44 * vozna y>ic^\Ke v zaz>tvcn\ vttifio&ti in -ftafeovovti ima po nia^ti ceni v«3no h aatoai špediter c. Kr. pr tu.\nz-ne ieffonu-e, C|*iuf-jana, 3n napfia ta ot. 1.5. Pri*novi"tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102—14 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. !!Cene brez konkurence!! fMF» Najrazličnejši ostanki za polovico cene. 1FQ Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. °ZoZoZoZ®ZoZoZoZo To To I© I© lo Važno za kmetijstvo! Doktor Trnk6czy-a redilna in hranilna štupa za * prašiče. * Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolšče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Varstvena znamka. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček o0 vin., pet zavojčkov samo 2 K. Spričevala. Gospod pl. Trnkoczv v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti je dobro služil. Vaš hvaležni J0SIp ZNIDARšiC. Grad i skuta (Primorje), dne 12. junija 1896. Lekarna Trnkoczv v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 5 zamotkov redilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa. Teršič-Vransko (Štajersko), dne 10.januvarija 1897. S spoštovanjem P J IVAN PIKL. Pozor, kmetovalci! Kakor izhaja iz razpisa visoke deželne vlade z dne 18. julija 1899, št. 10.599, sme se ta prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Če ga pri Vas ne dobite, potem pišite pod naslovom : 83—17 (chatna Stn^noc&i^ v £jii4>{jaui z dopisnico za 5 vinarjev in ga dobite takoj po pošti. r Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna f,pri Tišlerju" Kolodvorske ulioe št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, i zborno, ob vsakem Čas« sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—12 Leopold Bllimatier, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA na Starem trgu" štev. 1. Prva in najstarejša 73—19 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. na dunajski cesti v £^u/Wj CltVt' ' "*m * mitu » iJMi 1 1 SSI 1 •priporoča »fnvn.-mtt oCči Mstvw »vojo pt-vo iti največjo »atoao vse-n +nat inisionskcaa in wzfaniad viaaa tez iyzac na debeto in StoGno. Snvnattja naxooxta točno. — Q-t-nt- n-i*-fi*. 72—19 d h. < CD o* 2 P) OD -I CO 3- ta © s-- 0» Et CO o • preti n> CD rt I < s? S. Bi ._, i E 5 s rt> & O" < p i > < o C a» H i N< > tO > DO j_ p" -f, Uit . v Vrv- S. ■•fl^'«:.'11 3. o »• i- -• • -. • y .: • .-»ril . >. i O Si O 2- ^ a: VI m" O kAkol florian trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, mozikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vlzitnic) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—2!' Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolfekih knjigah deset odstotkov popusta. Mestna hranilnica v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,098.552 kron 38 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,492.003 kron 34 vinarjev. 35—25 \ Vzitnicein kuverte 0 y* po zelo nizkih cenah >fc?f priporoča 1f^?f tiskarna v JCranju. ~"r~~ ' Zahtevajte Brandtov sladriied toplo priporočen od tukajšnjih gospodov doktorjev, ki se dobiva v Kranju v kavarnah Jäger in Kreuzberger, v Škof ji Loki v kavarni Splihal in v Tržiču. — Pošilja se po železnici, po pošti in na dom ob vsaki uri in na vsako daljavo. 152—3 Krepak deček 15 let star, se sprejme takoj kot milarski vajenec. Natančneji pogoji pri gospodu Ignaciju Focku, milarju v Kranju. 145—4 Razprodaja, Ker hočem do jeseni razprodati vsa kolesa, tedaj prodajam taista za vsako ceno. Dobijo se pri meni tudi druge stvari, ki zraven spadajo. Kdor ne verjame, naj se prepriča. 158—2 PAVEL BIZJAK, razprodajalec koles, v Kranju, na glavnem trgu št. 132. teli priporočilo in zahvala. Dne 14. junija t. 1. smo spodaj podpisani pogoreli, in gospod Franc Ksaver Saj o vi c (,,pri Muhi ju") v Kranju kot glavni zastopnik J)unajs/(e zavarovalne družbe se je potrudil, da nam je družba popolnoma izplačala vso svoto, zategadelj se tukaj javno zahvaljujemo in to družbo vsakemu prav toplo priporočamo. V Drulovku, dne 1. julija 1900. J/eža Ješe. Jernej JCalan. Jrlarija Sukanc. Jurij JCcšir. 153—2 Franc Drinovc in Janez Ješe, priči. Resničnost z g o r a n j e g a se potrjuje: JOSIP NOVAK, župan. L. S. m I I 1 1 1 M M ■ i i Mi 1 Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.