iispsSar in g o spe Sinja
LETO 1934
17 OKTOBRA
ŠTEV 42
Ko sadjevec pokšpl
Dobrota sadjevca ali sadnega vina — pa najsibo jabolčnika ali hruševca ali mešanice obeli — je zavisna v precejšnji meri od pravilnega kipenja in od ravnanja po k i pen ju. Posebno važno je, da sadjevec hitro p o k i p i, da se torej kijienje ne pretrga in da se potem, ko se burno ki-penje poleže, obvaruje pred vplivom zunanjega zraka
Kdaj burno kipenje preneha, je najlaže spoznati pri sodili, ki imajo ki-pelne vehe. Ko popolnoma preneha odhajanje ogljikove kisline skozi kipelno veho, ko torej preneha tisto značilno pozvanjanje, je kipenje glavno ali burno končano. Pa tudi pri sodili, ki niso bili opremljeni s kipelnimi vehami, ki so bili torej napolnjeni z moštom do vrha in so »izmetavali«, se lahko dožene. če je kipenje že dovršeno. Polagoma se namreč začno vsedati na dno razne snovi, ki so plavale po moštu. Z njimi vred se vsedajo pa tudi kipeine glivice. Tisto znano šumenje in vrvenje preneha in mošt se popolnoma umiri. O tem se lahko prepričamo, ako pritisnemo na odprto veho uho.
V tej dobi, torej takoj, ko preneha burno kipenje, je sadjevec v največji nevarnosti, da zaidejo vanj razne škodljive glivice, ki se v njem razmnožujejo in ga sčasoma bolj ali manj pokvarijo. Zato je posebno važno, da za-branimo dostop zraka v sod. Dokler namreč mošt kipi, zrak ne more do njega, ker prostor nad njim napolnjuje ogljikova kislina. Ko pa kipenje preneha, se ogljikova kislina porazgubi in zunanji zrak, ki je poln raznih škodljivih bakterijev, ima prost dostop do sadjevca. Prva stvar po kipenju je torej ta, da sode napolnimo do vrha in
jih.neprodušno zapremo, in da jih hranimo v hladnem prostoru.
Kjer še nimajo kipelnih veh, zabi-jejo do vrha napolnjene sode z navadno leseno, masivno veho, in sicer tako, da se spodnji konec namaka v sadjevcu. Na ta način je tekočina popolnoma zavarovana pred zrakom. Toda tako ravnanje pa vendar ni brez vse nevarnosti. Po burnem kipenju se navadno vrši še tako imenovano tiho kipenje. ki ga na zunaj skoraj ni opaziti. Pri tem kipenju se tvori še tudi nekoliko ogljikove kisline, ki sili iz tekočine. Ako je sod močno zabit, je mogoče, da bi nastal pritisk, ogljikove kisline premočan in bi lahko poškodoval sod ali vsaj izpahnil veho. Zalo imajo napredni kletarji posebne vehe, ki sicer ne puščajo zraka v sod, ogljikova kislina pa, ki bi e utegnila med tihim kipe-njsm nabrati v večji rano ini, pa vendar puščajo iz soda. Tako veho si vsakdo lahko naredi doma z navadne lesene kakih 15 cm dolge vehe iz trdega lesa. V to svrho na vrtamo veho od spodnjega konca skozi sredino do blizu vrha (torej ne skozi in skozi!). Kake 3—4 cm pod gornjim, debelejšim koncem jo prevrtamo pa povprek in sicer tako, da pravokotno zadenemo na pokončno luknjo. Povrečni luknji na gorenjem koncu vehe zapremo potem z 2 cm širokim gumijevim obročkom, ki se mora tesno prilegati vehi in nepro-dnši tO zapreti obe odprtini. Tudi tak gumijev obroček lahko dobimo pri kakem koles.ar.in, ki aa izreze iz stare nerabne cevi za kolo (iz šlavlia za bi-cikelj).
S tako veho no'«m brez skrbi lahko zabijemo sou. Pri tem moramo pa ven-
dar paziti, da se veha ne namaka v tekočino, ker bi se na ta način zaprla luknjica skozi njo in bi delovala kakor masivna veha. Če je pa med veho in površjem tekočine le nekoliko prostora, je vsaka nevarnost za sod izključena, ker ogljikova kislina, ki se zbira na površju tekočine, ko je napetost dovolj velika, odhaja skozi veho in pod gumijevim obročkom na prosto; zunanji zrak pa ne more v sod, ker gumijev okroček deluje kakor ventil, ki se odpira samo na ven.
Opisana veha je tudi zato prav potrebna in važna priprava, ker pušča iz soda le toliko ogljikove kisline, kolikor je je preveč, druga ostane pa v pijači, ki jo dela rezko in prijetnega okusa. V odprtih ali slabo zaprtih sodih pa polagoma izhlapi večina oglji-.kove kisline in pijača postane plehka, neprijetnega okusa.
Med kipenjem, ako naj se nemoteno vrši, mora imeti sadjevec 15—20" O toplote. Po kipenju je pa najprimernejša toplina v kleti 8—10° C.
Kaj ni prav v naši prašičjereji
Naj se pečamo s katerokoli kmetijsko panogo, vedno moramo stremeti za tem, da uporabimo vsa sredstva in izpolnimo vse pogoje, k,i so merodajni za njeno donosnost. Le če smo res poskusili storiti vse, kar more sploh pripomoči do donosa kakšne kmetijske panoge, tedaj šele lahko upravičeno rečemo, da ni dobičkanosna. Tudi v prašičjereji mora biti vedno naš oilj donosnost in ne zguba, pa naj redimo prašiče samo za dom ali samo za prodajo ali, kakor je pri nas največkrat, istočasno nekaj za dom, nekaj za prodajo.
Nikakor ni prav, da hočemo imeti od premladih svinj, ki se še niso dovolj razvile in dorasle, že mladiče. Vedno moramo mlade plemenske svinje najprej primerno vzrediti in pustiti, da doraste-jo, in jih šele na to začeti rabiti za pleme. Mladih plemenskih svinj pa ne smerno pitati in jih tudi ne pustiti stradati. Če krmimo plemenske svinje v njih mladosti tako, da se odebelijo ali opitajo, ne bodo dobre plemenske živali in bodo imele premalo mleka za svoje mladiče. Preslabo krmljenje mlade svinje pa se telesno slabo razvijejo in ne dosežejo svojega pravega namena. Mlada plemenska svinja je godna za plemenitev šele v starosti okrog enega leta. Le če so svinje hitrorašče in jih tudi prvovrstno krmimo (ne pita-mo!), jih lahko izjemoma rabimo za pleme tudi že pred enim letom, torej vil. ali 10. ali 9. mesecu, nikakor pa ne bolj mlade. Pri slabi pre-
hrani pripuščajmo mlade svinje raje nekoliko bolj pozno nego prezgodaj. Kjer leto za letom uporabljajo za pleme premlade svinje, ni prav nič čudnega, če je potem v vsem okolišu prašičjereja tako slaba in nedonosna, zlasti, ako se pridruži tej napaki še slabo krmljenje v slabih svinjakih. Ni se treba tudi prav nič bati, da bi se mlade svinje ne ubre-jile, ako prezre m o njih prezgodnje bu-kanje. Le če rabimo za pleme dovolj dorasle iu krepke plemenske svinje, potem lahko tudi pričakujemo, da prvo gnezdo mladičev ne bo veliko ali nič slabše kakor poznejša od iste svinje. Neuspešna vzreja mladih pujskov ima skorajda vedno svoj izvor v prezgodnji uporabi mladih svinj za pleme. Dalje imajo nerazvite in premlade doječe svinje premalo mleka, da bi mogle svoje mladiče vzrediti, radi česar je treba že takoj wd spočetka priskočiti na pomoč s kravjim mlekom, ki pa ne doseže nikdar istega, kakor svinjino mleko in le pomaga znižati donosnost. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da mladi pujski, ki ne dobivajo dovolj svinjinega mleka, ker ga svinja pač nima, zastanejo zelo v svojem razvoju in vsa krmila vedno le slabo izrabijo.
Ni prav, da ne vodimo plemenskih svinj le k dobremu plemenskemu merjascu. Od pokolenja svinje in merjasci je v enaki meri odvisno, kakšnih lastnosti bodo pujski. Podedljive so dobre in slabe lastnosti. Zato moramo pri odbiri
plemenskih svinj in merjascev strogo paziti, da so čini boljšega pokolenja, cia je v njih združeno čim več dobrih gospodarskih lastnosti (zdravje, odpornost, rodovitnost, neizbirčnost v krmi, dobra izraba krme. rastlost. pri svinji tudi mlečnost itd.), ker le potem je mogoče pričakovati, da bodo od njih izvirajoči pujski prav tako dobrih lastnosti. Dobro plemensko svinjo vodimo vedno le k dobremu merjascu. Tu nas ne sme plašiti pot pa tudi ne morda kaj višja skočnina. i udi plemenskega merjasca ne smemo začeti rabiti pi.ezgodaj za pleme. Tudi za začetek uporabe mladega merjasca za pleme velja ista starost kakor za mlade plemenske svinje. Pri nas je glavno pripuščanje svinj k plemenit-v jeseni in pred zimo. Prav ba bilo, da bi vsi prašičjerejci rabili za pleme ie odbrane, ne premlade živali.
Ni prav neprimerna oskrba brejih svinj. V vsej prašičjereji je najvažnejše vzreja in pravilna prehrana odstavljenih pujskov. V dosego tega pa je treba začeti delali na to že pri breji svinji. Predvsem se mora breja svinja dovolj gibati zunaj na prostem, poleti na paši, pri pomanjkanju paše pa poleti in pozimi v tekališču, ki naj je suho. čisto, kjer naj je nekaj sence in tudi, ako mogoče, kopališče. Ni torej prav, da je breja svinja dan in noč zaprta morda v pretenmeni, slabo zračenem ali celo prevlažnem svinjaku, kjer mora ležati morda tudi na umazanem in premalo suhem ter premrzlem ležišču. Glede krmljenja je breja svinja skromna. Poleti ji zadostuje že dobra paša; poleg zelene krme pa ji po-kladamo še pol kilograma žitnegi zdroba (ovsenega, ječmenovega, koruznega, najboljše mešanega). Pozimi pa ji krmimo surovo krmsko peso, rezanico mlade posušene detelje, ovsene pleve. Do 15 kg krmske pese in pol kile dobrih ovsenih plev že zados'uje na glavo in dan. Pri pomanjkanju pese krmimo do 8 kg krompirja in ovsene pleve. Mladim brejim svinjam, ki se rastejo, vsem starejšim svinjam pa šele 2 do 4 tedne pred porodom pokladamo 1 do 2 kg močnih krmil na dan in glavo.
Ni prav, tla sesajo pu_,sKi premalo časa. Sesajo naj 8 do 10 tednov. Večkrat traja sesanje pujskov le 4 do 6 tednov. Včasih povzroči to pomanjkanje mleka pri doječi svinji, včasih pa jih hoče imeti •uipec v tej starosti, da jih ceneje dobi. Iu pa je varčevanje neumestno. Pujski i.aj sesajo osem tednov, ker se svinjino mleko ne da uspešno nadomestiti z nobenim drugim krmilom Najmanj pa s tem, da žrejo pujski stanjšano kravje mleko in krompir. V svinjinem mleku je dvakrat toliko tolšče in beljak j vin kakor v kravjem mleku m je za pujske najboljše. Prezgodaj odstavljeni pujski se \edno slabo razvijaj"1 in z njim ne dosežemo nikdar istih usper-ov Kakor s pravilno odstavljenimi, zato pa so manj vredni in manj dobičkanosni.
Nič kaj prav ni tudi krmljenje doječih svinj. Mnogi skušajo in tudi mislijo, da krmijo doječo svinjo dobro, pa vseeno hujša in nima dovolj mleka za svoje pujske. Temu hujšanju in slabi mlečnosti ni vzrok prepičla krma, pač pa premalo beljakovinasta krma. Za doječo svinjo ne zadostujejo zelena krma, kuhan ali par jen krompir, žitni zdrob in morda par litrov posnetega mleka. Doječa svinja mora prehraniti sebe in 8 do 12 pujskov. Zato pa mora dobiti v hrani dovolj redilnih snovi, zlasti beljakovin, od katerih je še zlasti odvisna mlečnost svinje. Poleg krmske pese, rezanice mlade, posušene detelje ali ovsenih plev (poleti poleg paše ali zelenih krmil), ki smo jih krmili svinji še za časa brejosti, naj dobiva doječa svinja 61 posnetega mleka, 3 kg ječmenovega zdroba in poldrugo kilo pšeničnih otrobov. Ako nimamo posnetega mleka, poleni ji krmimo 1 do 2 kg ječmenovega zdroba, 1 do 2 kg oljnih tropin, 10 dkg ribje moke in 5 dkg klarjnega apna poleg že prej omenjenih obsežnih krmil (krmske pese ild.). Navadno računamo, da mora dobiti doječa svinja na vsakega pujska okrog pol kile močnih krmil na dan poleg obsežnih krmil. Doječo svinjo je treba tako krmiti, da ima dovolj mleka, da v začetku sesanja pujskov le malo shujša in se proti koncu dojenja zopet
popravi. Posneto mleko naj dobh a doječa svinja vedno le sveže ali pa ze dobre skisano.
Ako imamo dobro plemensko svinjo, potem ni prav, da jc rabimo samo enkrat ali dvakrat za plemenitev. Dobra
plemenska svinja, ki nam daje ob sko-titvi lepe izenačene pujske, ki ima dovolj mleka in svoje pujske lepo vzredi, je zlata vredna. Takšno plemensko svinjo obdržimo dolgo za pleme, da dobimo od nje čim več mladičev.
Krmska pesa namesto krompirja pri krmlenju prašičev
Krompir se je letos marsikje bolj slabo obnesel. Zalo bo precej manjkal pri zimskem krmljenju prašičev. Treba ga bo nadomestili z drugimi podo.nimi krmili, zlasti s farmsko peso, pa tudi s strniščno repo, korenjem itd. V krompirju je povprečno 1% prebavljive beljakovine in 20% skrobne vrednosti, v farmski pesi pa 0.4% prebavljive beljakovine in 7.5% skrobne vrednosti. Kakor vidimo, je v farmski pesi v primeri s krompirjem mnogo manj redilnih snovi. Ako bi ho'»li nadomestiti krompir popolnoma s farmsko peso, potem bi morali krmiti trikrat več pese nego krompirja. Strniščna repa je glede redilnosti slabša kakor fanmska pesa, korenje pa ima približno isto redilnest kakor krmska pesa. Za krmljenje prašičev moramo krompir kuhati ali še bolje pariti v brzoparilni-kih. Vodo, v kateri kuhamo (parimo) krompir, je treba odliti stran, ker je v njej strupena snov (šolan in), ki bi prašičem škodovala, ako bi jim jo krmili. Kronske pese pa ni treba za krmljenje prašičev ne kuhati ne pariti, ker bi s kuhanjem ali parjenjem le poslabšali njeno prebavljivost. Le, če bi bilo treba krmiti res veliko farmske pese prašičem potem bi bilo priporočljivo, da jo pekla damo kuhano ali parjeno, ker bi sice' lahko povzročila drisko. Ako kuhamo al: parimo krmsko peso v brzoparilnikih potem ni treba odcediti vode, temveč j pokrmimo obenem s krmsko peso vred. ker je v isti vodi obilo redilnih snovi.
Pri pokladanju večje količine krmske pese je treba, da upoštevamo tudi to. dr? je v njej mnogo vode in le malo suhih snovi. Zato pa morajo dobivati prašiči poles krmske nese tudi dovoli takih ki
mil, v katerih je obilo suhih snovi in surovega vlakna, ki omogočijo dobro in redno prebavo vse pokladane krme, V 1a namen uporabljamo rezani oo posušene mlado p. košene detelje, ovsene pleve in semper od prvovrstnega travniškega sena in deleljaega sena. S takšnimi in podobnimi krmili pride obenem s peso v prašičji želodec in čreva dovolj surovega vlakna. Pri pomanjkanju tega v krmi začnejo prašiči grizti in glodati lesene oele ograje ali drugih lesenih naprav v svinjaku. Kakor farmsko peso naj dobivajo prašiči tudi se nper. ovsene ple.e in deieljno rermico le surove in pomešane med ziezano farmsko peso. Ako so prašiči navajeni že cd mladosti le ua surovo krmljenje vseh kravi razen krompirja, se nam bo pokladanje surovih krmil vedno najboljše obneslo.
Pri nas dobivajo prašiči čez polete največ le zelena krmila. Pen?kc -e iudi pasejo. Z rednim poliladaniem zelenih krr il pa se prašičem ni plavila (želo dec in čreva) močno rs/širijo. Znk< se ni prav iv'č bati. da bi jim ue mogli krmiti z uspehom tudi večjih količin krmske pese nar, "to krompirja, ker so njih prebavila že privajena na ol ? /nr. krmila, ned katera spadajo tudi zelena krmila m paša. Ker menimo, da je med naši mi prašičerej« že veliko več takih, ki polj lada jo svojim prašičem vsa zelena krmila le surova, zalo bodo vsi li lahko krmili vsa zimska krr. ila. izvzemši krompir, torej Iudi krmsko peso prašičem le surovo.
Ne1 rejim in brejim plemenskim svinjam lahko krmimo krmsko peso poleg močnih in drugih krmil do nasičenosti. Za doječe plemenske svinje je krmska
pesa najboljša krma, ker ugodno deluje na mlečnost iu raščo pujskov. Seveda mora dobivati doječa svinja poleg k rm-s,ie pese tudi dovolj močnih in prej omenjenih polnilnih krmil (debelima rezani-ea ali ovsene pleve). Za pilalne prašiče je pa krmska pesa radi obilice vode (okrog 90%), ki je v njej. manj pripravno krmilo. Zato pa naj zavzema pri pi-telnih prašičih krmska pesa ali strniščna
mr
repa le polovico vse količine krompirja, drugo pofoviap pa krompir sam poleg drugih, za pitanje določenih krmil. Ker je krmska pesa izvrstno krmilo za plemenske svinje, naj jim vsakdo krmi edino le krmsko peso in drugo, krompir pa naj uporabi edino le za pitance. Le v kolikor bi mu primanjkoval krompir, naj ga nadomešča pri pitanju prašičev s krmsko peso, največ do polovice.
Kako huhmio
Skoraj je ni gospodinje, ki si ne bi želela smotreno in praktično urejene, lepo in snažne kuhinje. To željo kaj lahko razumemo, če pomislimo, da prebije gospodinja, ki sama kuha. ogromno čo*a v tem važnem gospodarskem prostoru. Ker so pa naše kuhinje dostikrat nepraktično opremljene in urejene, je kuhanje v njih še bolj težavno kakor sicer. Marsikaj pa se da v vsaki kuhinji popraviti in izboljšati in to z majhnim trudom in brez posebnih stroškov.
Prvo, kar se da z lahkoto preurediti skoraj v vsaki kuhinji je, da pohištvo pre iavimo (kolikor se da) tako, da pri kuhi ne delamo zaradi njega nepotrebnih, ponavljajočih se potov, ki samo utrujajo in jemljejo čas. Vsak kos pohištva v tem prostoru mora stati čim bliže tam, kjer ga potrebujemo; t. j. omara s posodo čim bliže štedilnika, omara z živili pri kuhinjski mizi. Isto velja tudi za orodje in stroje. Kar potrebujemo vsak dan ali večkrat na dan, naj bo na najbolj priročnem mestu.
Nadalje je delo v kuhinji dostikrat otežkočeno tudi radi pomanjkanja pripravnega prostora za izvrševanje raznih kiil iiijskih opravil, za odlaganje posode itd. Kolikokrat bi radi odložili kako posodo že tik štedilnika ali porni-valnika! Tu nam pride zelo prav enostavna priklopna mizica, na katero od-
stavljamo posodo, pa tudi delamo. Veliko pomaga tudi deska, s katero lahko v trenutku razširimo in povečamo mizno ploskev ali pa lavo. ■
Pri prestavljanju pohištva nam pa ostane morda prazen kot ali kotiček, ki ga prav koristno uporabimo za shranjevanje metel ter drugih snažilnih pripomočkov, da so nam bliže pri roki. V tej ali oni kuhinji imamo okno blizu štedilnika; v tem primeru bi se izplačalo razširiti okensko polico, ki bi nam dobro služila kakor miza ali omarica, ki bi bila obenem tudi zelo dobro osvetljena. Če je v kuhinji pomivalnik, tedaj ga lahko znatno izboljšamo z malenkostno napravo; ako mu naredimo ob stranski steni nekako premakljivo desko, ki leži malo poševno navzgor kadar jo vzklopimo, tedaj prav priročno polagamo nanjo pri pomivanju mokro posodo, da se odteka. Tudi pri kuhinjski mizi je dobro imeti še eno desko, ki naj bo pritrjena tako nizko, da j.e pripravna za delo sede. Če pa to ni mogoče, bi morala imeti vsaj ena miza ali priklopna mizica v kuhinji tako višino, da opravljamo delo pri njej sede, brez posebnega visokega kuhinjskega stola.
Pa tudi notranjščine omar lahko primerno preuredimo, da spravimo vanje čim več stvari. Najlepše okras kuhinje je v kuhinjski omari lepo urejena, snažna posoda in orodje Police so lahko premakljive, in v tako omar spravimo mnogo več posode kakor običajno, kjer so police na pol praži
Pri tem tudi ue smemo pozabiti, da lahko zelo veliko spravimo in obesimo na notranjo stran vrat. Večina kuhinjskega orodja se boljše ohrani in laže dobi v roke če visi, kakor pa če leži v predalih. Predali naj pa bodo s prečnimi deščicami tolikokrat predel jeni, da ima orodje različne vrste svoj določen in omejen prostor.	Š. H.
KUHINJA
Zajec v obari. Slabejše dele zajca, kakor pleča, trebušnjino in rebra, porabim za obaro. V kožico denem žlico masti ali surovega masla in par odrezkov čebule. Nato pol ožim na kose zrezan o meso ter pražim dober četrt ure. Nato zalijem z zelenja vino juho, osolim in pridenem par kosov olupljenega krompirja. Ko nekaj časa vre, primešani prežganje, ki sem ga napravila iz žlice masti in žlice moke. Za duh pridenem vejico majarona, en lavorov list, vejico zelenega peteršilja in pa odrezek limonine lupine. Naizadnje okisani s kisom ali limoninim sokom. Pri zajcu so porabi j i va tudi jetra, pljuča in ledvice. Te zrežem na rezine ter pražim na razbeljeni masti, v kateri sem zarumenila drobno zre-zano čebulo. Ko se nekoliko opraži, potresem z moko. Ko se moka zarumeni, zalijem s kropom ali juho, pridenem ščep popra, vršič timeza in primerno osolim. Nazadnje še primerno okisam.
Zajec v omaki. Boljše dele zajca porabim z omako. Hrbet in stegna pre-
laimeoi s slanino m nato osolim. V kožico denem žlico masti aii surovega masla. Temu pridenem nekaj čebule, korenja, kolerabe, zelene in petršilja. Čebulo in korenine teh zelenjav narežeir. na rezine ali na rezance. Izmed dišav-nic pridenem vejico imajarona, vejico kadulje (žajbelj), vejico timeza, košček limonine lupine, nekaj zrn popra, par zrn brinjevih jagod in en lavorjev list. Nato položim kose mesa in polijem z žlico kisa ali vina. Kožico z mesom in zelenjavo denem pokrito v pečico. Ko se meso na eni strani opeče, ga obrnem da se še na drugi strani zarumeni. Ko je meso zmehčano, ga poberem na krožnik. Zelenjavo potresem s par žlicami moke ter pustim, da se zarumeni. Za-rumenjeno zalijem z juho ali s kropom, vrnem meso in pustim nekaj časa vreli. Nazadnje pridenem še par žlic kisle smetane. Ako hočem pikantnost (dobroto) omake povečati, ji primešani žličico gorčice (zenofa) ali dve pretlačeni sar-deli. Zajca nato razrežem na kose, na-1 ožini na krožnik ter precedim omako po njem. Kot pridevek napravim vsakovrstne cmoke ali opražim riž ali skuhani in spečem polento.
Po opisanem načinu se napravija lu-di srna, divji kozelj in sploh divjačina. Poleg tega se iz srninega mesa lahko napravi guljaž po navadnem načinu. Iz lepših kosov stegna se pa napravijo zrezki, naravni ali sesekljani. Pridati je treba zrezkom precej čebule, ki se potem odstrani.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVIMA
Dunajski živinski sejem, a) Goveji sejem 8. oktobra je beležil 1258 glav domače, 215 glav madj-arske, 156 glav romunske, 112 glav jugoslovanske in 16 glav poljske goveje živine, skupno 1757 glav, od teh 1090 glav pitane in 667 glav nepitane goveje živine. Po vrsti je bilo 888 volov, 444 bikov, 425 krav. Cene za kilogram žive teže so znašale v šilingih (1 šiling je 8.15 Din): voli ekstremni
1.30—1.40, I. vrste 1.05 1.25. II. vrst t 0.95—1.05. III. vrste 0.85—0.93; biki 0.85 do 0.95; krave 0.75—0.83 in nepitana goveja živina 0.65—0.80. Voli in debele krave so ostale pri cenah prejšnjega tedna. Pred zaključkom sejma so bili čvrsti samo voli slabše kakovosti, a biki iu nepitana goveja živina so se pocenili za 2—3 groše pri kg. — b) Prašičji sejem 9. oktobra: V primeri s prejšnjim tednom je došlo na sejem 1285 pršutarjev in 145 špeharjev manj. Zato pa je bilo
povpraševanje večje, ki se je v teku sejma za pršutarje še zvišalo. Za pršutarje so se zboljšale cene za 3—4 groše pri kg žive teže. Manj povpraševanja je bilo po prvovrstnih špeharjih, ki so zategadelj ostali pri cenah prejšnjega tedna. Vse ostale vrste špeharjev pa so se v primeri s cenami prejšnjega tedna podražile za 2 groša pri kg žive teže. Cene v šilingih (1 šiling je 8.15 Din) so bile za kg žive teže: pršutarji 1.15—1.40, izjemoma 1.45; špeharji I. vrste 1.32—1.36, kmetski 1.28—1.39, stari 1.20—1.22, izjemoma 1.23, križani 1.27—1.34, romunski, banatski 1.27—1.37, izjemoma 1.40.
Mariborski živinski sejem 9. oktobra. Prignali so 11 konj, 13 bikov, 102 vola, 382 krav in 12 telet, skupno 520 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 3.75—4.50, poldebeli voli 2.50 do 2.75 Din, vprežni voli 3—3.50 Din; biki za klanje 3—3.50 Din. klavne krave debele 2.50—3.50 Din, plemenske krave 2—2.50 Din, krave za klobase 2 do 2.25 Din, molzne in breje krave 2.50 do 3 Din, mlado govedo 3.75—4.50 Din. teleta 4—4.50 Din. Prodali so 383 glav.
Mariborski prašičji sejem 12. oktobra. Dovoz je znašal 476 prašičev, ki so se prodajali po sledečih cenah: mladi prašiči 5—6 tednov stari po 40—70 Din, 7 do 9 tednov stari po 80—90 Din, 3—4 mesece stari po 130—150 Din, 5—7 mesecev stari po 250—300 Din, 8—10 mesecev stari po 320—400 Din, 1 leto stari po 550—600 Din. Kilogram žive teže je stal 5—6 Din, kilogram mrtve teže pa 8.50—9.50 Din. Prodali so 122 prašičev.
CENE
Ljubljanska blagovna borza 11. oktobra. Blago v vagonskih pošiljkah, postavljeno na vsako slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh, se je nudilo: bačka pšenica 79—80 kg, zdrava, suha, rešetana, mlevska vozaiina 160—162.50 Din za 100 kg; bačka pšenica 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina 162.50—165 Din za 100 kg; koruza suha, stara, sposobna za mletev, navadna voznina 147.50—150 Din, umetno sušena, letošnja, s kvalitetno garancijo 117.50 do
120 Din za 100 kg; moka bačka, nidarica 260—265 Din, banatska nularica 265 do 270 Din za 100 kg.
Blagovna borza v Novem Sadu 13. oktobra. Pšenica bačka okolica Novi Sad, siednje- in gornjebaeka 112.50—115 Din, okolica Sornbor, sremska in južnobanat-ska 110—112.50 Din, bačka ladja Tisa 122—124 Din, ladja Begej 121—123, slavonska 112—114 Din, goirnjebanatska 115.50—117.50, južnobanatska 110 do 112.50, bačka banatska ladja 120—122 Din za 100 kg. — Oves bački, sremski, slavonski 65—67.50, banatski 62.50—65 Din za 100kg. — Rž bačka 107.50—110 Din za 100 kg. — Ječmen bački in sremski 65—66 kg 104-106, jari 67—88 kg 120—122.50 Din za 100 kg. — Koruza bačka in okolica Sornbor 83—85, banatska 80—82, sremska pariteta Indjija 83 do 85, bačka nova sušena 68—70, za de-cember-januar 60—62, banatska nova sušena 65—67, sremska nova sušena 68 do 70 Din za 100 kg. — Moka bačka, banatska Og in Ogg 190—210, št. 2 170 do 190, št. 5 150-170, št. 6 125-145, št. 7 110—115, št. 8 105—110 Din za 100 kg; sremska, slavonska Og in Ogg 187.50 do 197.50, št. 2 167.50—177.50, št. 5 147.50 do 157.50, št. 6 122.50—132.50, štev. 7 107.50—112.50, št. 8 105—110 Din za 100 kg. — Otrobi bački in sremski 80 do 82, banatski 77—79, bački ladja 83—85 Din za 100kg. — Fižol bački beli 132.50 do 135 Din za 100 kg. — Tendenca nespremenjena, promet srednji.
Zelena krmila za perutnino pozimi
Čez poletje se perutnina lahko pase zunaj ali v dovolj obsežnem tekališču, kjer dobi navadno dovolj zelene krme in ni treba .za to še posebej skrbeti. Pa tudi razen paše je poleti navadno vedno na razpolago za perutnino obilo zelenjavnih ostankov, ki so poizimi bolj redki in prepičli. Najhitreje lahko spoznamo pozimi vpliv in pomanjkanje zelene krme pri nesnih kokoših. Če pritisne hud mraz ali zapade sneg in s; kokoši ne morejo več pasti, vpliva !■

zelo neugodno na njih nesnost. Zato tie sinejo v zimski dobi izostali nadomestila za pašo in drugo poletno zelenjavo. Kakor hitro si kokoši same ne morejo vet iskati zelene krme, dajmo jim krmsko peso, repo, korenje, razrezano sveže listje zelja, ohrovta itd. Pa tudi storži ali kocni zelja in ohrovta so z.a kokoši dobra zelena krma. Zato pa ne puščajmo štorov zelja in drugih kapusnic v zeljnikih in na vrtu čez zimo in ne spravljajmo jih pri obdelavi v zemljo, ker v njih samih, oziroma koreninah le prevečkrat prezimujejo ličinke raznih škodljivcev. Tudi ni pametno, če štore kapusnic sežgemo, ker s tem uničimo koristne rediine snovi. Zato je najbolje, da štore kapusnic skuhamo in jih mešamo med ostalo krmo. Mehke dele ali svežo sredico štorov kapusnic pa lahko krmimo surove. Tudi drugim živalim, zlasti kozam in kuncem, ugaja mehka, sveža sredica štoržev kapusnic.
PRAVNI NASVETI
Le vknjižena pravica je gotova. A. Z. B'. Radi bi si postavili s pomočjo dobrotnikov majhno hišico, v kateri bi imeli dssmrtno stanovanje. Ker pa nimate stavbišča, naj bi Vam dal dobrotnik tudi potreben svet in nekaj vrta v dosmrtno vživanje pod pogojem. da bi njemu pripadla hišica po Vaši smrti. Bojite se, da bi vknjižba Vase pravice preveč stala.' zato vprašate, če bi zadostovala navadna pogodba. — Z navadno pogodbo si lahko zagotovite pravico do upo rabe hiše in vrta pr. sedanjem lastniku zemljišča. Lahko se pa zgodi, da sedanji lastnik to zemljišče proda ali pa mu je lahko zemljišče prodano celo na javni dražbi. Ker Vaša pravica do uporabe hiše in vrta ni vknjižena, kupec zemljišča ne bi bil vezan na ustmeno pogodbo prednika in bi se lahko zgodilo, da Vam novi lastnik prepove vporaba hiše in vrta. a Vi bi imeli le pravico zahtevati odškodnino od prejšnjega lastnika. Zato Vam svetujemo, da si svoje pravice le zem-ljeknjižno zavarujete, kar sicer sedaj nekaj stane, vendar bos^e imeli vsaj' mirno zavest, da Vas nihče ne more pregnati do Vaše smrti.
Prikrajšana dekleta. F. W. C. Posestnik in obrtnik v prometnem trgu ima -ina in tri hčerke. Sama hiša je bila cenjoni na "°00C0 Din. Radi starosti je posestnik izročil obrt sinu. sebi izgovoril imeniten prevžitek, hčerkam pa je izplačal doto. vsaki no 20.000 Din. Splošna sodba ljudi je, da je uee hčerkam v
svoji skoposti dal mnogo prenizko doio, ker so ravno hčerke s svojim delom pomagate očetu dvigniti obri. Vprašate, če bi bilo mogoče po smrti očeta doseči sodnijskim potom zvišanje dole. — Po smrti očeta imajo hčerke pravico zahtevati od brata-prevzemnika dopolnitev dolžnega deleža, če dokažejo, da l izplačano doto 20.000 Din ni bila dosežena višina dolžnega deleža po vrednosti očetovega premoženja ob času izročitve sinu. če bi hotele hčerke to pravico uveljaviti po očetovi smrti, morajo dati sodno preceniti očetovo posestvo. Od kosmate vrednosti posestva se mora odbiti vrednost očetovega prevžitka, ki je breme za prevzemnika. Le po stanju čiste vrednosti izročenega posestva lahko izračunate višino dolžnih deležev ter višino razlike, ki bi jo lahko hčerke v treh letih po očetovi smrii še zahtevale od brata-prevzemnika potoni tožbe.
Nesrečna žrtev. C. V. O. Vaš zdaj pokojni mož je bil po naključju prisoten v gostilni, v kateri so se fantje stepli, ler je bif po nesreči od enega izmed fantov zaboden in zaradi poškodb umrl. V teku kazenskega postopanja se je ugotovilo, kdo izmed faniov le Vašega moža smrtno zabodel in je bil dotični fant obsojen na večletno ječo. Pri kazenskem postopanju ste se pridružili v svojem in v imenu treh otrok kot zasebna udeleženka ter zahtevali odJ i odnino za moža in očeta. Prisodili so Vam le izdatek za pogreb in za stroške zdravnika, a z drugim zahtevkom ste bili odbiti. Vprašate, zakaj Vam ni bilo vse prisojeno. — Kazensko sodišče je dolžno, da prisodi odškodnino :e tedaj in v toliki meri. v kolikor je kazensko postopanje samo nudilo zadostnih podatkov za prisojo odškodnine. Vam je torej kazensko sodišče prisodilo le one zneske, za katere ste mogli z računi dokazati, da ste jih resnično plačali. Pravico pa imate pred civilnim sodiščem tožiti ubijalca svojega moža na popolno odškodnino, torej ne samo za vse izdatke, ki so biti v zvezi z zdrav!ienjeni, s smrtjo, pogrebom, sedmino itd., ampak tudi odškodnino za svojega' moža, oziroma za očeta otrok kot redtrka. Višino te odškodnine bo sodišče odmerilo po ugotovitvi Vaših posestnih razmer- starost otrok, Vaša starost, poklic pokojnega moža in njegovi redni dohodki ter v kakšnem obseg« ie za družino skrbel. V to svrho bo sodišče zaslišalo potrebne priče, katerih zaslišanje v kazenskem postopanju ni bilo potrebno, ker bi se to sicer preveč zavleklo.
Še iita lovska. Mož. pristni nedeljski lovec, prinese z lova zajca, ki ga je kupil v šiflptmi, in ga bahato izroči ženi. Žena ne-e zajca v kuhinjo, ko pa pride nazaj pravi: »No, prav zadnji čas je bil, da si tega zajca ustrelil, ker že diši.«