Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S: Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLUME IV.—LETO IV.
CLEVELAND, O., TOREK ^TUESDAY) JUNE 7th 1921.
Single Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of Maich 3rd, 1879
Št. 132.
Posamezna številka 3c.
MEZNICE ZAIflE VAIO VECIE ZNI 2AN1E PLAČ.
HOČEJO, DA BI SE ŽELEZNIČARJEM ODVZELO VSE ZVIŠANJE, KATERO JIM JE BILO DOVOLJENO LANSKO LETO.
Zavezniki podpirajo bavarske reakci-jonarce.
Pariz, 5. junija. — Tukajšnji komunistični list L'Humanite objavlja članek, ki je posebno zanimiv z ozirom na izjavo bavarsike-ga ministrsikega predsednika, da ni v stanu razgnati bavarske domače garde, medtem ko je znano. da zavezniki groze z zasedbo
Nemci se nečejo umakniti iz Zg.
Šlezije.
Berlin; 5. junija. — Poročevalec lista Vossische Zeitung poroča iz Breslaua, da je general Hoefer, ki j« načelnik nemškjh prostovoljskih čet v Zgornji Šle-ziji odgovoril na zavezniški ultimatum, v katerem se zahteva u-maknenje nemških čet, da nima
CHICAGO, 6. junija. — Danes je 150 železniških družb skupno zahtevalo pred vladnim železniškim o'dborom, da se s 1. julijem zniža delavske plače za celih $600.000.000, mesto za $400.000.000 kot je Ibilo objavljeno pred kratkim. Izpolnitev zahteve železniških družb bi značlla, da bi plače železničarjev po l./juliju bile iste kot so bile /o meseca julija^ lanskega lejfa.
Več družb zahteva, da se plače kratkomalo odtrgajo "Za 20 procentov, medtem ko druge pravijo, da ^ vsi razlogi, 'ki so dovedli do lanskega povišanja, odstranjeni, in da je zdaj čas, da se uvede stare plače.
John G. Walber, 'kot 'zastopnik 54 vzhodnih železniških družb, je pred odborom tudi zahteval, da se odpravi Posebno plačo za nadurni Čas, in je izjavil, da uvedba GOake plače za enako delo Po vseh delih dežele ni pravična z ekonomskega stališča.
Ko .le izpričeval Frank H. Alfred, predsednik Pere Marquette železniške druž-, be, je istega nenadoma presekal L E Shphard, predsednik, unije železniških sprevodnikov s sledečim vprašanjem;
"Ali imate svoj privatni Vagon?''
"Naša družba ima dva j Privatna vagona," je odvrnil Mr Alfred. "Eden je i star okrog dvajteet let in{ Pred kratkim sem odredil,' da se ga je nanovo popravilo i sinoči sem se prvič peljal ^ v njem, ko sem se pripeljal i v Chicago."	I
"Koiliko pa je veljalo, dai ®e je vagon popravilo?" je Vprašal Shephard.
"Ne nad $2.500,55 se je Rlasil odgovor.
_ "Ali so se plače eksekutiv-nih uradnikov pri Pere Mar %6tte železniški družbi že faj znižale?" je vprašal na-to Shephard.
"Ne," se je glasil odgovor. Čakali smo odločitve vlad-o^ega železniškega odbora z ®2irom na znižanje plač u-%žbeiicev."
Tekom prihodnjih tride-®6tih dni bodo gla'sovali čla-Šestih unij železniških ^elavcev, ki so up osi jeni v ^Glavnicah, glede znižanja ki ima postati veljavno .julijem. ^
'Madžarska bi rada pristopila k ligi.
Ruhra, a'ko se ne izpolni te za-i™'i moči niti volje, da bi odpo-vezniške zahtetve.	1 klical obrambne čete iz onih kra-
V članku, objavljenem v L'-, jcv, nad katerimi so zavzele pro-Humanite se zatrjuje, da so go- tekcijo.
Oppeln, 6. junija. — Angleški
. Geneva, 6. junija. — Tajni-Lige narodov je prejelo od '^^džarskega zastopnika v Ber-formalno prošnjo za sprejem -igo narodov. Prošnjo se bo ^^iTiotrivalo na zborovanju Li-_ se bb vršilo meseca se-
^tembra.
tovi zavezniški interesi, ki podpirajo obstoj omenjene domače garde, ki je poznana pod imenom "Orgesch"', kot se je imenoval njen ustanovitelj. L'Humanite piše:
''Ni'hče ne more danes prezirati pomena te državljanske vojaške organizacije, katero je najprej uvedel gozdar Escherich na nai^vet Ludendorffa in drugih ii^ katere prvi namen je bil braniti bavarsfke katoliške in monarhisti-čne stranke proti proletaraiki revoluciji. Glasom najnovejših proračunov obstoja ta domača garda iz 320.000 dobyt) oboroženih mož, in slični ^delki so ustanovljeni tudi po ostali Nemčiji in celo v Avstriji.
"Akoravno so zavezniki že ponovno zahtevali razpust te armade, pa te zahteve niso bile nikdar prav posebno prepričljive. Zavezniki sicer smatrajo to gardo nevarnim miru in preveč pan-ger mansko nadahnjenim, toda obenem pa se zavezniki zavedajo, da je ta garda velika pomoč kapitalizma in nevarnost za proie-tarijat.
"Kadarkoli se je pričakovalo demobilizacije te garde, se je vselej javno ali tajno zatrjevalo, da bi ta klcorak imel za svojo skoro takojšno posledico, da bi na Bavarskem prišlo do socijalne revolucije.
"Londonski, ultims^tum je zopet zahteval razbitje te domače garde, toda bavarski mibistrski predsednik von Kahr je spreten intrigant, in do zdaj se ni znano, ali se bo ta zahteva izpolnila, sprejela in dala na stran, ali se bo gardo v resnici razpustilo in se jo potem zopet zbralo pod kakim drugim imenom.
"Nemško časopisje, in celo ono, ki podpira ber'linsko vlado, se prav nič ne prenaglja s priporočili za razpustitev, in francosko časopisje je v očividni zadregi. Dejstvo namreč je, da medtem ko je ta bavarska državljanska garda nezaželjena kot nemška vojaška organizacija, medtem ko na drugi strani zelo zaželjena kot orodje kontra-revo-lucijonarjev.
"Poleg tega se ne snie pozabiti, da je naša diplomacija naklonjena bavarski reakciji kot je bila naklonjena aVstro-madžar-ski. Še vedno se dobijo ljudje med nami. in to celo v uradnih krogih, ki bi radi, da bi se Wittel bach ovce zopet postavilo na bavarski tron, in da bi se postavilo Bavarsko na čelo, Nemčiji, kajti klerikalna Bavarska jim je boljša garancija kot pa delavska Pru-sija
"Zanimivo bo videti, da-li se bo to bavarsko dopiačo gardo, o kateri objavlja berlinski komunistični organ Die Rote Fahne vsak dan tako vzpodbudine dokumente, končno razgnalo, ali se ji bo pustilo nadajni obstoj, iZavezniške vlade bodo v »ilni zadregi, če se jih bo spomnilo a dejstva, a je bil razpust te garde eden iz-
častniki pravijo, da je Nowina Dolliwa, katerega je Adelbert Korfanty imenoval poveljnikom uporniških čet, pretrgal vse zveze s Korfantyjem in uporniškim gibanjem, ker Korfanty ni zmožen obdržati disciplino med svojimi četami.
Zadnjo noč je odšel proti Ro-senbergu batalijon angleških čet. Danes zjutraj se je poročalo, da so se boji na Kandrzin fronti zopet obnovili.
London, 6. junija. — Nemški poslanik v Londonu, dr. Stahmer, je nocoj izročil angleškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri je grožnja, češ, da se bo odpoklical o medzavezniike čete iz Zg. Šlezije, ako se nemške čete nemudoma ne umaknejo, predstavlja tesno kršitev mirovne pogodbe.
V noti se izjavlja, da grožnja mednarodne komisije znači ravno toliko kot da se nemško prebivalstvo Zgornje Šlezije izroča milosti poljskih upornikov, in da se napravi j a državljansko vojsko neizogibnim.
-O-
NADALJNE CETE ZA IRSKO.
London, 6. junija. — Austen Chamberlain je danes nazn&nil pred poslansko zbornico, da se je vlada odločila, da nemudoma pošlje nadaljne čete na Irsko. Sir fiamar Greenwood, tajnik za Irsko, je na neko tozadevno vprašanje odvrnil, da je bilo od 1. januarja letošnjega leta ubitih na Irskem 127 vojakov.
-O.-
poljska se bo pogajala z zavezniki.
London, 6. junija. —Poljska vlada seje odločila, da nemudoma pošlje delegacije v London, Pariz, Rim in Bruselj, da se pogaja posamezno z zavezniškimi vladami glede šlezijakega vprašanja.
-O--
premogarska pogajanja.
London, 6. junija. — Konferenca rudarjev in lastnikov, ki se je vršila z namerysm, da bi se prišlo do poravnave štrajka, se je danes zaključila brez uspešno, in se bo nadaljevala še jutri. Uradno poročilo o konferenci pravi, da se je spor razpravljalo v "prijateljskem duhu.
med prvih pogojev lo^ndonske konference, da med njihovi zastopniki v Monakpvem in pa von Kahrom in Escherichom obstojajo najtoplejši odnošaji. O tem bi znali posebno veliko povedati bavarski klerikalci, dunajski krščanski socijalci in pa magnatje iz Budimpešte."
Mona'kovo, 6. junija. — Tu se izjavlja, da se je bavar'ska domača garda odločila, da se bo prostovoljno razorožila. (Zelo mogoče je, da se bo organizirala pozneje pod kakšnim drugim i-menom, kot se opozarja v zgornjem poročilu. Op. ured.)
Stavbinsko delo v Clevelandu je v teku.
Stavbinsko dWo v Clevelandu se je včeraj po petih tednih zopet pričelo na vseh poslopjih, z izjemo vladne rezervne banke. Upravitelj vladrwe rezervne banke v Clevelandu je^ izjavil, da se z delom na poslojfjju novega bančnega poslopja, ki bo stalo tam, kjer se je nahajala stara mestna hiša, ne bb pričelo do popolne poravnave mezdnega spora.
Obenem se je včeraj pričelo tudi zborovanje razsodiščlnega odbora, v katerem se nahaja sedem zastopnikov unij, sedem zastopnikov stavbinSkih podjetnikov, in sedem zastopnikov javnosti.
Na prvi seji je sprejet predlog sodnika F. A. Henryja, ki zastopa javnost, da se bo zborovalo vsak dan po šest ur, in sicer tri ure dopoldne, tri ure popoldne.
Kot znano, ima razsodišče podati svojo odločitev do četrtka, in da bo plača vseh onih delavcev, ki so pričeli delati z včerajšnjim dnem, soglašala s tozadevno odločitvijo razsodišča.
Na včerajšnji seji so najprej podali svojo stran spora kontrak-torji, nato pa unije, nakar so podjetniki predložili podatke, na podlagi katerih zahtevajo znižanje plač, na današnji seji pa bodo zastopniki unij podali svoje argumente in podatke, s katerimi bodo skušali dokazati, da je znižanje plač v sedanjem času docela neupravičeno.	^
Kontraktorji so na včerajšnji j seji zahtevali, da liaj bi maksi-1 malna plača v bodoče znašala I 90c na uro, mejdtem ko bi nava- j dni delavci dobivali samo po | 40c na uro. Unijski zastopniki • pa pravijo, da naj bi se pogaja-j nja vršila le med $1.25 in $1,| kot so sami kontraktorji predlagali 1. maja. ' Poleg tega je bilo več posameznim unijam ponuja-no od kontraktorjev, da »prejmejo $1 na uro, in unije so bile mnenja, da se bo pogajanje vršilo na tej podlagi.
-O- .
"ŠTORKLJINA BARKA" DOSPELA V NEW YORK.
New York, 6. junija. —, Danes je dospel (^semkaj ta'kozvana "štorkljina barka" drugače poznana pod imenom kot armadni transport Cambrai, na katerega j krovu se nahajo 206 ameriSkih vojakov od okupacijske armade, ki imajo s seboj svoje mlade nem ske neveste. Devetdeset izmed njih imajo že tudi 3 do 9 mesecev stare otroke. Na krovu par-i nika se nahaja tudi 1525 trupel ameriških vojakov, ki so padli v
Franciji.
-O—
NENADNA SMRT KOZAŠKEGA HERKULESA.
Havana, Kuba. — Tu je pred j kratkim umrl nenadne smrti Teodor Lutov, ki je poznan pod i-menom kozaški Herkules. Na dan smrti je up o go val železne drogove in držal na svojih ramah železen drog, na katerem je viselo osemnajst oseb na karnivalu narodnega cirkusa, po predstavi pa se je Sel kopat. Ko je stopil iz kopelji, je padel po tleh in na mestu umrl.
lloyd george zbolel.
London, 6, junija. Ministrski, predsednik Lloyd George se je pVehladil, in njegovi zdravniki so mu naročili, da se za en teden umakne vsemu delu.
Novi ekonomski program sovjetske Rusije,
Moskva, 1. junija. — (Poročilo ruske telegrafske agencije.) Vse-ruski centrallni ekseikutivni komitej je včeraj v celoti sprejel poročilo predsednika Kalinina.
Resolucija, ki je bila sprejeta na seji komunistične stranke, priznava, da bo novo ekonomsko postopanje sovjetsike vlade obstojalo dolgo vrsto let, in naroča vsem članom stranke, da pomagajo pri uresničenju istega vestno in z vsemi svojimi močmi.
Izraža se prepričanje, da bo izmenjava izdelkov in pridelkov pospeševala poljedelstvo in industrijo, in odobrava se sporazum med sovjetsko vlado in centralno zvezo zadružnih organizacij; priporoča se pospešitev zadrUg in tudi privatnih podjetij, priporočajoč obenem boj profitarstvu.
Vlada je izdala naredbo, glasom katere se dovoljuje svobodno izmenjavo in prodajo farmer-skih pridelkov, ki ostanejo kmetom, potem ko so izročili določen delež državi.
Sličen dekter dovoljuje tudi trgovanje posameznikov in zadrug s produkti malih industrij. Produkti vellikih, od države lasto-vanih industrij, se bodo zbirali in razdeljevali v prvi vrsti s sodelovanjem centralnih zadružnih organizacij, in v izrednih slučajih in zdovoljenjem zadrug tudi potom posameznikov.
Koniisarijatu za ljud«(ko zdravstvo se je dovolilo uporabo 10,-000.000.000 rubljev za ustanovitev ljudskih zdravilišč. Med drugim se je dovolilo 10,000.000.-000 rubljev komiteiju za državno konstrukcijo in 1,000.000.000 rubljev za komisarijat zunanjne trgovine.
Konferenca vse-ruake komunistične stranke se je Otvorila 2. maja. Zbravšl mnenja različnih delegatov/je Lenin dejal:
"Treba nam je, da najvestneje preiščemo krajevne akuanjp v e-konom«ki preosnovi sirom dežele."
Lenin je opozoril, da se je k on ferenca pričela pred določenim dnem zato, da se razmotriva prve rezultate modificiranega ekonomskega programa, in da se preračuna nadaljni napredeik ;n razvoj. Konferenca je izvolila poseben komitej, kateremu je predsedoval Lenin, da se izdela praktične rekonStrUkcijske odredbe za načrte, ki so bili predloženi na konferenci.
Na tretji ^eji vse-ruskega ekse-kutivnega komiteja je predsednik Kalinin poročal o aktivnosti vrhovnega sovjeta, o odobritvi poljske pogodbe, o pogodbi s Tur-kestanom in z drugimi sovjetskimi republikami, o ustanovitvi krimske republike itd. Poljedelski ljudski komisar je poročal o uspešni setvi. In da je izgled na žetev po večini provinc zelo dober.
Nato je Lenin držal kratek nagovor, v katerem je priporočal, da se novi ekonomski program kolikor mogoče razširi v javnost in da ljudstvo o njem razpravlja. V ta namen se je izvolilo poseben komitej,
Med Moskvo in Harkovom se je uvedlo regularno zrakoplovno službo pošto in potnike.
Iz Kronstadta se poroča, da se je tjakaj povrnilo iz Finske 1500 beguncev, ki pravijo, da so jih beli gardisti s silo odpeljali, ko so vladne čete pregnale kontra-revolucijonarje iz mesta. Pravijo, da v koncentracijskih kampah na
Mehika odgovorila.
Mexico City, 6. junija. — A-meriški državni department je sedaj v posesti prve komunikacije predsednika Obregona z ozirom na spomenico, ki jo je pred desetimi dnevi izročil predsedniku George T. Summerlin, ameriški zastopnik v Mexico City, z Ozirom na priznanje Obregohovega režima od strani ameriške vlade.
Sporočilo Obregona. ki je bilo odposlano od tukaj že v petek, ne predstavlja nikakega defini-tivnega odgovora od strani Obregona. Obregon niti ne sprejema niti ne zavrača ameriške zahteve, da se izpremeni one točke mehi-kansike konstitucije, ki niso po volji ameriškim oljnim interesom.
Kot se izjavlja tukaj, se Obre-gonovo sporočila lahko smatra za nekako izmenjavo vtisov glede mednarodnih zadev, kot je pred kratkim imenoval predsednik Obregon tudi svoj pogovor z ameriškim zastopnikom Summer-linom. Da se bo z izmenjavo mnenj nadaljevalo dalj časa, je odvisno od stališča ameriške vlade.
-O-
BORBA ZA ŽIVUENJE MED OČETOM IN SINOM.
Akron, 6. junija. — Na tukajšnjem kriminalnem sodišču pred sodnikom Ahern se vrši obravnava proti 47-letnemu Chas. Smithu ki je obtožen umora. Kot glavna priča proti njemu je nastopil njegov 19-Ietni sin, ki je tudi obložen umora. Sin je danes tekom izpričevanja opisal uboj i Petra Shur, ki je bil preteklega novembra ubit na domu Šmitha. S tresočim glasom in povesenimi očmi je sin pripovedoval, kako je oče ubil bogatega Shura, ki je stanoval pri njih, in da ga je nato prosil, da »prejme odgovornost za zločin. Ko je ain izpričeval, je oče slonel naprej na svojem stolu in gledal sinu naravnost v oči. Truplo umorjenega je bilo najdeno pet dni po odhodu Smitha, njegove 1,9-letne žene, in njegovega sina. A/si trije ao bili aretirani v Los ,Angelesu čez več mesecev. Zatrjuje se, da je imel Shur za čeisa umora pri sebi $1000, in da je bil rop narnen uboja. Ko je mlajši Smith pripovedoval o umoru, so mu prišle solze v oči. Dejal je: "Sedel sem v sobi z očetom in Shur-om. Pričela sta se prepirati. Jaz sem bif preveč pijan, da bi vedel, radi česa sta se prepirala. Oče je skočil pokonci, Shur pa je skočil s postelje, kjer je preje sedel. Oče je pograbil sekiro in trd aril Shura po glavi. Ko je ta padel, ga je oče*pobral in položil na posteljo. Ponoči sem mu pomagal nesti truplo, ki sva je vrgla v neko duplino v ozadju hiše. Ko smo bili aretirani, mi je oče dejal, da naj rečem, da sem ga jaz ubil v silo-branu."
---0-:-
— Nežne ncžice našega ženskega spola imajo letošnje poletje mnogo svobode iti čim krajše je krilo, tem novejša je moda. Toda nobena reč ne traja večno in tako nam obljubujejo modisti in modistinje, da bodo jesenska krila znatno daljša. Kaj je temu vzrok nam ne povedo, toda naj-brže jim je poslala ulthnatiim mrzla burja.
Finskem vladajo naravnost neznosne razmere.
Pred kratkim se je otvorilo med Savelevo in Kasinom novo železniško progo. V Petrograd je dospela finska trgovska delegacija. naikar je odpotovala naprej proti Moskvi.	*
Amerika in Rusija.
VEST O TRPINČENJU AME-RIKANCEV V RUSIJI ZANIKANA.
t ----
Moskva, 2. junija. — (Fedcrated, Press). Sovjetska Vlada je podala naslednjo izjavo:
"Sovražniki sovjetske Rusije vodijo v ameriškem ^asopisju zlobno propagando proti sovjetski vladi s šdrjen/jem poročil o številnih aretacijah Amerikancev v sovjetski Rusiji. Čikaška Tribuna na primer prinaša poročilo, da se je vsled bega stotnika Coo-perja aretiralo vse Amerikance v Rusiji. lata brzojavka dostavlja, da se je stotnika Kilpatricka in druge Amerikance v Ječi trpinčilo, in da so kot posledica zblazneli.
"Cela zgodba ni nič druzega kot sramotna izmišljotina. Radi Cooper j evega bega ni bil aretiran ni en sam Amerikanec. A-merikanci, ki so zaiprti v Rusiji, so bili obsoijeni radi povzročitve kakega zločina ali pa se jih drži kot špijone. Vsak slučaj obtožbe sloni na dokumentih .ki neizpodbitno dokazujejo krivdo, in na priznanjih obtožencev.
"Nenadahnjeni gospodje, ki izmišljujejo te laži, skušajo napraviti svoje zgodbe bolj verjetnim z izjavami, češ, da sovjetska Rusija zapira Amerikance, da bi prisilila Združene d*žaive k priznanju.
"Sovjetska Rusija se ni nikdar posluževala takSh sredstev, kajti s takim postopanjem bi «e omadeževalo čast komunistične republike. Sovjetska Rusija ne želi prisiliti drugih narodov, da bi obnovili z njo svoje odnošaje. Ona želi v prvi vrsisi nevmeSevanje v njene notranje zadeve, in medsebojno dobrodelne odnošaje z o-stalim svetom. To je cilj sovjetske Rusije, katerega upa doseči potom prijateljskih pogajanj."
--—O-
— Mrs. Kaber je premišljeno izvršila umor svojega bolnega soproga; vsaj tako kažejo vse o-liolščine. Policija je prijela njeno mater Mrs. Mary Brickel in njeno hčer, Marian McArdle in ju natančno izprašala, kaj vesta e umoru. Mati obtožene je dala včeraj od ^notarja potrjeno izjavo, da jo je hčer na dan umora povabila k sebi in ji povedala, da misli dati moža umoriti. Mater je prosila, naj ji stvar pomaga izvesti, kar pa ona ni hotela storiti. Kot je videti, ni bilo ob u-moru ena sama oseba v sobi Mati pravi 'V svoji izjavi, daje prebila 18. julija 1919, ko je bil u-mor izvršen v hčerini hiši. Vedela je dcbro, kaj se ima zgoditi, toda kdo je izvršil grozno delo, ji ni znano. Mrs. Kaber je načrt za umor natančno proučila in je dala svoji hčeri Marian McArdle naročilo, naj razmeče nekaj srebrnega namiznega orodja po tleh, da bo mislila policija, da so izvršili umor roparji. Kot je Marian sama priznala, ji je mati tudi ukazala s silo vlomiti v o-rnaro za srebrnino, tako da je vse zgledalo. kot da so vlomili tatovi. Tudi nekaj preprog je dala odstraniti Dočim obe, mati in hčer obtožanke, izpričujeta, da ju je Mrs. Kaber obvestila o nameravanem umoru. Pa obtožen-ka, ki se nahaja v zaporu v New Yorku, neče ničesar priznati in pravi, da je vse kar govorita one dve laž. Mrs. Kaber bo prepeljana v Cleveland, kjer se bo vršila obravnava.
STRAN 2.
alcopra vnost^*
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bu8inc88 Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6* mo* $3.00, 3 nio. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburjrh by mail.......1 year $6,00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00,
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada .............'.............1 year $7.00. 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.
Lastuje in izdala ga
Ameriško Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniStvo, CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY) JUNE 7th 1921.
ENAKOPRAVNOST
JUNE 7th, 1921.
VPRAŠANJE ZGORNIE SLEZUL
V Gornji Sleziji leži vojaška sila Nem^Jije. Trgovska zbornica v Oppelnu je 1. 1916. dokazovala Bethmanu Hollwegu, takratnemu kancelarju nemške države, da so gornješlezke tvomice velevažne za obramlso države, in vojna je dokazala, da zapadna nemška industrija ne more dati vojski zadosti potrebnega materijala, ter je zato v državnem interesu, da se podpira gornje-šlezka industrija. Dokazano je, da se je 60% celokupne proizvodnje jekla v Gornji Sleziji, to je 900.000 t(>n. poralbljalo za izdelovanje nemških topovskih predmetov, 600.000 ton pa se je porabilo za proizvodnjo drugega nemškega vojnega materijala. Stalno in veliko premeščanje vojske na nemških frontah za časa vojne, bi ne bilo možno, da ni gornješlezki premog nadomestil pomarijkanje, ki je nastopilo po izostanku angleškega premoga. Prebivalstvo Gornje ^lezije je doslej poljsko in ni nikdar prefeta-lo v boju za svojo narodnost. Nemci so le neznatno pre-menili imena poljskih vasi in mest in smatrajo deželo za nemško zemljo. Borba poljskega prebivalstva Šleake proti nemškemu tlačen ju pa se javlja v vseh dobah zgodovine. Se leta 1848. je šlezko prebivalstvo za skupščino v Berlinu izvolilo dva zastopnika Poljalka, ki sta tam zahtevala pravice poljskega jezika v šoli, uradih in cerkvi. Čimbolj se je širila prosveta v Slezki, tem jačje je izbijala poljska zavest prebivalstva, dasi je šola bila popolnoma nemška, duhovščina — katoliška in lutrovska — pa poslušno orodje germanizacije. Z razVojom. gospodarskega gibanja, zlasti industrije, se je razširil duh neodvisnosti. Zlasti delavstvo se je vedno izkazalo kot narodno-^Ddjsko, dasi je pripadalo socijalistični stranki Slezije. Pdljske delavske organizacije so narasle na 180.000 članov in pri zadnjem ljudskem štetju 1. 1920, se je vpisalo v Slezki 1,169.000 Poljakov poleg 884.000 Nemcev. Poljska ne more prepustiti Nemčiji nad en milijon zavednega in marljivega elementa, ki tekom 600 let ni pofza'bil svoje poljske domovine. In v tem je jedro šlez-kega vprašanja. Poleg tega je pa še ekonomsko vpra^ sanje.
Gornja Slezija je samo del v Evropi največjega t. zv. šlezko^poljskega premogovnega ozemlja. Z ostalo Poljsko je vezana ne le geološki, tudi ekononrski. Pred vojno je Poljaka 40% vse potrebe premoga krila iz Gornje
Slezije, gornješlezke fužine pa so postajale vedno bolj odvisne od uvoza železne rude iz prejšnje kongresne Poljske. Se leta 1916.. za Časa nemške okupacije na Poljskem, so dobivale gornješlezke fužine 16% železne rude iz kongresne Poljske in samo 9% iz Nemčije. Tudi je sel izvoz vedno bolj v smeri Poljske in Rusije, nego zapadne Nempije.
Poleg tega pa je bila zopet Poljska glavni vir za prehrano šle^kih rudarskih in tvorniških delavcev ter za naibavo drv za rudnike. Poljska je bila obenem glavno tržišče za proizvode šlezke industrije. Iz tega je jasno, da sta Gornja Slezija in Poljska ekonomski navezani druga na drugo: šlezka industrija ne more procvitati brez poljskega trga za svoje proizvode in brez poljskih rud, poljskega žita in drv, poljska industrija pa se ne more razvijati brez šlezkega premoga in šlezkega surovega železa. Nemci so spoznali odločilni pomen Poljske za procvit Gornje Slezije. Zato so začetkom vojne neprestano zahtevali od državnega kancelarja naj se radi zavarovanja gospodarskega razvoja Slezije — Vsa kongresna Poljteka priklopi Prusiji. Sedaj je usoda Slezke odvisna v prvi vrsti od najvišjega zavezniškega koncila. Nemci še vedno upajo, da bo angleški vpliv zmagal in da bodo bogati industrijalni kraji vrnjeni Nemčiji.
RAZNOTEROSTI.
Buletin mednarodne delovne skupnosti socialističnih strank.
Dunajska socialistična konferenca je sklenila, da izdaja svoj buletin. Prva številka nemške izdaje je izšla te dni pod naslovom "Nachrichten". List med drugim priobčuje tekset amsterdamske konference o reparacijah, dalje dokumente o socialistični politiki reparacij, sklepe uprave švicarske socialistične stranke in letne konference agleške JLP o priključitvi k mednarodni delovni skupnosti socialističnih strank, documente o gruzinski (Georgi-ji), vesti o gibanju posameznih socijalističnih strank in skupin radi priključitve k MDSSS, protokol dela dunajske konference in naslove stranke prikaljučene k MDSSS. — List bo izhajal po potrebi. Akorito — naročnina znaša za Jugoslavijo 50 jugoslovanskih kron. List treba naročiti pri: Sekretariat der J. A; S. P. —
"Proslave stoletnice Napoleono-smrti. (5. t. m.) se francosko delavstvo ni udeležilo, pač pa so komunisti in socialisti prirejali velike protestne shode proti bedastemu kultu, ki ga uganja še bolj bedasta buržoazija s tem Človekom, ki je bil po svojem značaju pravzaprav velik le v svoji omejenosti, a čisto gotovo eden največjih zločincev v svetovni zgodovini. V samem Parizu se je shodov v enem dneVu udeležilo nad 12,000 delaVcev.
Zk žensko volilno pravico. — "Beogradski dnevnik" poroča:
Glavni savez žen je sklical v nedeljo dopoldne v Kasini v Bel-gradu izredno skupščino o ženski aktivni in pasivni volilni pravici. Velika dvorana Kazine je bila do zadnjega prostora zasedena od ljudi obeh spolov. Takoj v začetku diskusije so govornice najostreje grajale vladni ustavni načrt, v katereih ni ne besede o ženski volnini pravici. Vse govornice so povdarjale značaj žene v svetovni vojni in potrebo ženske volilne pravice. Razen tega so zahtevale šolsko izobrazbo za ženski naraščaj, posebno na deželi. Na koncu shoda je bila soglasno sprejeta resolucija, ki protestira pi'oti vladnemu načrtu ustave in zahteva žensko vo-lilno pravico. — Pašiču se je gotovo, ko je to resolucijo bral, brada majala.
Gripa zopet r&zsaja na Francoskem. Skoraj po vseh večjih središčih na Francoskem razsaja že več dni španska gripa. Bolezen kosi posebno vojaštvo in se je raznesla že v vsa važnejša taborišča kakor Orleans, Bourges, Saint-Etienne, Chartres, Dijon, iPariz, Nimes, Bordeaux, Roan-ne in Limoges. Smrtni slučaji do-sezajo vznemirljivo razmerje 3S'/t. Ker se tned civilisti bolezen le malo širi, napadajo vsi opozi-^cijonalni listi vlado in ji očitajo, daje bolezen vzela takšeh razmah zgolj vsled nemarnost poklicanih oblastev. Vojaške bolnišnice so povsod notlačene.
Novi mostovi na Donavi in Savi. Da pride do čim ožih prometnih stikov med Srbijo in prečan-flkimi kraji, je sklenjeno, da se zgrade mostovi na Donavi in Sa-
vi pri Šabcu, Skeli, Obrenoviču, dva pri Belgradu, Dubrovici in Gradištu. Ti mostovi bodo za pešce in kolovoz.
Tlakovanje belgfajskih ulic. Belgrajska mestna uprava je sklenila, da se mora takoj pričeti s tlakovnjem vseh ulic v središču Belgrada.
.Jugoslovanski ujetniki v Rusiji.
Kakor poroča "Beogradski dnevnik" se še nahaja v Rusiji okrog 120,000 jugoslovanskih dobro-voljcev in bivših avstrijskih vojnih ujetnikov. Vrnilo se jih je samo nekaj tisoč. V Rusiji so raztreseni po celi deželi, nekateri so zaposleni pri delu, drugi Pa tudi služijo v rdeči armadi, kamor so glavno vstopili v sili. O tem je izvedela naša vlada in namerava pričeti preko pofeeb-ne komisije z vračanjem dobro-voljcev vojnih ujetnikov, ki so jugoslovanski državljani in se še vedno nahajajo v Rusiji. Transporti bi šli preko Arhangelska v Dubrovnik.
Zgradba Narodnega gledališča v Belgradu je že skoro končana in bo 1. junija na svečan način otvorjena.
Cepljenja prašičev. Ker je no-
stopila doba cepljenja prašičev proti rudečici, se opozarjajo vsi, ki hočejo im§ti svoje prašiče za^ varovane proti tej kužni bolezni, da javijo ali ustmeno in ste. vilo prašičev pismeno ali ustmeno motnemu živinozdravniku; mestna klavnica.
Uboj. Po uradnem poročilu ministrstva za notranje stvari so kmetje vasi Pačdkovine, vilin-skega sreza, ubili zloglasnega od-vednika Alesko Biberčiča iz Hercegovine.
Nevaren norec. "Stekel" človek 20 letni Ivan Maršič, znan z dreves v Šolskem drevoredu, je pobegnil iz norišni.ce na Studencu, Zdravniška preiskava je dognala, da ta človek boleha na ka-takoniji, a občina Mareziga pri Kopru poroča, da je Maršič zelo nevaren zločinec, ki je v zadnjih dveh letih izvršil v družbi tovarišev več vlomov.
Pariške senzacije. Neki pariški restavrater je izgnal iz svojega lokala zaljubljeni parček, ki so je na tihem poljuboval. To sta zaljubljenca smatrala za razžalitev ter sta restavraterja tožila. Pariški novinarji so iz tega dogodka takoj napravili pricipijel-no vprašanje in sedaj si belijo advokati in sodniki glave, če se sme v restavraciji poljubovati. Ves Pariz napeto pričakuje izida te tožbe. — Take so pariške senzacije.
ABDITUS:
Reformacija in soci-jalni boji slovenskih kmetov.
(Dalje.)
K socialnim nasprotjem tiste dobe se je pridružilo še drugo nasprotje: narodno. Narodno nasprotje se je tedanji čas, posebno ha Angleškem ih na Češkem, spojilo z verskim nasprotjem. Pri nas je bilo deloma drugače. Gospodarsko so slovenske pokrajine že tedaj močno zoastale za Nemci in Cehi. Industrija, trgovina, znanost in umetnost so bile nerazvite. Kar je bilo tega, je imelo nemško in ponemčeno plemstvo in dfUga tuja visoka gospoda. Domačemu rodu se v tem oziru nič bolje ni godilo, nego pod turško oblastjo zdihujo-čim balkanskim narodom. Plemstvo je bilo nemško. Nemški briksenski in brizinski škofje so protežirali nemške naseljence, nemške rokodelce, trgovce, u-metnike. Z njihovo pomočjo so se naseljevali med slovenskim ljudstvom celo nemški kmetje, ge dandanes naletiš med trdimi slovenskimi kmeti na izrazito nelnška imena, tako n. pr. po bohinjskih in škofjeloških bribih. Po mestih in gradovih so gospodovali tujci. Na boljših župnijah so sedeli Nemci ali Lahi in Slovene je dobil kvečjemui malo faro. Le malo Slovencev je imelo vplivnejša in boljša mesta. Tudi bogati samostani, ki jih ni bilo malo, so bili povečini v oblasti tujcev. iPo cerkvah se je — v kolikor se je sploh to vršilo — pridigovalo v nemščini; pisma so se pisala istotako v nemščini in latinščini. Nemščina je bila v uradu in v cerkvi absolutna.
Tako je masa, kmetje, mali meščani, kateri ao se večinoma ukvarjali tudi še s poljedelstvom, videla v tujcu svojega nasprotnika. Tujec in izkoriščevalec sta postala nerazdružljiv po-' jem. S tem čuvstvovanjem je simpatizirala časih tudi nižja duhovščina in nižje plemstvo. Boj proti tiraniji se je izražal vsled tega v nasprotovanju napram cerkvi in bogatemu plemstvu. Zelja po bogastvu je morala roditi nezadovoljnost s cerkvijo, ki 'je bila največji zemljiški posestnik. Tla za versko reformacijo so bila torej tudi med nižjirh ljudstvom ugodna. Narodni čut pa se ni mogel pri teh rezmerah razviti v drugega nego v slojno sovraštvo.
Nihče drugi med Slovenci torej ni mogel biti zaščitnik ver-
ske in še bolj cerkvene reformacije hego kmetski sin Primož Trubar in gibna sila socialnih stremljenj Slovencev, v katerih so bili več ali manj zavedno skriti tudi narodni in politiški cilji, ni mogel biti nihče drugi, nego kmet Klander ali pa Matija Gubec.
Še preden pa sta se mogli to dve gibanji utrditi in ukoreni-niti, ju je že zadušila socialna ■krivica — sila!
V.
Cerkvena in verska reformacija, ki se je začela v Nemčiji, je našla tudi v slovenskih deželah močen odmev. Verska reformacija pe tudi rodila narodno literaturo.
Verska rfefomacija je vzklila iz tedanjih močvirnatih tal cerkvene uprave. Ne le Rim, sedež papežev, se je tedaj topil v korupciji in razuzdanosti, temveč malone vsa cerkvena uprava. To je treba povedati ne morda iz nasprotstva do rimsko-katoliške cerkve ali duhovščine, temveč zgolj zaradi tega, da se tedanji pojavi in tedanje zmešnjave morejo pojmovati in umevati. Mno-gokje duhovniki niso le prodajali odpustkov in s tem kompro-mitovali cerkev, teniveč so lahko tudi kupovali;in prodajali boljše fare.
Iz tega nezdravega vzdušja je izvirala okolnost, da So bili duhov niki neuki, laiki, neotesani Iju-dobili so se duhovniki, ki so tr-dje, ki 80 se tupatam tudi ženili; govali, bili gostilničarja in imeli svoje nezakonske ali pa zakonske otroke kar javno — pred očmi vseh — pri sebi v župniš-čih. Neizmerno so popivali in neredno čitali svete tnaše. Zgodilo se je, da je stal pred altar jem pijan duhovnik. Brigali so se za vse mogoče stvafl, samo za duševno blagostanje svojih zuplja-nov ne. Tudi se je pripetilo, da (nnoge fare po več let niso imele hobenega duhovnika. Višji cerkveni dostojanstveniki so se pq-lakomnili dohodkov večjih in boljših župnij in jih vsled tega niso zasedli. Tisti je bil namščen, ki je faro boljše plačal, prav tako kakor se še dandanes dogaja s posvetnimi službami. Tako je moralo priti, da se v kakšnem kraju novorojenčkov ni kršče-valo, se ni delilo zakramenta svete birme in seveda tudi zadnjega tolažila ne. Kdo se čudi, da je ob .takih zanemarjenih razmerah postalo omahljivo plemstvo in še bolj globoko religiozno čuteče kmetsko ljudstvo. Izginilo je zaupanje v duhovščino — naposled tudi v cerkev.
(Dalje prihodnjič)


VERA.
ROMAN
Spisala Olga Waldowa
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCxXU'
Najpremožnej« bankir mesta, ki se je pravkat vrnil z daljSega potovanja, je iz same radovednosti pozabil pozdraviti navzoče in je vprašal takoj:
"Ali je res, gotovo res, da je v Solitude"
"Prav gotovo."
"In knez je resnično nameraval ..." — Napravil je kretnjo streljanja.
''Pravijo. A sedaj mu je vsak dan bolje."
"Grom in strela! Polnokrvna je, a da je sedaj ljubica njegova — večna škoda! Pripovedujte, gospodje, pripovedujte!"
"Knez se je že dvakrz^t peljal ž njo na izprehod; aam sem ju videl, prvikrat v zaprtem vozu, 'kjer sem mogel zalotiti samo košček damskega klobuka; drugič sta se vozila pa že kar v odprti kočiji. Pozdravil sem, njega Svetlost je odzdravil jako ljubeznivo. Ona se ni ozrja niti na desno niti na levo, potegnila mu je bas plahto malo višje j— priznati moram, da se me je to nekam čudno dojmilol '
"Vaše mehko srce naj živi, asesor!"
"Kje pa ste ju videli?"
"Izven mesta. Ona je sedela na desni."
"Kaj —? Mesto prave zakonske žene zavzema? To je pa že malo preveč!"
"Ne zavzema ga, on sam jej daje to mesto."
Ko se je zaslišal ta, nekoliko ostri glas z gornjega konca mize, in se je prvikrat vmešal v pogovor spoštovani državni pravdnik Stein, ki so se ga vsi bali, je zavladala splošna tišina, nihče se ni upal izreči kake žalji-
ve opazike.
i,.
"Spoštovani gospod državni pravdnik, vi imate besedo," je dejal deželni svetnik uslužno.
"Njega Svetlost smatra Sepanovo za višje bitje, ki ga je rešilo smrti, spoštuje jo, obožuje in — razume se samo ob sebi -— tudi strastno ljubi."
Kakopak! je ušlo kakor nehote malemu referen-darju, ki je takoj prestrašen umaknil svoja ušesa za svoj visoki ovratnik.
Strogi predstoijnik ga je ostro pomeril, potem je nadaljeval:
' Gospodična Sepanova zavzema v gradu docela mesto soproge: vsi jej izkazujejo najvišje spoštovanje ter največjo obzirnost; nihče se ne drzne drugače občevati z njo. Dr. Kraus sanjari o njej na svoj komični in drastični način, in ceQo v Dernhofovih strogih očeh se zabliska, kadar nakratko poroča o njeni požrtvovalnosti. Edino le njej se imamo zahvaliti, da se je knez odvadil opija; dan in noc je pazila nanj, in tudi sedaj si privošči samo par ur počitka." ,
Ta pojasnila so resnično jako zanimiva: ali bi smeli zvedeti, odkod izvirajo?"
"Vir je prav tako enostaven kakor zanesljiv. Dvorno maršalstvo je istkald dvornico višje naobrazbe za gospodično Sepanovo. Sestriona moje žene, ki živi zaradi bridkih udarcev usode v ubožnih razmerah, se je o-glasila in je s strahom in trepetom nastopila službo. Z veseljem služi svoji gospodarici, ki je sicer nekoliko ekacentrična, a vedno dama,"
"Neverjetno!"
"Jaiko zanimivo!"
"Dalje, dalje, gospod državni pravdnik!"
"Od te dvomice bi bilo možno zvedeti pač dra-žestnih podrobnosti!"
"Mladi moji gospodje, prosim vas, da ne sučete pogovora vedno na neko gotovo stran, sicer preneham takoj. Gospa Hueblerjeva je torej pripovedovala, da gredo vse jedi in vse pijače njega Svetlosti skozi roke gospodične Sepanove; ona nadzoruje vše. Ona, kraljica balov, se je zakopala v bolniško sobo. Ona, ki je
bila prijateljica vseh športov, prihaja sedaj jedva na zrak. Udajala se je najrafiniranejši toaletni umetnosti, sedaj^ pa se komaj utegne dati frizšrati, ker jo knez v nervozni nestrpnosti vedno in vedno kliče. Po cele ure mora držati svojo roko na njegovem čelu, da se umiri. Priznati moram, da jo občudujem."
'V vas je našla živahnega zagovornika, res, gospod državni pravdnik," je pripomnil refer end ar.
Moj poklic me sili, da opazujem ljudi od vseh strani. Ne smem slepo zametati; varovati se moram, da ne dvignem nepremišljeno kamena nad svojim bliž-njikom. Po pravilih morale in običajev ne morem zagovarjati tega koraka, pač pa lahko zagovarjam njeno izredno požrtvovalnost, s katero izpolnjuje prostovoljno prevzete dolžnosti."
Pod takimi okolnostmi bi tudi jaz rad težko obolel in bi se malo poigral z revolverjem."
Ljubi referendarček, zaman bi se bili trudili, k vam bi ne bila prišla."
Vsi so se smejali na stroške referendarja, ki je bil v silni zadregi.
Bankir, ki se je poprej bavil z mislijo, da bi se oženil z Vero, je postal jako redkobeseden.
'Tajni svetnik je prav zelo obžalovanja vreden; prosil je, naj ga upokojen Knez je odgovoril na to z redom."
Tudi prijetno, da se mora Va odlikovanje še zahvaljevati."	\
"Samo ministru, ker njega Svdtlost ne sprejema."
Ali je umaknil prošnjo?" \
"Ne."	'
Skoda izbornega uradnika!"
Deželni svetnik se je začel naenkrat poredno muzati, si potr'kal na zep m je potem izpregovoril: "Gospodje, jaz nosim največjo novico v žepu."
Na dan z njo! Povejte, povejte!" so vpili vsi v
prek.
Tako hitro pa ne gre, imeti hočetn nekaj za to! Naročite par steklenic šampanjca."
o, o kaj je novica tako imenitna?"
Mislim, dal"
Debeli deželni svetnik je kar rezgetal od smeha.
. Uospodje, njega Svetlost nima več gradu "Win-Stem .
"Kako to?"	■
« "Ker ga je poklonil ..."
Poklonil? Pa vendar ne _"
Da, Sepanovi!"
' "Groniska strela! Kaj bo ž njim? Saj vendar ne bo stanovala zuhaj; dohodkov pa tudi ne potrebuje, ko je sama tako bogata."
Ne, pač pa potrebuje ndkaj drugega — naslovi"
"A za tem grmom tiči zajed"
imenuje lahko z vso pravico grofica Wmterstemska. To vem seveda že dolgo, a nisem smel govoriti, doikler ni postala stvar oficijelna. Včeraj je prejela d^rovnico."
"To moramo seveda zaliti, deželni svetnik!" "
Referandarček, naročite šampanjca!"
Državni pravdnik je vstal.
Dovolite, gospodje, da se preje poslovim; prvic je prešel tnoj čas. drugič pa ne ljubim preveč razburkanih valov. V četrtek na svidenje!"
"Hvala Bogu. da je odšel!" so rekli nekateri.
Referendar je zadovoljno potegnil svoja ušesa izza visokega ovratnika.
Zgrabili so za čaše, in odzivljajoči se pozivu, je z®' donelo v zboru: "Sepanova naj živi! Živela lopa V«' ra! ^vo porojena grofica Wintersteinsfka naj živi!"
bi vedela moja žena. da pijem na zdravje Sepanove, se takoj loči od mene."
Svojim dragim ženicam pač ne smemo vsega P®' vedati. dragi asesorček."
(Dalje prihodnjič.)

JUNE 7th, 1021.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
KADAR STE BOLNI
ie nnivažn&iše vDrašanie —
"Kje dobiti dobrega zdravnika"
Ako se napotite v urad zdravnika Kenealy-a, 647 Euclid Ave.. Cleveland.
Ohio., boste našli zanesliiveea zdravnika kakoršnega želite, brez da bi zgubljali čas.
Kadar boste obiskali doktorja Ke-	- -
nealy-a boste spoznali, da je on zelo skrben, da pronajde pravi vzrok vaše bolezni; to je, da pronajde natančno kakšna je vaša bolezen. Njegovi uradi so opremljeni z modeminri znanstvenimi aparati. S pomočjo preiakušenj in z njegovo široko znanostjo o boleznih se izogne vsake nevarnosti, da bo napravil kako nabako. Posvetovanja so zastonj.
<><>o<><><><><><><><><><><><><><>«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiniiiinniiiititiiiii:iiiniiiiiiiiiiiiiig
Dva huzarja.
Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj.
DR.KENEALY
URAbNE /tJRE: od 9. dopoldne do 8. zvečer.
Ob nedeljah od 10 dopoldne do 2. popoldne
647 Euclid Ave.
Vrata zapadno od ni^nTTDT tjt ti/~i Vrata vzhodno od Star gledališčA	xSIjLIIj* Bond's trgovine.
Drugo nadstropje Cleveland, O.
>>iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii[]iniiiiiininiiiinniiiiniiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiii]iiiiiii(iitic]iiiiiiitiiiiaiiniiiutnuii(iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiic]iiio
CAS JE DENAR.	|
Tako reče sleherni AraeriWanec. Zato ne zgubljajte časa no	I
nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo.	I
da vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti	I
do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v	i
sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat	I
ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati	i
celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko	g
ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete	I
ure. '	i
COLLINWOOD, O. WOOD 228—R	i
JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd.	!
I CLEVELAND, O.	I
ftiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin3iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiintiiiiniiiimiiiiiiiiiiiit}iniiiiiiiiiHiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiminiinir»a
I
s g:
1
3S
I

I
n
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenk, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
11
gg
1 g.
(Da]je>
—	Zmiraj so bili pri nas, lani so lovci jednega vjeli, in tudi letos je minoli teden j eden lepo zap6l, pa se je stanovaj pripeljal z zvoncem in ga je prepodil. Tega bode tri leta, kar sva s strij-cem sedela po dve uri v drevoredu in poslušala slavčevo petje.
—	Kaj vam pripoveduje ta klepetulja? rekel je strijc, s topi v-ši k oknu.
— Ali bi vam ne bilo ljubo, prigrizniti kaj?
Po večerji, pri kateri je grof 8 hvaljenjem jedij in a svojo slastjo nekoliko pregnal slabo voljo gospodarice, sta se častnika poslovila in šla v svojo sobo. Grof se stisnil strijcu roko, v začudenje Ane Fedorovne je stiisnil njeno roko, ne da bi jo poljubil, stisnil jo na to tudi Lizi in ji po* gledal pri tem naravnost v oži in se ji lah'ko nasmehnil s svojim prijetnim smehljajem. To jo je zopet spravilo v zadrego.
In j ako lep je, mislila si je, samo preveč se\zanima zase.
XIV.
—	Ali te ni sram? rekel je Po-lozov, ko sta se častnika vrnila v svojo sobo: — Jaz sem si nalašč prizadeval izgubljati in sem tebe suval pod mizo. No, ali ti nič hudo? kajti starka se je popolnoma razjela.
Grof se je strano zasmejal.
t: .
Otvoritveno Obvestilo.
Cenjene ženske in dekleta obveščamo tem potom, da smo otvorile popolnoma na novo, trgovino z ženskimi klobuki ter z okinčevalnimi potrebščinami za neveste in družice. Posebno pa vas opozarjamo na naš najbolj moderno urejeni
2INSKIFRISEURSKI SALON
7
ki je eden prvih v mestu v velikosti kot v opremi ter skozi in skozi sanitaren. V tem salonu bodemo opravljali sledeča dela: FRISEURALl (spletali) LASE, UMIVALI GLAVO IN LASE, MASIRALI OBRAZ, CiSTILI NOHTE, BAR-VALI LASE TER ODPRAVLJALI LIgAJ IN DRUGE LASNE BOLEZNI.
Posebno se pa priporočamo nevestam in družicam kakor tudi drugim ženskam, da se poslužujejo tega podjetja za friseuranje las ter za opraviti na dan pbroke .Od sedaj naprej vam ne bo treba več čakati na domu, da vas pride opraviti in splesti ker to lahko sedaj naredimo pri nas, kjer imamo Vse potrebne priprave in se nahajamo ravno poleg cefkve ter fotografa. Pokličite nas po telefonu, da se pogovorimo glede časa.	' 'f. f !###
/
Vabljeni ste, da si ogledate naše podjetje in zahtevajte, da vam ražložimo kal in kako delamo.	\	„
GRDINA'S
SHOPPE
6111 ST. CLAIR AVE.
Tonica Grdina	Ana Jakšič
TEJLEPHONE PRINCETON 1835
L
—	Smešna gospa! kako je bila razžaljena.
In on se je začel tako veselo smejati, da je celo Johann, ki je stal pred njim, pobesil oči in lahko se zasmejal v stran.
—	Zdaj pa imaljo sina pri j a' tel j a rodbine! — ha, ha, hal—■ smejal se je dalje grof.
—	To ni bilo prav. Meni se je smilila, rekel se praporščak.
—	Glej jo, neumnost! Kako si še mlad! Kaj. ti si hotel, da bi jaz izgubil ? ! Zakaj naj bi zaigral? Tudi jaz sem izgubljal, ko še nisem znal. Deset rubljev, bratec, se dobro prfleže. Treba je praktično sjledati življenje. — Ali ti ostaneš vedno tepec.
Položov je umolknil; pri tem je želel sam misliti o Lizi, ki se mu je zdela nenavadno čisto, — prekrasno bitje. Slekel se je in je legel na mehko, čisto postelj, pripravljeno zanj.
Kaka neumnost so vse te, vojaške časti in vojna slava, mislil je, gledaje v okno, pregrnjeno s šalom, skozi kateri so prodirali mesečni žarki. — To je sreča — živeti v tihem zakotju z milo umno, priprosto ženo; to je trajna, resnična sreča!
Ali on ni povedal iz nekega Vzroka svojih sanjarij bojnemu tovarišu, še omenil ni vaške deklice, dasi je bil prepričan, da tudi grof misli na njo.
—	Zakaj se ne slečeš, vprašal je grofa, kateri je hodil po sobi.
—	Ne vem, zakaj se mi ne ljubi spati. Ugasni svečo, jaz že tako ležem. In hodil je dalje gori in doli.
—	Ne ljubi se mu spati, ponovil je sam pri sebi Polozov, ki je bil danes bolj nezadovoljen z grofovim vplivom nego kadarkoli, in pripravljen, upreti se mu. Jaz si že mislim, kake misli ti rojijo v tvoji počesani glavi! presojal je, gledaje za urbinom. Videl sem, kako ti je ugajala. Pa ti nisi zmožen, razumeti tega pri-prostega, poštenega bitja, tebi je treba Mine in poJkovniških leh-koživk.
In Polozov je že mislil spregovoriti ž njim, al W je premislil. Čutil je, da se ne more prepirati ž njim, če tako sodi o Lizi, kakor sodi on; pa -da tudi ne bode mogel pritrditi mu; kajti navadil se je že. kateri je zanj vsak dan težji in krivičnej^i,
—	Kam gres? vprašal je, ko se je grof pokril s čepico in stopil k durim.
—	V stajo pojdem, pogledam, če je vse v redu.
Čudno pomislil je praporščik, ugasnil je luč in si prizadeval, pregnati grde ljubosumne in sovražne misli do prejšnjega svojega prijatelja, katere so mu rojile po glavi, ter se je obrnil na drugo stran.
Anna Fedorovna je pa ta čas po svoji navadi nežno prekrižala in poljubila brata, hčer in rej en-ko ter odšla v svojo sobo. 2e dolgo ni starka kak dan doživela toliko vtisov, tako, da še moliti ni mogla mirno: tožni a živi spomin na pokojnega grofa in mladega zlikovca, ki jo je tako brezbožno obigral, ji ni šel iz glave. Ko se je po navadi stekla in izpila pol kozarca kvasu, ki je stal na mizici pri stolu, je legla spat. Ljubljena njena mačka se je priplazila v sobo. Anna Fedorovna jo je pbklicala, začela jo gladiti, prisluskovaje njenemu dromlje-nju, alj zaspala le ni.
"Ta mačka je lahko padla na tla, počasi migaje s kostnatitn repom je skočila na klop pri peči; dekla, speča v sobi rta tleh. je razgrnila svojo posteljo in zažgala ponočno svetilko. Naposled je pa še oha zasmrčala; le pred Ano Fedorovrio je bežal spanec, ki bi upokojil njeno Razdraženo domišljijo. Hužafjev obraz se ji jfe prikazal, ko je zatisnila oči, in zdelo se ji je, da se ji je kazal v raznih čudnih podobah, ko je 2 odprtimi očmi pri slabi svetlobi svetilnice gledala na predalnik rhizo, viseče perilo. Nakrat ji je bilo vroče pod odejo, žoperno ji je bilo bitje ure ha mizici in neznosno je smrčala dekla. Zopet so Se ji misli o hčeri, o starem in mladem grofu, preferanci čudno mešale po glavi. Videla se je ple-
šočo valček s starim grofom, videla je svoje polne, bele rame, čutila na njih nekake poljube in potem je videla, kako mladi grof objema njeno hčer. In zopet je zasmrčala Ustjuška ....
"Ne, ni več tako, ljudje so dru gačni. On bi bil sel za me v ogenj in je tudi imel za kaj. Ta tepec pa spi, vesel, da je kaj priigral, da ne bi dvorjanil kaki dami. In kako je tedaj govoril meni na kolenih; Kaj hočeš, da ti st6rim? U strelil bi se takoj, in kaj hočeš? In ubil bi se bil, da sem mu rekla.
Nakrat so se zaslišali koraki po hodniku, in Lita v samem ogrnje-nem robcu, vsa bleda in trepetajoča je pritekla v sobo in pala materi na posteljo. . . .
Poslovivši se od matere, je bila šla Liza sama v bivšo strijčevo sobo. Oblekla je bila jopič in zavezala v robec svoje goste dolge lase, ugasnila svečo, vzdignila o-kno, sedla na stol in uprla zamišljeno oči v ribnik, ki je sedaj že bil v bl^stečem srebrnem silaju.
Vsa njena navadna dela in zanimanja so se pokazala pred njo v povsem novi luči. Stara, čmer-na mati, kateri je bila nekako prirojena nepremišljena fjubezen, slabotni ali ljubeznivi strijc, posli, kmetje, obožavajoči gospodično, doječe krave in teleta — ta že tolikokrat umrla in obnovi-vša se priroda, sredi katere je o-na vzrasla z ljubeznijo do drugih in od drugih, vse, kar ji je dajalo tako lahek, prijeten duševen oddih — vse to se ji je naenkrat pokazalo drugačno nego je bilo doslej, dolgočasno in nepotrebno. Kakor bi ji bil kdo rekel: ''Neumnica, neumnica, dvajset let si delala neumnosti, služila nekomu in za nekaj in nisi vedela, kaj je spreča!" Ona je sedaj mislila to, frledaje v sredo svetlega mirnega vrta, silneje, silneje nego navelo na take misli? Nikakor ne nepričakovana ljubezen do grofa, poprej je to mislila. In kaj jd je no. On ji ni ugajal. Proporščik bi kakor bi se dalo misliti. Nasprot-jo bil prej utegnil zanimati, ali
oh ni bil lep, bled je bil in nekako molčeč. Ona ga je n«hote pozabljala in z jezo in nevoljo se
domišljala obraza. "Ne, ne to," govorila je sama s seboj. Njen i-deal je bil tako liričen, mičen!
r
[OcsiOi

SLOVENSKI DOM ŠT. 6 S. D. Z.
-ima-
PLESNO VESELICO
12. junija, 1921.
D v prostorih Jugoslovanskega Narodnega Doma* ^	Euclid, Ohio.
ZAČETEK OB 1. URI POPOLDAN
Svirala bo gbdba pod vodstvom R. Perdana.
Pridite vsi Euclidcani; Collinwoodčanli 5n Cleve-landcani kajti zabava bo izredno dobro pripravljena.
D
■
'
VABILO NA VESELICO
katero priredi Hrvaško Delavsko Podporno Društvo
"ZVONIMIR" ŠT. 590 NARODNE HRVAŠKE ZAJEDNICE
V DVORANI GUST. OBLAKA 13803 Bennington Ave,, West Park, Ohio.
dne 11. junija, 1921.
Ker je to društvo šele pre'd kratkim časom ustanovljeno, se prosijo vsi Jugoslovani, posebno pa bratje Slovenci iz Clevelanda in Okolice, da nas v čim večjem številu obiš&jo.
Pričetek točno ob 7. uri zvečer.
Za čim boljšo zabavo bo poskrbel
ODBOR.
m

m
'
'

Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko linijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene Jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničai* podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-lUGOSUV PRINTING & PUBLISHING CO.
m TEL. PRINCETON 561
6418 ST. CLAIR AVENUE.
a
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
Clevelandske novice.
—	Tekom zadnjih par tednov
je bilo napadenih od moških več mladih deklet od devetoga do dvanajstega leta v okolici vshod-ne 79. ceste in Superior Ave. Stariši napadenih niso stvari naznanili policiji in tako se napadalcem ni bilo ničesar bati. Včeraj pa je prišel neki policaj sam zadevi na sled. ko je bilo zopet napadeno neko dekletce, in Jt šlo j oka je proti domu. Policaj March je zvedel, kaj se je deklici zgodilo, zvedel pa je tudi, da se taki napadi na mlada dekleta že dalj časa ponavljajo v okolici. Brez vednosti dekličjih starišev je dobil skupaj več deklic, ki so bile napadene, in jih peljal na policijsko postajo, kjer je vsaka povedala svojo zgocjbo. Kmaliv sta bila aretirana dva moška, katera so deklice spoznale za svoje napadalce in tudi aretiran-ca sama sta priznala krivd. Eden aretirancev je star 53. drugi pa 74 let.
—	V četrtek se vrši seja direk-trija Ameriško - Jugoslovanske Tiskovne Družbe v navadnih ■prostorih. Vse direktorije se u-Ijudno vabi, da so gotovo navzoči,
—	Zadnja porodila pravijo, da_
je meksikahska vlada odredila," da se bandita in morilca, Dominic Benigno in Charles Colletija deportira v Združene države, kjer ju čaka obsodba radi ropa in umora Slya in Fannerja.
—	Zadnjo soboto je bila ubita
ena oseba v avtomobilskih nesrečah. avtomobilistov pa je prijetih 59. Ubit je William Jones, star 49 let, iz 8229 Central Ave. Skupno s »vojo ženo se je peljal po Miles Ave., ko se mu v bližini E. 146 St. prevrne aytomo'bil, pri (čemur si je prebil črepinjo. To je že sedeminpetdeseti smrtni slučaj, povzročen od avtomobilov, to leto. V soboto , je bilo poškodovanih 10 oseb, izmed katerih so štirje otroci. Skupaj je bilo poškodovanih letos že 1260 oseb. Eden izmed 34 prijetih avtomobilistov, ki so prehitro vozili. je tudi rojak Jos. Kotnik iz 1044 E. 61 St. Policija pfavi, da se je peljal iz svatbe in ni ustavil a#omobila na signal letečega škvadrona.
—	Okrog 3. ure včeraj popoldne se je zaletel v vrata Vojšako-ve gostilne na vogalu Addison rd. in St. Clair neki avtomobil, ki je privozil po Addison rd. Voznik je mislil iti preko St. Clair Ave. in ni videl nekega drugega avtomobila. ki je privozil po St. Clair Ave. za vozom poulične kare. Da se izogne kolfziji, je za vozil avto. mobil v vrata Vojsko ve gostilne, ter razbil šipe pri vratih. Avto-mobilist ni dobil nobenih poškodb, le avtomobil je v ospredju nekoliko poškodovan. — Komaj uro po t^j nesreči pa je začel goreti neki avtomobil ki se je ustavil pred Zeletovo trgovino. Poklicana je bila požarna bramba, toda ogenj so pogasili še predno je prišla slednja na mesto.
DVOJNI CIRKUS IMA OBSE-ŽEN PROGRAM.
•Naznanilo, da bo združeni cirkus Ringling Bros. in Bamum Baily ostal v Clevelandu dva dni 6. in 7. junija, je med prijatelji cirkuške umetnosti vzbudilo spi oš no zanimanje. Kot se sporoča, se je ta cirkus, ki je največji v zgodovini, mudil dva dni v New Yorku, kjer je vsak dan obdrža-val dve predstavi. Ob vsaki predstavi je bilo natlačeno občinstva. Poleg številnih ukroče-raih divjih živali ima cirkus nad 600 izučenih igialcev in igralk in skoro 100 clownov. Število iz-vežbanih slonov znaša 30, in 70 lepih izvežbanih konj, ki izvršujejo najrazličnejše trike.
--O-
POLET JE VRNIL GLAS DEKLETA.
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamo
v	gotovini takoj .Simon, zaneslji
vi	prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite Tzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave.i nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp.
do 6. ure zvečer.	>
JUNE 7th, 1921.
Na stanovanje se sprejme vne-ga ali dva otroka. Naslov pove uprava tega lista,	,
Denver, Colo., 6. junija. — Dr. E. D. Starbird sporoča, da je Miss Edina Kemper po poletu v zrak dobila povrnjen svoj glžis, katerega je izgubila pred par leti, ko je imela influentfo. To je prvi eksperiment te vrste na zapadu, medtem ko se je na vzhodu že v par slučajih izkazalo, da je polet v zrak povrnil izgubljeni glas.
---o-
VEČJI DEL OTROK JE ROJENIH JESENI.
Pariz, 6. junija. — Dr. Apert je pravkar dovršil studijo otročje rojstvene statistike sirom civiliziranega sveta, in je dognal dejstvo, da je najvftč otrok rojenih V' mesecih oktober in november. V teh dveh mesecih je rojenih tudi največ zakonskih otrok in tudi največ znamenitih mož.
0.8. Princ' 245 Bell Randolph 6353-W
JOS. VOVK
1123 ADDISON RD.
Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam priporočam.
(Tor. Čet.)
>00000000000000000
List Enakopravnost je pričel , izha-lati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in ncomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da «e vsak izmed čitateljev lotrudi pridobiti čimveč novih bo-levnikov —, naročnikov. .List je sto .•il že mnogo za vas, da za vas, kj Htate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list?
>00000000000000000
I @ mi # lei #
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Ro'sedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
NAZNANILO.
Dva mlada, inteligentna, vesela ter zabaveželjna pečlarja si želita vsled silnega dolgočasja v svrho poznejših intimnejših medsebojnih odnosa je v. živahne j korespondence z dvemi brhkimi, porednimi mladenkami. , ^
Dopisi pod "Kranjc" in "Šta-jerc" na upravo tega lista.
Vsem cenjenim rojakom naznanjam da paprovljam čevlje kar najboljše mogoče. Vse moje delo vam jamčim da bo trpežno. Postrežem vam hitijo in dobro po nizkih cenah.
V zalogi imam mnogo usnja, podplatov in r obar j a in sploh vse kar potrebujete pri čevljariji. Odprto imam do 7. ure zvečer.
Se priporočam
ANTON ROŽAR
6012 St. Clair Ave.
IZ URADA DR. CARNIOLA TENT ŠT. 1288.
The Maccabees.
Opozarjam vse člane gori imenovanega društva, da se gotovo vdeležijo redne seje 12. junija t. 1. ob 9 uri zjutraj. Na dnevnem redu bo več važnih točk. Pozi vi jem posebno vse one člane, ki so zaostali z asesmentom, da se gotovo odzovejo temu klicu ker ako ne pridejo na sejo ali se ne zglasijo pri društvu do 15. junija, se jih bo gotovo suspendiralo.
S sobratskim pozdravom
John Tavčar, tajnik.
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEUE O
DR. RAY SMITH
ZOBOZDRAVNIKU	'
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer.
Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in i , postavnih praznikih.
1
m
g|i


I
Tel. Main 2063.	O. S. Cent. 1690
JToHn L-i. IVliHelicH
SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal Si. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
BililiilSliBSiiieEH
HIŠE IN ZEMUIŠČA NAPRODAJ. Tri hiše in šest lotov naprodaj. Ena hiša ima 7 sob, druga 4, tretja pa 9 sob. Hiše so moderno izdelane. Vse imajo velike kleti in električno razsvetljavo. Nahajajo se na lepem prostoru blizu St. Claira na Ivan Ave. Poizve se pri MIKE MA-RINCIC, 22900 Ivan Ave. Noble, Ohio.	(I 32
DOBER KUP.
Moderna hiša za 2 družini, na 148. cesti blizu St. Clair Ave. Vsako stanovanje 5 sob in kopališče. Hiša kake tri leta stara. ! Se mora prodati v teku IO dni. Cena $8,750. Pogoji $1000 takoj in ostalo po $50 na mesec. Pokličite Ontario i 5 ali pa se zglasite v sobi št. 246 Engineers Bldg.___3133
Hiša z 6. sobami; moderno izdelana, luč, plin in drugo. Prodati se mora nemudoma. Cena $5,500.00. Takoj se plača $1,500, ostalo na lahke na obroke na 6 odstotne obresti. Zglasite se pfi lastniku Car) G. Schobrone, 589 E. 171 St.
NAZNA'NILO!
Pevsko društvo '"JADRAN" je sklenilo na svoji redni mesečni seji, da je vstopnina v društvo do prvega junija prosta. Vstop v društvo ima vsak zaveden Slovenec in Slovenka in to brezplačno za/omenjeno dobo, do seje namreč, Ce želite pristopiti vam ni treba čakati do seje, pristopite lahko na pevski vaji, ki se vrši vsak petek zvečer ob 7:30 v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. na katerih se bo sprejemalo nove člane. Za vse nadaljne informacije se vam je obrniti na društvenega tajnika.
L. Boštjančič,
1312 E. 167. St.
Tajnik.
iiiiiinniiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiniiiiiniiiiiHiiiiiimiiinMiiiiiiiinciii.'iiiii DELNIČARJI SLOV. N. DOMA.
POZOR! Dne 15. junija 1921 se vrši v Rude - Božeglava dvorani (prej Birkova dvorana) izvanredna delničarska seja S. N. Doma. Pri-četek ob 7:30 zvečer. Ta konferenca je sklidana v svrho odobre. nja ali pa s popolnitve načrta in proračuna za novo poslopje. Ker je ta seja j ako važna.-eo vsi delničarji uljudno vabljeni, da se iste vdeleže. Kdor se ne more sam vdeležiti naj pa pooblasti druzega delničarja, da ga bode zasto.paI na omenjeni seji. Tozadevna pooblastila se dobe pri tajniku L. Medvešek v S. N. Domu št. 6. ob pondeljkih in petkih zvečer od 7 do 8 ure. Vsi na to sejo. L, MedveSek, tajnik. iiiiiiiiniiiiiiiiimt]iiiiiiiiiiiit]iiMiiiiiiiic]iiiiiiiiiiii[]iniiiiiiiiiaiiiiiiii
lll|j
EL. IN POD. DRUŠTVO SLOVENSKI SOKOL"
1
Ust. 3. Rožnika, 1897 v Cleveland, O.
Imenik za leto 1921.
Starosta: John Pekol. 1447 East 53rd St.
Podštarp^ta: Peter Pikš, 6025 Glass Ave.
Tajnik: Frank Hudovemik, 1064 East 62nd Str.
Blagajnik: Frank Jerič, 6522 St. Clair Ave.
Nadzorryki:
1.)	John Marn, 6220 St. Clair Ave.
2.)	Frank Sober, 1395 East 55th 'St.
3.)	Mike Ko®, 1192 Norwood Rd.
Društveni zdravnik: Dr. Fr. J. Kern, 6202 St. Clair Ave.
Seje se vrše vsaki prvi petek v mesecu v prostorih SND. soba št. 3.
Sprejema člane od 16 do 45 leta.
Asesment za mesec 75c. Člani so deležni s tem $150.00 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore.
Vse informacije za pristop dobite lahko pri članih, ali pri uradnikih gori imenovanih
lliiH ...................
MALI OGLASI
NAPRODAJ JE HIŠA
1 za 4 družine. Več se poizve pri lastniku na 1366 E. 41 Street.
ODDAJO SE DVE SOBI za fante brez hrane. Vpraša se na 1143 E. 63. St.	(133
VABILO NA
PLESNO VESELICO
katero priredi Frank Jurca, v soboto, 11 t. m.
na West Park, Ohio
Sodelovala bo godbo "Ble^". Vstopnina za moške 50c, za ženske 25c.
■■■■■EmBaBBBBBRIBCRCBIRaBBn
ČASI NISO NAJBOLJŠI, zatoraj sem se odločil; za to leto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj so plačo, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v zalogi je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje.
Za obilen obisk se vam najto-pleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in pošteno postrežem.
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
IBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBail.
OFFEE
Tel. Central 2373 R,
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
^Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm.
Sitter
W05 ST. CLAIK
AVENUB Cleveland, O.
iltTBl
Uilavile ■« pri !•] uri m DC pra* vem prostoru
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocer i jah.
THE KAMDEN CO.
^ PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
FRENCH LINE.
NEW YOR. HAVRE-PARIZ
Direktne železniSke zveze z Jugoslavijo. — Sijajna nova ladja
PARIS 33,700 ton 45.000 konjskih sil
ODPLUJE
25 JUNIJA. 27. JULIJA in 17 AVGUSTA
Izvrstne udobnosti za potnike tretjega razreda, kabine z 2, 4, 6, in 8 posteljami za družine. Za nadaljne informacije se zglasite pri lokalnemu zastopniku FRENCH LINE.
Posebno za ta teden!
Starišem naznanjamo, da bo-demo imeli za ta teden znižane cene na vencih in pajčolanih za otroke, ki prejmejo prvo obhajilo. Vse one, ki pri naa kupijo jim naredimo brezplačno pajčo-lan.
Na dan obhajila pa bodemo v naših prostorih opravili ter spletali lase onim dekletom, ki prejmejo prvo obhajilo.
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA; 1597 2nd Avenue. New York City
GRDINA'S SHOPPE
6111 ST. CLAIR AVE. Tonica Grdina	Ana Jakšič
Tel. Princ. 1835
Najboljša popravljalnica
Čevljev.
Naša delavnica ie opremljena z modemi-j mi stroji tako, da lah-I: ko vsem našim obiskovalcem postrežemo z dobrim delom za niz ko ceno.
Se vam priporočam
John Strancar, 716 E. 159. Str
oc
WHITE STAR LINE
direktno v
JUGOSLAVIJO
v velikih ladjah
OLYMPIC	ADRIATIC
46,439 ton	24,541 ton
Odplujeta iz New Yorka
Olympic . .25. junija, 16. julija
ADRIATIC,.. 6. julija — 3. augusta Za potnike tretjega razreda je vse izvrstno urejeno. Obedi se servirajo v velikih jedilnicah.
POSEBNE UDOBNOSTI ZA DRUŽINE.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na družbin urad
9 BROADWAY. N. Y..
ali pa pri lokalnemu zastopniku.
NAZNANILO.
Društvo 'Doslužencev' je sklenilo, da bo sprejemalo za dobo dveh mesecev nove člane v društvo -brez vsake vstopnine. Torej v mesecu jupiju in juliju postanete čl^n brez vsakih stroškov.' Člani se sprejemajo od 16 do 4S' leta. Društvo plačuje 8 dolarjev bolniške podpore na teden v slučaju smrti pa priredi članu pogreb. V blagajno je treba plačevati samo $1.00 mesečno. Mnogo je še fantov in moških, ki niso še v nobenem društvu in za te je sedaj najugodnejša prilika, da pristopijo. Upišete se lahko pri FRANK WIRANTU, 1161 Norwood Rd., ali pa pri predsedniku LOZARJU, 1058 Addison rd.
Tajnik.
■■■■■■■■KSOEBMHnHHMS
jcUNARD^ORl
SQUIRE EDGEGATE—You've Got to stay Right With This Formula If You Want It to Work!
BY LOUIS RICHARD
U/tCL£ EB^E'? r£j.t. HOlv/)	SHOUia
LiVB 75	TWIT
V/ONOZRrUL.
fsUT F^TW£(? *FOLtovv£.c> rnost
you MusMi ChtEvv-ofmx -SMoxe. OR
HO^KS-
yEP r/^ ONE
HUNOdLD y£^*?s Oi.V> TOOJ^)/-iiNO S~r>UL. 4	f\NifL£
ZSQutffS.
- w/ii THE TROUQit -HE. pi D'Mr "ToLLOyy TH" RULES LOAt6 ILl^OLKiH
A' £ T « I.
STc. rrx
rXUlES-y£-r HE LIVED TO 8£ OWtV

o
f
%

vl
Inter-nat'l Cartoon Co., N. Y
Največje, najhitrejše ladje na svetu. S potniki se postopa ngdvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik.
V Jusroslavijo, Buleariio. na Romunsko in Madžarsko^.
ITALIA.....14. junija
Kab. $175, 3. r. Dubrovnik $125 Trie&t ali Reka $115 Davek $5
Preko Cherbourg:
AQU1TANIA ....... 14. junija
MAURETANIA .... 15. junija
BERANGARIA .... 30. junija
I
■
I
■
I
I
I
EH Baram Q
KDOR HOČE DOLGO ŽIVETI,	Stric Ebncr, povejte mi, kako naj clo- Toda moj oče se' je držal vseh teh pra-	To, je bila ravno njegova napaka; on
NE SME UMRETI!	vek živi, da doseže tako lepo Starost. vil, pa je vendar umrl ze, ko je bil star 60se po pravilih ni dovolj dolgo ravnal."
"Da, danes praznujem stoletnico svoje-	'*Ne sme čikati, piti, kaditi tet."
ga rojstva, in se zmirom sem zdrav in čil.."	ali krokati "

Novi ceniki!
Ravnokar smo dobilPnove ce- ^ nike farm v katerem dobite sli' ke poslopij in raznih poljskih P*"'" delkov. Ceniki so pisani v angl®" škem jeziku. Kdor ga hoče imeti, naj pride ponj.
JOHN ZULICH
Farm Agency.
6313 ST. CLAIR AVE.
Cleveland, O.
(*)
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTr