. aa reato •c4ot* ■JJ a praaaikef. . ^a» «»p* , -i H""^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredniAkl ln «pramllkl pro» to rt: M67 S. Lawadale Aro. Office of Publication: 8667 South Uwndale Ae«. Telephone, Rookwell 4904 -i-mE-i- Komentarji ¡ g|i manj nabnišenl MilCíñvto bunka in la bella, starikava. par- dama. sta bili sprva j no zaljubljeni druga v Brea Francije ni bilo ¡n brez Poljske ni bilo ih paktov. Danes? Oh, Pre¿! - Polj-E^ zdaj ljubimka s ti-1 Adolfom in Francija, (tfinirana in moralna — ' l,0; — iz same jeze i poljube Stalinu, j mislite, kaj se bo skuhalo |BOve ljubezni? __ • • ♦ du Pont, ameriški mu-baron, je rekel pred se-^ preiskovalnim odsekom, Tajegova družba rešila A-[o, da ni danes nemška ko- fcAmerika, ta zabita Čičar- [je plačala deset milijard do-L ¡n obljubila vojakom—a-|¿im vojakom! — bonus za (oanago... na^ «,4, i^^TolU^ ^i^TS^ Chicago, III., torek, 18. septembra (Sep. 18), 1934. suction *.« gTKV.—NUMBER 182 Aooaptanoa for mailing at apecial ¿7777777-, ----■ - * " OI P°»tage provided for la »action 110®, Act of Oet. S, 1917. authoriaed oo June 14. 191«. 117 oseb ano vamh ra morju VSLEB PROfITA Pravočasen klic na pomoč bi bil lahko redil potnike na zgore lem parnlku Morro Castle Si nekem učenjaškem zboru v lioru so se učenjaki dve uri Bih o vprašanju, če živali Ko. f| učenjaki so res učenjaki, luč ne čitajo časopisov? Nile nič slišali o čistokrvnih ph živalih? • « * | Berlina poročajo, da je v Btajem občinskem zverinja-oorel medved, ki je celih o-l let mirno in zadovoljno ži-i družico medvedko v eni Ii Kakor poročajo, je med-1 začel kazati znake blazno-,ko so naciji instalirali v bli-lljegove kletke radijski zvoč-, Večer za večerom je tuKla jjiki propaganda medvedu im Medved "je 'postil' ner-a Višek je pa prišel pred Ifini "volitvami" na Nem-B, ko je Hitler grmel dve u-'Bdio. Takrat je stari med-Awnel in raztrgal svojo zve-družico medvedko. Nacizem alezljiva bolezen . . . • • . e tainacijska zmaga Uptona lairja je nekaj edinstvenega k časih. Na vsak način bi jo R komemorirati. "Newdeal-' vlada bi morala dostojno ati ljudem v spomin ta do-t ki nima primere v zgo-ki Združenih držav. *ni tajnik Farley bi mo-Wati komemorativno poštno v proslavo te zgodo- b imatfe. • * • «*v je Cankar? — Ce bi klerikalci, ki bi danes radi ■otili mrtvega Cankarja s 'k W postavili njegovo so-Baragove, prečitali vse ■f »o o njem napisali nji-!,r:'tci v stari domovini za [ko Cankar še živel in j* jih morda oblila rdečica. • • * Jukava je dokazala, da * Parnik Morro Castle ni ™ Bil je plavajoča truga. • » • j" Wllinger, največji banč-^ današnjega časa, trobcu, ampak njegova ro-še vedno maršira od : P<» deželi, zlasti 6 *all xtrwtu . . . "kralj" pobegnil v Turčijo «H 17. sept,—Ivan Mi-I »J" Macedonije" ozi-ma^Hionske nacio- * '"Vanizacije Imro, ka- bolgarska dik-y. ¡j i.1 * Pnbežal s Bvo- * 'jo. Turška poli-,^1'Ha. tf>da [h» 24 u- '^Puščen. Kaj bo tu ■ *nano. obtoženi sleparij _ i)VH drUv. * to dva poslanca v krnici no bili pred fede-». da so goljufali z Administracijo •i« CWA. U Hat, H. »¡ti V>Ta SVeci New York. — (FP) — Kapitan Warms in oficirji na ladji Morro Castle so pustili, da je v ognju poginilo 137 oseb zgolj radi tega, da obvarjejo svoje službe in družbo pred večjimi denarnimi izgubami. Tega mnenja so veAči mornarji in to pokazuje tudi preiskava te pomorske tragedije, pri kateri se ni gledalo na varnost potnikov, marveč so odgovorni funkcionarji imeli pred očmi le druibine izgube in svoje službe. In v domnevi, da ob-varje družbi ne prof i te — in svojo službo — je kapitan Warms odlašal toliko časa s klicem na pomoč (SOS), da je bilo prepozno. Kapitanu Warmsu je bilo znano, da se ladje ne odzovejo klicem SOS radi "tradicij morja", ampak radi tega, ker so plačane za zamujeni čas in za pomoč od tistega, ki jih pozove na pomoč. "Tradicija" je pa, da kapitani navadno izgube službe, če napravijo družbi stroške s klicem na pomoč. Radi tega navadno tudi odlašajo do zadnjega trenutka, predno oddajo klic SOS. In kapitan Warms je predolgo odlašal s klicem na pomoč. ' Ne samo to: tudi ni poskrbel, da bi bili pasažirji obveščeni takoj, ko je bil odkrit ogenj na parni» ku. Priče so sploh izpovedale, da ni bilo nobenega požarnega alarma. Kapitan je najbrž mislil, da bo dobil požar pod kontrolo, ne da bi razburjal potnike in s tem obvaroval družbo in parnik pred izgubo prestiža — pred izgubo profita. Drugo, kar je značilno pri temr je tudi to, da je Ward linija, lastnik parnika Morro Castle, poskrbela, da so kapitan in drugi odgovorni oficirji takoj po izkrcanju prišli "na varno" — v roke družbinih odvetnikov, ki so jih vežbali, kako naj govore pred vladnimi preiskovalci. In kapitan ter glavni operator brezžičnega brzoja-va sta takoj izpovedala, da je bil po njunem mnenju požar podtaknjen — po komunistih ali radikalcih! Družba namreč stoji pred tožbami v znesku milijona dolarjev za odškodnino za zgorelimi žrtvami. Ce bi se ji posrečilo dokazati, da je za katastrofo odgovoren kak zločinec, bi imela veliko lažje stališče v zvezi s temi tožbami. Vsled tega je bil dvignjen kVik, da so za požar odgovorni — boljševiki! Ta poteza se ji ni obnesla. Kapitan Warms in njegov glavni radiooperator tudi nista mogla disk redi ti rati pomožnega radiooperator ja Alagna, ki je bil prikazan kot prekucuh, ki je »čuval na stavko. Iikazalo se je pa, da je bil Alagna med naj hrabre jii mi na gorečem par-niku in je končno izvil iz Wsrm-sa dovoljenje za oddajo klica na pomoč. Da Je v tej katastrofi šlo predvsem za profit, pokazuje incident, ko se je kapitan Warms prerekal s poveljnikom neke na pomoč doAle ladje. Slednji je Warmsu ponudil, da zavleče goreči parnik na obalo "brezplačno". Slednje je Warms omenil svojim rešenim kolegom : "Pomislite. U človek je rekel, da to ne bo stalo nič." Nobenega dvoma ne more biti, da je prišlo do katastrofe, ker je kapitan skušal družbi prihranki denarne izgube. Ce bi bil gledal ca varnost potnikov, bi ae bil lahko izognil izgubi 137 človeških življenj. V Sovjeti sprejeli po-vabilo za vstop v Ligo narodov Ruaija bo formalno sprejeta sredo. Zagotovljen ji je tudi stalni sedež v koncilu 2eneva. 17. sept. — Sovjetska unija je v soboto formalno sprejela povabilo za vstop v Ligo narodov. Povabilo je bilo podpisano od kakih 30 držav in telegra-firano v Moskvo, nakar je sovjetska vlada takoj odgovorila, da ga sprejme. Končno glasovanje v skupščini o sprejetju Rusije se vrši najbrž v sredo. So-vjetom je zagotovljen tudi permanentni sedež v koncilu ali svetu Lige narodov. Permanentni sedeži v koncilu so rezervirani le za "izvoljene velesile" in danes — odkar sta Japonska in Nemčija izstopili—imajo te sedeže le tri države: Anglija, Francija in Italija. Vse države kontinentalne Evrope so podpisale povabilo, iz-vzemši Švice, Belgije, Holandije, Portugalske in Luksemburške. Irska, ki ima samostojni glas v okviru Velike Britanije, tudi ni podpisala. Pri glasovanju za stalni sedež v koncilu za Rusijo so se Argentinija, Portugalska in Panama vzdržale glasovanja. Sovjeti so sprejeli povabilo v Ligo s pogojem, da se ne bodo podvrgli razsodišču glede afer, ki izvirajo iz prejšnjih konfliktov ; sovjeti stopijo v Ligo s pogojem, da bodo sodelovali za svetovni mir. Dr. Edvard Beneš, čehoslova-ški zunanji minister in predsednik sveta Lige narodov, je izjavil, da Rusija stopa v Ligo kot narod in ne kot boljševlški režim. S tega stališča jo Liga pozdravlja kot enakovredno članico z enakovrednim prestižem! Nekateri klerikalni delegatje, zlasti Irci in Argentinci, so zahtevali, da se Sovjetska unija sprejme v Ligo le pod pogojem, če zajamči versko svobodo dru-gorodcem v Rusiji, toda druge delegacije so to zahtevo i>ot)a-Čile. , 'leteči skaori' sirijo tekstil ho stavko Nova stavkovna metoda ae imenitno obnesla. — Jug je pokazal veliko bojevitoet Avstrija pred aovo mtá-faiistično revolucija Habsburška familija se vrne Avstrijo? Belgrad, 17. sept. — Jugoslovanski tisk poroča, da avstrijsko vlado ograža puč ha j m verskih fašistov. Hajmverske čete se koncentrirajo na Koroškem v okolici Celovca. Vladne fašistične čete, Dollfussova katoliška organizacija "Sturmscharen" so v neprestanem konfliktu s hajmverovci. Dunaj, 17. sept. — Mesto Ei-senstadt na Burškem- (provinca Burgenland ob ogrski meji) je izvolilo "kronprinca" Otona za svojega častnega meščana. Mestni uradniki so slovesno Izjavili, da vsa burška provinca želi, da se "avstrijski cesar Oton" vrne na svoj prestol. Bruselj, 17. sept. — Tu poročajo, da se bivša avstrijska cesarica Cita s svojim sinom, "kronprlncem" Otonom in ostalimi otroci vred kmalu vrne v Avstrijo. Habsburžanl se vrnejo kot privatni državljani z dovoljenjem avstrijske vlade. Ameriški časnikarski magnst Hearst obiskal Hitlerja Berlin, 17. sept. — William R Hearst, ameriški čaanikarskl magnat. ki ae zdravi v toplicah v Neuheimu, je včeraj obiskal diktatorja Hitlerja in ae prijateljsko razgovarjal z njim. Kaj sta govorila, ni znano. Fltzpatrick še vedno predaednlk čikaške federacije Chicago. — John Fitzpatrick, predsednik Cikaške delavske federacije že 29 let. je bil zadnjd nedeljo izvoljen tudi za nadaljnje. trideseto leto. Izvoljeni so bili tudi ostali stari odborniki. Washington. — (FP) — Od Maina do Geoigije, po vsem atlantskem obrežju in segajoč daleč v zaledje se razprostira stavkovna fronta tekstilnih delavcev, ki so s svojo bojevitostjo navdušili vse delavsko gibanje In presenetili sovražnika. V tej stavki igrajo najvažnejšo vlogo takozvani "leteči ška-dri", ki širijo stavko v vseh sektorjih in še vedno "pulijo" delavce (skebe) iz tovarn. "Letečih škadrov" so se najprvo po-služili stavkarji na jugu, kjer so kopirali to metodo od rudarjev, ki so v Alabami zadnjo pomlad uspešno podjarmili naselbino za naselbino. Te metode so se spontano po-alužili tudi tekstilni stavkarji v obema Karolinama. Georgiji in v drugih državah. Do dva tisoč se jih je naložilo na truke in avte, s katerimi so drveli od mesta do mesta in "pulili" delavce iz tovarn. Tudi policija in vojaštvo jih ni moglo zaustaviti, ker so udarili zdaj v tem kraju in zo-[>et v drugem. Brez vsakega vež-banja so se ti "leteči škadri", pziroma stavkarji izkazali za iz-borne stratege. S klicem: "Na stavko!" in s parolo: "Stavka se nadaljuje" se bije eden največjih, najvažnejših in obenem najzanlmivej- t bojev v delavski zgodovini arlke. Nad pol milijona tek stilnih, svilnih, rajonskih in no-gavičarskih delavcev je na stavki. Stavka ni stoodstotna, vendar je pa uspešno paralizirala tekstilno industrijo, kjer je v vseh branžah uposlenih okrog 800, 000 delavcev. Središče svilne industrije, Pa-terson, N. J., je stoodstotno pa-ralizirano. V vseh sektorjih počiva tudi stotine predilnic in bombažnih tovarn. Virginija se je izkazala za najtrši oreh. V tej državi stavka ni tako efektivna kakor na primer v Karolinama in Georgiji na jugu in v vzhodnih ter novoangleških državah. Veliko presenečenje nudi posebno jug — tisti jug, o katerem so tovarnaji sanjali, da so varni pred unijo in stavkami. Prav vsled "pohlevnega", "lojalnega" in "stoprocentnega" delavstva so pred leti selili tovarne na jug. Zdaj je pa to "|x>hlevno" delavstvo vstalo in se izkoriščevalcem postavilo po robu! Najbolj krvave boje Imajo stavkarji v 'državici Rhode Is-land, kjer je proporčno več milijonarjev kakor v kateri drugi državi. Gos|>odarji te državice ao I)u Ponti, ki slove kot municij-«ki kralji, ampak so globoko zainteresirani tudi v druge Industrije, med njimi v tekstilno. Do zdaj ima prvenstvo v brutalnem zatiranju državna oblast Khode Islanda, kjer j« bil neki 19-letnl stavkar ubit, mnogo delavcev pa ranjenih. Več ranjencev se bori s smrtjo. Značilno je tudi to, da je celo Roosevelt pripravljen poslati federalno vojaštvo nad stavkarje, kakor je zagotovil governerja Greena. Tu bi moralo odpreti oči tudi njegovim olniževalcem med organiziranim delavstvom, predvsem med voditelji, Governer Green je ukazal po-loviti vae komuniste v Rhode Iidandu, češ, da m ti odgovorni za izgrede. Namen te akcije je seveda drugačen: da se stavko ovije v plašč komunizma, kar je *tara navada vaeh torijev. Med atavkarji je veliko ogorčenje nad rabo vojaštva v akebake namene. In kar se vojaštva tiče, je bolj in bolj razvidno, da ne ga bodo Tekstilai magnatje začeli novo krvavo ofenzivo Poskušali bodo odpreti tovarne in zlomiti stavko x državnimi vojaškimi četami. Veliko vojaško gibanje v Georgiji in obema Karolinama. Tekstilni delavci apelirajo na mase delavcev v sorodnih industrijah za pomoč Tiskarji imti porabi ve-Jaitva v stavkah Konvencija tiskarske unija je poslala protest Roosaveltu proti rabi vojaštva v tekat lini stavki. — Stara garda a« zatekla k rdečemu strašilu Chicago. — (FP) — Mogočna tiskarska unija, ki ima konvencijo v Chicagu, je izrekla aoli-durnost s tekstilnimi stavkarji n poslala protest predsedniku Kooseveltu proti rabi vojaštva tekatilnl stavki. Protest ae glasi ne le proti rabi federalnega vojaštva v stavki, nego je naperjen tudi proti državni milici in državnim oblastem v Rhode Islandu in drugje. Narodna garda, ki je bila v Rhode Islandu, Malnu, obeh Ka-rolinah in Georgiji poslana proti tekstilnim stavkarjem, je oborožena z zveznim orožjem. Governer Maina, Rooseveltov demokrat Brann, je poslal državno milico nad stavkarje kakor fcitro je doznal, Ua je bil ponovno izvoljen. Konvencija tiskarske unije je drugače konservativna. Stara garda se je večkrat zatekla k rdečemu strašilu, da jt porazila reaolucije ln predlog«, katerih ni marala. En tak slučaj je bil prod log levokrilcev, naj imujo v bodoče krajevne unije pravico Iti na Waahington, D. C.. 17. aept. — Zadnji teden je bila država Rhode Island pozorišče krvavih bojev v veliki tekstilni stavki, U teden i>a bodo nemara tri države na jugu. Tekstilne družbe v Georgiji in Juini ter Severni Ka-rollni so danes začele z velikopotezno ofenzivo, da s silo odpro tekstilne tovarne, ki so jih zaprli stavkarji. Družbe se zanašajo na oboruieno silo državne milice, katero reakcionarni državni oblastniki mobilizirajo s namenom, da zaščitijo "naravno pravico do dela vsem onim, ki hočejo delati." Governer države Georgij* je mobiliziral 3000 miličnikov; v Karolinama že obatojl obsedno stanje ln ondotne mlllčarske Čete so bile ta teden pojačane i 2000 vojaki. Milica je prejela veliko zalogo bomb za soltenje ln bljuvanje, kar značl, da se bodo sirova nasilja v Rhode Islandu ponovllu na jugu. Na drugi strani voditelji velike stavke ne drže križem rok. Njihova najboljša obramba Je, da se stavka neprestano širi. U-nlje v sorodnih industrijah so prejele ai>el za slmpatiško stavko. Tovarne rajona in preprog ii bombaževine ao zdaj na vrati; čez 100,000 delavcev je uposla-nlh samo v tovarnah za preproge. Vodja start* Gorman je naznanil v nedeljo, da na stotina nadaljnjih tovsrn zapre vrata na jugu ln severu v pondeljek. Vse tovarne, ki pa so že zaprte, simpatično stavko in sploh polno moč napovedati stavko, ne da bi j oat«n«Jo zaprto, naj pride kar bile odvisne od mednarodne ek- hoče! sekutive. Zagovorniki so argu mentirall, da se često prigodi, ko tiskarji delajo, medtem ko druge tiskarske stroke stavkajo. Kritizirali so tudi tiskarje v San Franciscu, ki ao v teku generalne stavke delali in tiakuli laži in hujskajoče gradivo proti ostalim delavcem, ki so bili na stavki. Predsednik unije in atarogar-dist Howard je zagovornike te resolucije nazval za komuniste ln resolucijo za "komunistični iz-rodek". Mila je poražena in bo tudi v bodoče moral glavni odbor sankcionirati vsako stavko, predno bo smela biti napovedana. Druga popozicija, ki je bila o-grnjena v plašč komunizma, je trilo vprašanje skrajšanja delov-nika na et dni. Gormanovo zahtevo, da mora general Johnson, upravitelj N-RA, podati ostavko zaradi nesposobnosti, so osvojili tudi drugI delavski voditelji in danes ta zahteva odmeva i>o vsem vzhodu. Delavske unije v Philadel-phiji, 36 (H) številu, so v nedeljo sprejele resolucijo, v kateri žigosajo Johnsona zaradi njegovega napada na tekstilno stavko in zahtevajo, da Johnson resignira. ItuMka "babuška" umrla Praga, 17. sept. — Katarina Breškovskaja, "babuška" ali sta ra mati ruske revolucije, Je u-mrla zadnje dni v staroatl W let. Dasi Je bila plemenitega stanu, ae je že v mladosti odrekla karljeri in bogastvu in »e pridružila borbi proti carlzmu. Bila je neštetokrat zaprta in prignana, ko pa je prišla revolucija Ma HM7, so jo tudi boljševiki pregnali, ker ni odobravala njihove taktike. Naselila ae je v (V hoslovakiji, kjer je preživela svoja zadnja leta "liabuška" je bila dvakrat v Ameriki. vamarji v drugih državah v po-skuau za zdrobitev atavke Tekstilni baroni ao oborožili na tiao-če profesionalnih pretepačev in atavkolomcev t«*r jih poetavlli za deputije. Kot v vaaki atavki, ae je vlada v tem gigantakem boju pokazala, da je dekle kapitali-etičnega razreda, in to ne glede. če Jo tvorijo "ne* dealerji" ali v večji meri poslužiM tudi U*'^ Homerjev! toriji. Aktivno«! v oblačilni industriji popravila sliko New York. — Ca bi ne bilo radi večje sezonske aktivnosti v oblačilni industriji, ki Je med 16. julijem in 16. avgustom pripomogla, da se Je zaposlenost V industrijah države New York izboljšala za sedem deaetink odstotka, mezdna izplačila pa avl-šala 1.7'i, bi bila slika o brez-(Miselnosti še veliko slabša kot je. Tega mnenja Je državni industrijski komisar Klmer K. Andrews. (Jposlenost v New Yorku J« fl.8% večja ko pred enim letom, mezdna izplačila pa ao naraala za 11.2': . /a M|«, OM MM, I Glasovi iz naselbin Saat»!'« MMka h nualk krmjer im Chicago is Ciaaro & u pol WU; u Ino- Narolnlna: « XdruUna drUw (lava« CW- MM In Kanado H 00 »rt«. M.0« «• —1 (rta. 11.tO ta '»'rt leta |7 tO ta ralo Mo, I» 7 ■m» t v. i |v oo Bufrtrrlptlon raUa: for tha Unltad BtaUa («aaapt Ckkeagoi ai.d Canada M-*C aar f«ar, Ckirago and Ciaaro I" M P** faar tour.trM* |t 0« V*' X«>r Ona mlaao» p« dogovor«.' ra/ajo Advertising rata« on »« rrlpta will not U raturnad. Bafcaplai aa »a aamaat. Maau- Naaiov aa va*. kar Ima atik • llaUan I PROBVBTA MIT I» «a U«ndala Ara» Ota—. llllaaia. k r.a prlmar |ir.<*i.a na tarn datu >o (Auguat ti. potekla pra»o« ni, da vaai >• • b aro* r.l na. Ponovita tia I lat na uatarL ' Domač drobiž Novi grobovi v »tarem kraju Gowanda, N. Y. — France« Ježek, članica društva it. 326 SNPJ, je prejela žalostno veat, da je v Narinu pri St. Petru na Notranjskem umrla njena mati Frančiška Smrdelj, kl je bolehala dve leti in pol. V Go-wandi zapušča štiri hčere, v Clevelandu sina in v Argentini hčer, v starem kraju pa moža, dva ni nova in dve hčeri. Cleveland. — Mary MahnlČ je prejela žalostno vest, da je 29. avgusta v Sežani pri Trstu umrla njena mati Margareta Cuk v starosti 66 let. Tu zapušča hčer, v Južni Ameriki dva sinova in hčer, v starem kraju pa moža in hčer. — Mrs. Kari Mramor Je prejela Žalostno vest, da je v Borovnici umrl njen brat Anton Lebez, star 49 let. Poroka Plainfield, N. J. — Tu sta se poročila Andrej J. Ferenčak, arhitekt po poklicu, z Jeanette Cvetkovič, hčerjo rojaka Johna Cvetkoviča. Obilo sreče! Nov grob v Južni Ameriki Buenos Aires, Arg. — Tu je umrl Feliks Sterle, star 26 let in doma iz Podclrkve pri Rakeku. V Argentlnljl je bil pet let. Pokopala ga je sladkorna bolezen. Tu zapušča brata, v stari domovini pa starše in o-stale brate ter sestre. Obiski razstave Chicago. — Clkaško razstavo in urad SNPJ so obiskali: Frank Dr nas, Mary Drnas, Ana Koren, Frank Kronošek in Helena Kronošek, vsi iz Indianapolisa, ki so obiskali prijatelje tudi v Sheboyganu, Wis. Vladni odbor odrodll volitve v Kohlerjevi tovarni Volitve Imajo odločiti, katera u-nlja bo predstavljala delavce Wimhington, D. C. — Federalni delavski odW je odredil v soboto, da se Imajo vršiti de bivake volitve v Kohlerjevi tovarni v Kohlerju, Wis., katera Ae vedno počiva vsled stavke. Volitve naj odloČijo, če bo unl la v Shebovganil, ki je |>odruž-nlca Ameriške delavske, federacije, predstavljala delavce pri kolektivnem |H»gajanju v smishi zakona NtRA. ali bo to funkcijo vršila kompanljska unija, ki se imenuje "Kohler VVorkers' Asso-ciation". Vsi delavci v Kohlerjevi tovarni. ki so bili uposleni dne 7. septembra 1983, ao upravičeni do KlaaoVMhja. Družba ima pet uis Jart/z. Volitve drugih odborov se bodo vršile na prihodnji seji, ki se bo vršila v torek, 2. oktobra, ob 2. popoldne v SND na St. Clair ave. Posle pritožbinskega odseka vrši do prihodnje seje upravni odbor. Z akcijo, ki jo Je ' podvzela Jug. sekcija za brezposelno za varovanje, da se organizira brezpoaelne v njih laatni organizaciji, ao bili člani selo zado voljni in so se obvezali delovati tako. da bo ob koncu leta orga nizanja štela najmanj tisoč članov. Vsi se moramo zavedati, da posamezno ne štejemo nič. Številno organizirani smo močni in nasprotniki nas bodo morali u]K>fttevatt. •Organizacija "Workers Committee on Unemployment" ima obširen program, ki ae tiče koristi brezposelnih kakor tudi uposlenlh. Zato tudi vabimo vse brezpoaelne ln tudi tiste, ki delajo, da se nam pridružijo. Članarina je 5c na meaec; kdor niti 6c ne zmore, ne bo radi tega izključen Iz organizacije. Pridite na prihodnjo aejo 2. oktobra ob 2. popoldne in postanite član ali članica te organizacije. Na vodstva Slov. domov apeliramo, naj nudijo odboru sodelovanje. ko se bo začelo ustanavljati klube po okrožjih. In da ne tahtevajo regularne najemnine Dajte brezposelnim priliko, da al stole sami postavijo In po končani seji tudi dvorano počistijo. Luči ne potrebujejo, ker lahko zborujejo podnevi. 7.s drugo počakajte. če se bo dalo na kak-Vn način napraviti kaj v korlat Člani ne bodo poza-l bili dobrodušnosti ln bodo prej aH slej na en ali na drugi način uslugo povrnili, kajti kolo časa se nikdar ne ustavi. Vsi, ki ste na zadnji seji pristopili, pridno agitirajte za po-jačanje organizacije. Ce ima kateri član kakšno nepriliko s relifno organixacijo, naj predloži pritožbo upravnemu odboru te organizacije, katere urad je v SND na St. Clair ave., staro poslopje. Ix>nfe Zorko, predsednik. Poročilo z obtoka Library, Fa. — Glede dela se ne morem posebno pohvaliti, dasi premogovniki obratujejo nekoliko bolje nego poleti, vseeno pa je Se veliko ljudi brez dela. Nekateri imajo delo, drugi pa morajo čakati, da jih kdo pokliče. Pred kratkim sem obiskala naselbino Gowanda, N. Y. In se ustavila pri družini Dekleva. Gowanda je malo mestece, a zelo prijazno. V bližini sta u-snjarna in tovarna kleja, v katerih je uposlenlh precej dfe-lavcev. V tovarni kleja delajo tudi ženske in mlada dekleta in si tako služijo kruh. Delo Je bolje razdeljeno nego pri nas v Library, kajti delajo skoro vsi, dasi ne poln čas. Nekateri šo doma eden ali dva dni v tednti, drugi delajo štiri tedne skupaj, potem pa en teden počivajb. Opazila sem, da delo ni preslabo razdeljeno, ker dajo vsakte-mu nekoliko zaslužka. V bližini teh tovarn je precejšnje število slovenskin družin, ki lastujejo svoje hiše v ja-ko prijaznem kraju, na Beach st. in Broadway. Tu imajo tudi svojo dvorano, kjer se vrše društvene seje. Ako se ne motim, imajo i inte S govske ali politične brez dovoljenja gl. od suspendira ali izključi. Sledi razprava o mla oddelku in sprejet je > se otroke nečlanov ne ' v organizacijo. Otroke jema do 16. leta in ase 16 centov mesečno. Sledeča tabela kaže \ smrtnine, ki se izplača ali postavnim dedičem ju smrti' zavarovane* mladinskega oddelka: manj kot dve W nad dv* Irt i •• tri lrta ¿# Je lian Hin vr* knt Ako bil čli šest m« sam« r Spr« usta na g« vrte je pi n:i i -« IP flÖ SVETA Vestís B poitabjančevanje Krasa vlada bo otvorila meatCi v Postojni gim-rTfpriliki prinašajo f^ti statistiko, ki naj V u Postojna italijan-Trdijo namreč, da iska občina 7000 J* katerih je 4000 7drugih ožinah Italije, Li samo 3000 prebitih v postojnski ob-•ovorijo slovensko ozi-"I jezika. V to število vse vasi, ki spadajo k občini in ki imajo ka-prebivalcev, tako, da v jnem stanuje 5000 duš, 4000 italijanskih, tako, i Postojni sami bilo sa-Slovencev. stika je seveda potvor-ker J0 prišteli k postojn-i prebivalstvu vso garnizi-je izredno močna—ni čuda, potem izkuhali 4000 Ita-r, kamor so pa prišteli vsaki je v kaki drugi občini rojen, naj bo tudi v slo-' i Julijski Krajini sami. Š-jspokus zna vsak. V res-, po točni statistiki, ki ne , rojaštva, ki je od danes danes v Postojni 4028 od teh reci in piši privan-Italijanov 500, Slovencev finov pa 3528. !| Postojna dobi laško gim-ki bo podobno kakor tol-l, pazinska in opatijska latinske omike ob sveti italijanskih Alp", ka-m žlobudravi "Piccolo". d bomo tudi to prestali in lemlji ostali, ko od laške ije ne bo več ne duha ne in pravo poganstvo [tki proslavljajo desetlet-'Anminzijevega puča, ki je vto spravil pod sa vojsko Ob tej priliki je posetil državni pod tajnik za teles-pjoRicci, ki je 15. okt. iz-ikdim dečkom, ki še trganje hlačke ob šolsko klop R» «ole, puške, radi česar fctično mladinsko organi-I imenujejo "mušketirje" éettieri). Za človeka krte omike je moral biti to hlosten prizor. Puške so i večje od fantka samega, ie v nežni dobi uči, kako ijil sočloveka, in se navzela sovraštva do drugih to, predvsem seveda do Ju-mw "Piccolo", ki to slav-t^isuje z najvznesenejšimi * P'««1 da so te puške s.*katirim danes Italija I soj« otroke!" — Pisec te-J^kega stavka se pač ni F k»l " dovolili kra-"v* prostega pa-predmete. ki ^a>.ati v gotovih l»ana, smo r* "ki okolici, v I1''*'**. Zadnje "i; J*vn» '»rgani ' ;o;irajo \*ako-' *'* ne«e ali pe-"•«nje dovo-11 k 0 so pred u%" ko ustavi- li finančni stražniki in ji odvzeli vso moko. Ta se je zoperstavi-la, najprej je lepo prosila, naj jo pustijo, saj je vendar pošteno plačala. Ko je uvidela, da ne pomaga nobena prošnja se je pričela jeziti in groziti. Finančni stražniki so jo aretirali in jo odvedli v reške zapore, kjer je bila obsojena na eno in pol leta zapora ter na povračilo stroškov. Pet ha zemljev za 560 lir . . . St. Peter na Krasu, 13. avgusta 1S64.—V Materiji je šlo pred kratkem na dražbo premoženje sestoječe iz 5 ha zemlje, z gospodarskimi poslopji za 560 lir. V Markovščini je šlo na dražbo premoženje, na katerem so redili po 8 glav živine in 30 ovac, za 1,700 lir. Sest mesecev zapora za poakušen beg II. Bistrica, 26. avgusta 1934. —Tu je bila obsojena na šest mesecev zapora ga. A. Maraž, žena bistriškega fotografa. Obdolžili so jo, da je poskušala prekoračiti mejo brez potnega lista. Sirotti pred odhodom Gorica, 26. avgusta 1934. — Dnevi Sirotti je vega "božjega poslanstva" v goriški diecezi s? bližajo koncu. Toda kot zgleda ga je to prehitelo in ni še dovršil naloge, ki si jo je nadel in ki so mu jo nadeli. Z vso naglico namešča sedaj, kjer se le da, italijanske duhovnike. Ce nikoli, je gotovo sedaj, ko se poslavja na veliko veselje vsega našega ljudstva, jasno pokazal po kaj je prišel in zakaj so ga poslali fašisti med naše ljudi. Obupen klic glasila fašistične stranke v Trstu Glasilo tržaške fašistične stranke "P o p o 1 o d i T r i e-s t e" je priobčil 7. avgusta milo-doneč članek, v katerem toži in ne razumeva, zakaj da v Trstu ne nastane več nobena nova industrija. Opozarja, da obstoja zakon, po katerem vsa podjetja, ki bi se zgradila v coni Trst, Milje, Dolina, Nabrežina in Tržič, uživajo velike davčne olajšave. Govorilo se je, da se bodo ustanovile čistilnica sladkorja, tovarna aluminija in steklarna, toda nihče se ne loti dela. Trst po italijanski zasedbi ni videl več nobene nove tovarne, stare pa komaj izhajajo, veliko jih pa sploh praznuje in se po njih izpreha-jajo miši. Poziv fašističnega lista čisto gotovo ne bo priklical iz tal nobenega podjetja kljub vsem davčnim olajšavam—s čim pa bo kdo zidal in čemu, saj ni v tej revščini nobeenga konzu-ma in prometa. Trst bo pač propadal dalje, ker kaj drugega ga pod Italijo ne more čakati. Opatija prodaja tramvajske vozove Ljubljani Ljubljana, avgusta 1934.-0-patijska občina preživlja sVoja suha leta. Ze lani je morala prenehati s tramvajskim obratom, kar je brez dvoma najjasnejši dokaz o njenem brezupnem položaju. TTo nam tudi dokazuje jasno koliko in kakšni ljudje prihajajo v to nekdaj svetovno znano letovišče. Najlepše pa je še sledeče dejstvo, ki potrjuje kako nujno rabi ta občina denar: vse svoje tramvajske vozove je namreč prodala pred kratkim roča ljubljansko časopisje je Ljubljana kupila od Opatije 20 dobro ohranjenih tramvajskih voz za 43,000 lir. Da postavimo v pravo luč te številke naj povemo še to, da stane en nov voz pol milijona dinarjev. PISMO IZ DOLINE Skoda od reke Rosandre. — Malomarnost merodajnih činite-Ijev Dolina, avgusta 1984. — Ob zadnjem deževju je spet močno narastla reka Rosandra in nam naredila občutno škodo, ker je odplavila rodovitno zemljo. Poleti ima sicer malo vode in naraste íe ob hudih nalivih, pozimi pa nam leto za letom povzroča veliko škodo in nam odnaša zemljo z najbolj rodovitnega polja naši občini. Zaradi malomarnosti merodajnih činiteljev ni še do danes prišlo do tega, da bi se struga regulirala. Svojčas je bil določen odbor, ki je imel nalogo, da poskrbi za ureditev oz. regulacijo Rosandre. Ta odbor je poskrbel vse potrebne načrte za regulacijo, a oblasti se do danes še niso resno zavzele za stvar. Prizadeti posestniki so bili pripravljeni celo vsak nekaj žrtvovati, odbor pa je zaman prosil. Ne zanima se za to niti občinska uprava, ki nima ne časa ne denarja, ko gre za interese občinstva. 2a vojaške vodovode, ceste, balillske domove, za vse,je dovolj denarja, le kadar je treba našemu kmetu kakšne pomoči, takrat zmanjka vsega. Beda v Maškovljah Muškovlje, avgusta 1934.—Pri nas vlada čimdalje večja beda. Vsi posestni/ki, razen petih, so do grla zadolženi in ni nobenega u-panja več na kakšno rešitev. Letina nam ne obeta mnogo in tako bo tudi letos prišla zima, a naše srambe bodo prazne. Za zemljo, na kateri stoje stra-žamice, plačujejo davek Rateče-planica, avgusta 1934. —Obmejne karabinjerske stra-žarnice, ki stojijo na privatnem zemljišču, last naših vaščanov, so Italijani že pred leti sezidali brez vsakršnega dovoljenja lastnikov. Za to odvzeto zemljišče niso lastniki prejeli do danes Še nikakega plačila, niti odškodnine ali najemnine. Davke za od vzeto zemljišče pa morajo kljub temu v redu plačevati. Nobena pritožba nI pomagala Dutovlje, avgusta 1934. — Viktorija Gorjup, doma iz Kra-nje vasi, je bila med drugimi obsojena na 3 mesece ječe in na plačilo 2,700 lir globe. Vložen re-kurz nI nič zalegel, niti vse prošnje za oprostitev Žene, ki je kot hišna gospodinja neobhodno potrebna v družini. Pred kratkim je dobila poziv, da odsedi določeno kazen. Ker nima ničesar, bo bržkone morala odstdeti tudi določen čas, namesto plačila globe. Naši ljudje si tako, ko se trudijo, da bi nekaj zaslužili, nakopljejo sitnosti in velike stroške. Gorjupova je bila z več drugimi obdolžena, da je brez predpisanega dovoljenja razpečavala doma skuhano žganje. Nova vojašnica Vipava, avgusta 19ÍJ4. — <)b glavni cesti, ki pelje iz Vipave v St. Vid poleg vile Ana, kjer je nova vojašnicr, namenjena baje artiljeriji, nadaljujejo z zidanjem. Zraven glavnega poslopja Tekstilna stavka: - «'•feraUS riftuf«. . Milica pregleduje avto v bližini tekstilne tovarne v Juini Karollni. ljubljanski Maloželezniški druž- delajo nove večje In manjše ob za zelo nizko vsoto. Kot po- jekte. GLASOVI IZ NASELBIN (Nadaljevanj« s 2. strani.) septembra na dnevni red resolucija glede samostojnega glasila. Predložil jo je Jos. Dum, delegat in član odbora za pravila, ki je v daljšem govoru podal vsestranska pojasnila. Nato se je čitalo zadevno poročilo Fr. Cerneta, gl. predsednika, v katerem se je tolmačilo, kako in kje bi st? vzelo denar za vzdrževanje lastnega glasila, da ne bi bilo treba članstvu SDZ plačevati gotovih doklad. To vprašanje je izzvalo ostro debato. Zastopniki društev, ki so dobila navodila proti lastnemu glasilu, so poudarjali, da so proti temu vsled tega, ker so s tem zvezani stroški in posledica bi bila gotovo posebna doklada. Resolucija namreč govori, da bi moral vsak član v odraslem oddelku plačevati dolar na leto za glasilo, kar bi povzročilo težkoče v družinah, kjer je več članov SDZ, drugače pa je za lastno glasilo 90 odstotkov Članstva. Kušlan, glavni odbornik in član odbora za pravila, poudarja, da je kot član tega odbora uvidel, da je več ko polovica članstva SDZ proti sedanjemu glasilu A. D. in proti sedanjemu sistemu takega glasila. Članstvo hoče samostojno ali pa obvezno glasilo in da bo več sporazuma, moramo dati članstvu, kar večina zahteva. Kušlanovo priporočilo je, da postaneta oba lokalna lista, A. D. in E„ glasilo, toda delegatje so proti temu iz različnih vzrokov. Govorijo skoro vsi zborovale! in v govorih omenjajo naročila od svojih društev. Na dnevni red pride povabilo iz Sharon-Farrella, Pa., da se delegacija udeleži v pondeljek zvečer njih priredbe in večerje. Sprejet je sklep, da se skupno odzovemo povabilu, nakar se nadaljuje debata o glasilu. Pri glasovanju se je zbornica z večino izrekla za mesečno glasilo, kar pride v pošte v v prvem tednu januarja prihodnjega leta. Glavnemu odboru se da naloga, da najde sredstva in način, to je, iz katerega sklada se črpa sredstva za krijte stroškov izdajanja samostojnega glasila. Sledi razprava glede dnevnic delegatom in gl. odbornikom. Sprejet je sklep, da so dnevnice kar bo najbrž povzročilo kritiko pri članstvu, čeprav bo malokdo kaj prihranil od dnevnic, ker je dosti prilik za trošl-tve denarja. Na konvenciji Je zelo živo, kajti delegatje opazujejo vsako vedeti. V to silijo interesi posameznika in društva, ki ga zastopa. To je treba pripisovati neredom in problemom v organizaciji v zadnjih letih in radi teh bo najbrž prišlo tudi do sprememb v gl. odboru. Gotovo je, da v pondeljek, 17. septembra, ko bo konvencija pričela z nadaljevanjem dela oh 9. zjutraj, ne bo navzočih vseh zborovalcev. Nekateri ao namreč vzeli v tovarnah samo on-tedenski dopust, drugI ima trgovine, so advokatje, zdravniki in zobozdravniki in ne bodo mogli držati svojih uradov zaprtih. Pričakovalo se je, da bo konvencija končana v enem tednu, a izgleda, da bo šele v sredo, ako vmes ne pride kaj posebnega. Pred konvencijo je še mnogo trdega dela — nerešene pritožbe, razprave o poročilih gl. odbornikov in volitve, ki bodo vzele precej Časa. Prošli petek, 14. septembra, se je. delegacija udeležila zabave v Warren u, O., katero je pri-i redilo društvo št. 32 SDZ. Vse je bilo izborno aranžirano, postrežba izvrstna in tudi koncert je bil imeniten, posebno petje sester Turk, Kadar je nastopil z njima oče, je bilo občinstvo ksr presenečeno. Želim, da bi ti pevci nastopili na slovenskem radloprogramu v Cle-velandu, kajti prepričan sem, da bi imeli naši poslušalci veliko užitka. Na prireditvi v Warrenu so govorili Fr. Cerne, dr. Kern, J. Gornik, Uh> Kušlan, Sune, nekateri drugi člani in psr mestnih odbornikov. Tudi ta večer nam bo ostal v prljetnehi spominu. ' A. Jankovirh. poročevalec. NA' FILMSKEM PLATNU PO 75 KKKIINDAH Senzacija na berlinski radio razstavi Obiskovalci radio razstave v Berlinu so doživeli te dni posebno presenečenje. Državna radio družba je predvajala prvič posebno motorno vozilo, ki Je o-premljeno z vsemi aparaturami za televizijsko filmsko snemanje, oddajanje in podvajanje. S tem vozom bodo v bodoče važne dogodke snemali slikovno ln zvočno ter jih na licu mesta tudi oddajali. Gledalci so se lahko sami prepričali, kako hitro funkcionira vsa naprava. Na strehi voza »o f tkaska rassisvs: Bud Fisher, ki dnevno zabava ljudi a plezanjem po drogot ih, le«t%ah z vožnjo v toboganu po umrtnih. n »»nego« pokritih Hribih ♦ pavlljws« fr«I gvtA: Jih operatorji snemali in že |H> 75 sekundah so te |>osnetke Ish-kretnjo in hočejo vse videti in ,ko gledali na filmskem platnu v I majhnem paviljonu poleg vosa. Prenos od voza v paviljon se j« izvršil preko električnih Žic, toda voz dobi v kratkem še posebno breežično oddajno in spre jemno aparaturo za predvajanje televizijskih filmov. Predvaja pa se lahko takšfn zvočni film v sprejemnem aparatu sli ns filmskem platnu. Tehnični postopek Je v krst-kem naftU'dnji: Kamera na strehi anema kakor običajna zvočna filmska kamera, filmski trak steče nato po posebnem kanalu v notranjost voza, kjer rabi po 20 sekund, ds se razvije, fiksira in sper«*, 15 sekund največ pa potrebuje j>ot<*m, da se osuši in steče preko oddajnega aparata, pri čemar ga sprejemni apsrat preko žičnega voda ali ps brezžično že tvočno predvaja. Oddajni aparat je sposoben, ds pri 25-kratni menjavi slike na sekupdo In preko 1M0 vrst aproži okrog milijon impulzov>t sekundi, tako da nastane v sprejemnem apa> ratu ostra in Jasna slika» ki se ZaMmH to kruh« In dobiti m n *la vi Policija napadla brespoaelne v Arizoni in aretirala 2D oseb; governer jih hoče naučiti — maniré Phoenlz, Arte. — Tri tisoč re-lifnih delavcev, ki so zastavkali v tem kraju sa nekoliko večjo dolo in kot protest proti arogantnemu postopanju reakcionarnega governerja Moeura, so nsme-sto več kruha dobili po glavi, želodce so jim pa napumpall s plinom za bruhanje in s solzav-kami. V tukajšnjem okraju Je na re-lifu okrog 10,000 družin, ki prejemajo po |16 podpore na mesec, in tisti, ki so delazmoini, pa $21. Mnogo druftin živi v barakah, od katerih morajo plačevati $8, uključlvšl elektriko. S preostankom $13 se morajo prell-veti ves mesec kakof pač znajo. Ker oblsstl pri relifnem delu praktlclrajo diskriminacijo — brezposelnim uradniškim delavcem plačujejo le SO esntov na uro ~ so breeposelni poslali do governerja deputacljo s pritoi-baml. Governer Moeur deputacl-je ni hotel videti, nakar so brezposelni relifnikarji sklenili, da zastavkajo. F Metodlstičnl pridigar R, W. Strickler, na katerega so se brezposelni obrnili, ds pridobi "Javno mnenje" na njih stran, Jim je odsvetoval zaatavkatl, Češ, da ni upanja, da bi kaj dosegli. Pomagati jim je hotel na drug ns-čln: posredovati pri relifnlh oblastih za večjo podporo, ker so z $K do $13 na mesec res ni mogoče preživljati brezpoaelnlm družinam. Brezposelni so se vseeno izrekli za stavko in sklicali velik shod, na katerem je govoril Roy Burt, socialistični agitator, ki Je pozival bret|Miselne na solidarnost. Ko se je Imel shod zaključiti, «o pridrveli deputijl in (silicija in pričeli udrihati po stav-kurjih ter Jih razgnsJl z bombami. Aretirali so tudi 29 delavcev, od katerih je 26 pridržanih. pod varščino or je ponovno upoalil 1«! šolskih vodij In 900 novih učiteljskih m/s*i ta dnevne in večerne tečaje. ds s projekcijo povečati na filmsko platno. Vozilo tehta 3.5 tone, vso napravo poganja poseben motor, a v vozu Je poleg aparatur nela vrsta pomožnih naprav, med drugimi tudi svetlobna in Izplrslna ris pr sva. Afltlrajle sa Presvetel PSOSXKTZ torek, 18. Zdaj, je dejal, je «pet vse lepo mirno. In tako uta na vandamski ce«ti «topili gospodični v kočijo, vni so »e veselili čudovitega dne, ne d» bi »lutili od daleč, s polja, zateglo, naraščajoče hr umen je Jjudutva, ki koraka in čigar topot bi Hlišali, če bi priklonili uho na zemljo. — Torej, zdaj je dogovorjeno, je ponavljala gospa Hennebeaujeva. Nocoj pridete po hčerki in boate pri na» večerjali . . . Gospa Gregoirejeva mi je tudi oMjubila, da pride po Cecilijo. ** - — Zanenite ne name, je odgovoril Deneuiin. Kočija se je odpeljala proti Vandame-u, Jeanne in Lucija «ta »e nagnili ven in «e smejali očetu, ki je «tal kraj ceste, a Negrel je galantno jahal za drfečo kočijo. Prevozili «o gozd in krenili na cesto iz Van-dame-a proti Marchiennesu. Ko no Mižali Tartaretu, je Jearme vprašala gospo Henne-beaujevo, ali pozna "Zeleno reber". Ta pa je kljub temu, da je ie pet let živela v tej pokra-jini, priznala, da ie ni bila nikoli tu v Mižini. Okrenili so se torej v tisto smer. Tarkrat je bW na parobku gozda nerodoviten svet, vulkanska pustinja, pod katero je ie sto in sto let gorel neki premogovnik. Okrog tega se je spletala pravljica in rudarji so pripovedovali tole istorijo: Iz nebes je padel ogenj na to Sodomo prav do drobovja zemlje, kjer so vlač-nice uganjaj«* grehote, tako da niso niti utegnile priti na dan in še dandanes gorijo v tem •peklu. TetnnordeČe in poapnele skale so bile pokrite s prhnečim galunom, kakor da so gobave. Iz razpok je sililo in se rumenilo žveplo. Pogumni ljudje, ki so se ponoči drznili pogledati v te razpokline, so se zaklinjali, da so videli v njih plamene in greáne duše, ki so se cvrle v podzemski žerjavici. Blodne luči so tekale po golih tleh ter vroča para se je neprestano kadila in okuževala ta peklenski, copr-niški predel. Toda sredi zaklete tartarteske puščave se je dvigala kakor večno čudo pomladi "Zelena reber" z vedno zelenimi tratami, bukvami, ki se jim je listje brez prestan-ka obnavljalo, polje, kjer je zorelo žito za tri žetve. To je bil priroden toplinjak, ki ga je segreval požar v globokih ležiščih.' Sneg ni tu nikdar obležal. Orjaški šop zelenja se je razcveta! kraj golega gozdnega drevja ta decem-berski dan, ne da bi bila slana ožgala njegove robove. Kmalu je kočija drčala spet po ravnini. Negrel se je norčeval iz one legende in razlagal, kako najčešče nastane ogenj v rudniku tako, da zavre premogov prah; če človek ne more ognje obvladati, gori brez konca, in je omenil neki belgijski rudnik, ki so morali vanj napeljati neko rečico in ga preplaviti. A za treno-tek je umolknil, ker je kočija venomer sreča-vala trope rudarjev. Molče so hodili mimo in tw izpod čela ozirali na to razkošje, ki so se ■mu morali umikati. Zmerom jih je bilo več in koji so morali korakoma preko mostlčka čez ftfarjK). Kaj se je neki godilo, da je bilo toliko ljudstva na cesti? Gospodične so se bale, Negrel pa je jel slutiti, da se mora nekaj goditi uredi te vrveče ravnine, a ko so prispeli v Marchien-nes jim Je vsem odleglo. Iz baterije koksovih peči in iz dimnikov plavžev, ki so bili v solncu, kakor da so ugasnili, se je valil dim, iz katerega so večno pršile saje v zrak. TI Katarina že uro potiskala prepregališča; tako jo je je za trenutek ustavila in V Jean-Bartu Je in rinilu h tinte do oblival znoj, da se Hi brisala obraz. Na dnu odkopa je Chaval s tovariši odkop-ne zasedbi! lomil premog, a ko ni več slišal bobnenja koles, s«' je začudil. Svetilke so slabo gorele in zaradi premogovnega prahu ni ni« česar razločil. — Nu, kaj Je, je zakričal. Odgovorila mu je, da se kar taja in da se ji hoče «roe odtrgati» on pa Ji je jezno zabrusil: — Neumnica, sleci srajco, kakor »mo jo mi! Bilo je v globini sedem sto metrov, na severni »trani, na prvi progi v «loju Desiree-ju, tri kilometre daleč od nakladališča. Kadar »o domači rudarji govorili o tem predelu rudnika, ho prebledevali in skoro šepetali, kakor bi govorili o peklu; a navadno «o le odkimavali, kakor da rajši ne omenjajo te peklenske globine. Bolj ko so se horizonti širili "proti severu in se bližali Tartaretu, bolj so se bližali tistemu notranjemu požaru, ki je zunaj pretvarjal pečine v apno. Ko so dosegli te odkope, je bila v njih povprečna toplota pet in štirideset stopinj. Tu so bili sredi tistega prekletega predela, sredi plamenov, ki so jih mimoidoči videli na plamen skozi razpoke, iz katerih sta puhtela žveplo in strahovita para. Katarina, ki si je bila slekla jopič, se je obotavljala, nato pa je slekla če hlače; tako je zdaj goloroka in nagih stegen spet začela vlačiti hunte, a srajco si je z vrvco zadrgnila krog pasu kakor bluzo. — Tako pojde le malo lažje, je rekla glasno. Dušilo jo je in nekako čudno strah jo je bilo. Zet pet dni, odkar so delali na tem mertu, je mislila na pripovedke, ki jih je slišala še kot otrok, mislila na tiste vlačnice iz starih časov, ki zdaj gore pod Tartaretom, ker so kaznovane za grdobije, ki jim človek ne sme dati imena. Brez dvoma je zdaj že odrasla temu, da bi ver-, jela take neumnosti, toda kljub temu, kaj bi napravila, če bi nenadoma stopilo iz stene dekle, rdeče kakor razbeljena peč, in bi se ji svetile oči kakor žerjavica. Ob tej misli se je še bolj potila. Na prepregališču, ki je bilo kakih osemdeset metrov oddaljeno od odkopa, je prevzemala druga vlačnica hunte in jih rinila Še kakih osemdeset metrov dalje do vznožja «tnmice, kjer jih je odpremljal sprejemnik obenem z drugimi hunti, ki so prihajali z višjih prog. — Zlomka, kako se je pa razkomatala! je dejala ta ženska, suha tridesetletna vdova« ko je videla, Katarino v srajci. Jaz pa ne morem tako, ker mi vlačniki ne bi dali miru s svojimi svinjarijami. — O, kaj to! ji je odgovorilo dekle, mar mi je za dedce! «Preveč me daje. - Spet se je vračala in rinila prazen hunt. Najhuje je bilo ta, da v tem naglobljem irovu ni le zaradi soseščine Tartareta, pač pa še zaradi nečesa drugega vladala tako neznosna vročina. Prišli so blizu nekdanjega, zelo globokega, opuščenega rova Gaston-Marieja, kjer se je bil deset 'let poprej vnel treskavi plin in zanetil sloj, ki je še zdaj gorel za tem ilovnatim zidom. Zagradili so ga in ga neprestano popravljali, da so omejili nevarnost. Ce bi ogenj ni imel zraka, bi bil že ugasnil, a gotovo so pa neznani zračni tokovi oživljali ter je gorel že deset let in segreval to ilovnato steno, kakor se razbeljajo pečnice, da je bil Človek, ki je šel tod mimo, skoro opečen. In prav ob tem zidu ho prevažali hunte več ko sto metrov daleč v vročini šestdesetih stopinj. Katarina se je po dveh vožnjah spet zasopla Na srečo je bila proga široka in udobna, ker je bil ta sloj Desieree eden izmed najde-belejših v vsem revirju. Sloj je meril meter devetdeset, da so mogli delavci delati stoje, toda rajši bi delali s skrivljenimi vratovi, samo če bi imeli le malo več «vežega zraka. — Tak, ali spiš? se je besno oglasil Chaval, ko je slišal, da se je Katarina ustavila. Hudič, da sem dobil tako mrho! Ali boš naložila hunt in ga odpeljala? (Dalj« prihodnjič.) Panamski prekop I>vajMetletnica prekopa med o-hema veleoceanoma. ki je delo združenih moči vseh človeških plemen V letu in mesecu, ko He je začela h vetov na vojna, lf>. avgusta 1914, se Je otvoril Panamski prekop, eno največjih tehničnih. gradbenih d«»l vm»h ča-»ov, ki ga po silovitih delovnih zahtevah prekaša menda nam«» še kitajnki zid. iPred kratkim so <»U»nem z dvajsetletnico vojne proslavili tudi njegovo dvajsetletnico. Prve ladje, ki ho votile Nkoirnj, no rabile vojnim trans-pertom. Od M-ver neg* do južnega tečajnega pasu 1«m i ameriška celina Atlantski 00 an od Paclfič-nega in skoraj v »soji »mlini je ta ločitev tako ozka, da ni čudno, če so Spana ¿e kmalu po odkritju tega atrrnlja imeli v načrtu. kako bi ga pr« « kali in na pravili kratko «vck« med oliema vfflemorjema. Filtp II in Karel V. sta proučevala ta načrt, t«»da izvedba je bila fm tedanje čase tako težka, da so 1*1 Spanci pomagali rajši s kopno sveto pre-iu» Panamske in Nikaragujak« ožine. Pozneje so spoznali Angleži pomen prvotnega španskega načrta, a njih trud, da bi se vsedli na ožino, je bil zaman. Potem so skušali preprečiti vsaj Združenim drŽavam isti namen. V pogodbi 1860 sta se nato obe državi sporazumeli o nevtralnosti eventualnega prekopa. Nekaj časa so mislili bolj na prekop nikaragujskega ozemlja, dokler se ni leta 1879 mednarodna konferenca v Parizu odločila za Panamo. 2e naslednje leto so začeli Francozi graditi pod vodstvom slavnega zgraditelja Sueškega prekopa inft. U*asepsa. V načrtu je bil navaden prekop brez višinskih razlik in zapornic. Toda smrtonosno podnebje in nestalno ozemlje sta v zvezi s sleparskimi manipulacijami uprave u-stvarila takšen položaj, da je po ifasi od rok, nakar so Američani postavili vse skupaj pod vo-aško upravo, ki je takoj izkazala velike uspehe. Seveda pa je >ilo premagati velikanake težave. Neredko so zemeljski plazovi komaj dovršena cAreija zrušili «pet na dno prekopa. Milijone in milijone kubičnih metrov prsti in kamenja je bilo treba na ta način ponovno spraviti iz njega. Panamski prekop ni navadna vodna cesta, kakor so si jo zamislili Francozi, temveč prekop, (i se dviga od obeh oceanov v stopnicah in je v posameznih odsekih zaprt z zapornicami. Iz Karibskega morja vodi prekop do Gatunske zatvornice, kjer se 10 do 20,000 tonske ladje avto» matično, brez hrupa in hitro dvignejo z orjaškimi napravar mi 26 m višje, v umetno Gatun-sko jezero. To jezero je nekako iako obsežno kakor Ženevsko jezero. Ladje nadaljujejo nato skozi prekop do zapornih in dvi-galnih naprav v Pedru, M&ue-lu in Mirafloresu do Tihega o-ceana. V sedmih ali devetih u-rah opravijo pot, za katero je v špansko-ameriški vojni bojna ladja "Oregon" okrog rta Hon-na potrebovala n. pr. 66 dni, da se je združila z atlantskim bro-dovjem pred Kubo. Prekop je 78 km dolg, 14 m globok in na dnu 30 m širok. Do danes je veljal Ameriko približno pol milijarde dolarjev. Promet na njem pa stalno narašča in je že tako velik, da en sam prekop v doglednem času ne bo več zadostoval. 2e sedaj mislijo na to, da bi mu zgradili par, in ni izključeno, da pojde novi pre kop akozi Nikaraguo, kjer je glavna ovira samo vulkansko, nemirno ozemlje. KAKO SE JE OŽENIL BERNARD SHAW Bernard Shaw je na prav <ču den način prišel do svoje žene, milijonarke z zelenimi očmi", kakor so jo nazivali, ko je bila še dekle in ji je bilo ime miss Town-shend. Sloviti pisatelj je bil v tistih časih strasten kolesar. Nekega dne je padel s kolesa in «i zlomil nogo. Bilo je baš pred hišo miss Townshendovt, ki se je takoj za vzela za ponesrečenca. Negovala ga je s takšno skrbjo, da je bilo kar sitno in nekega dne je spoznal, da mu je treba ostati samo še en dan v tej oskrbi in bo svojo lepo strežnico zaprosil za roko. To spoznanje je vplivalo nanj tako močno, da je sklenil pobegniti. Toda bog, ki ljudi druži, ga ni pustil kar tako iz rok. Mladi pisatelj se je bil komaj naučil hoditi ob bergljah, ko se je hotel po francosko posloviti iz nevarne hiše. A že na prvi stopnici je padel, kakor je bil dolg in širok in si zlomil ne samb ponovno komaj popravljeno nogo, temveč še drugo zraven. Ko se je zavedel, je bil že spet v oskrbi svoje lepe zaščitnice. Imel je še toliko moči, da je glavo dvignil in za-mrmral: "Ali se hočete poročiti z mano?" In ko je odgovorila "Dal" se je zopet onesvestil. bila tedaj še pokrajina kolumbijske republike, ki ni hotela dati koncesije. Yankeeji so jo kaznovali enostavno tako, da so podpihali v Panami revolucijo, ki je napravila deželico "samostojno". Panamski revolucionar ji so ozemlje okrog prekopa vsemi suverenitetnimi pravicami odstopili Združenim državam. Američani so se od francoskih izkušenj nekaj naučili in so za-čeli svoje delo drugače. Najhujša ovira so bila nezdravo, t mrzlico okuženo podnebje, ki je v francoski gradbeni periodi zahtevalo 30,000 življenj, in geološke posebnosti zemeljske ožine. Zemlja je tam nenavadno rahla in usipljfva. Američani so prvo oviro odpravili na ta način, da so vsa obsežna močvirna o-semlja polili s petrolejem, ki je uničil nevarne komarje, in oeu- ANGLE&KI UDAREC ITALIJI Hud sunek italijanakim a^p i racijam na Malti osmih letih dela prišlo do atraš- šilL Zdravstvene razmere po teh nega poloma, ki ima svoj odmev| ukrepih so bili povoljne. Spočetka Je bilo sicer težko dohiti delavcev, a ko so Američani ponudili visoke plače, so začeli prihajati od vsepovsod belci, črnci. še danes v tehničnem izrazu za taktne v rute polomov: "lianama". Veliko francoskih javnih funkcionarjev, ministrov, «ena-tur je v, poslancev je takrat prišlo pred sodnike. Delo Je potem počivalo do I. !90:t. ko so ga vsete Združene države v svoje roke. Psnama je mogočih drugih narodov, tako da Je Panamski prekop v resnici delo združenih moči vsega člo- Governer Malte je izdal te dni proglas, s katerim postavlja malteščino 1. oktobra kot uradni jezik na sodiščih namestu italijanščine. Upravni jezik ostane angleščina, v kateri se bodo sestavljali tudi zakoni, a oblasti bodo skrbele za takojšnje uradne prevode teh zakonov v maltešči-no. S tem odlokom je maltešči-na po 60 letnem boju dosegla u-radno priznano mesto na otoku. Governer pojasnjuje ta sklep s tem, da so vladale doslej v sodni praksi velike zmešnjave, ker večina strank ni mogla slediti i-talijanskim razpravam. Komaj 15 odstotkov Maltezov razume italijanščino, angleščina Je ljudem na vsak način bolj domača nego ta jezik. V krofih opozicije, ki je Italiji naklonjena, vlada veliko razburjenje. Pričakovati je namreč, da bodo oblasti nadomestile italijanščino z malteščlno tudi Indi, Kitajci In pripadniki vseh drugih upravnih strokah. Tudi Povzročitelj vnetja slepiča Mikrobi iz zobnega mesa.—Najnovejše bakteriološko odkritje Lovci za mikrobi so v zadnjem Času zabeležili zopet velik uspeh. Izsledili so povzročitelja vnetja slepiča, ene izmed bolezni, ki se jih ljudje najbolj boje. 2e prej so v slepiču našli cela gnezda bacilov, a da bi bili ti povzročitelji bolezni, ni nihče prav verjel, saj živijo isti mikroorganizmi v ogromnih množinah tudi v popolnoma zdravem črevesju, pa vendar ne povzročajo nobene škode. Zadovoljili so se s hipotezo, da utegnejo ti neškodljivi bacili pod nekimi neznatnimi pogoji postati vendarle zelo nevarni, a dokaza za to hipotezo ni bilo. Sedaj pa je napravil bakterio-log prof. Gins zanimivo odkritje. Dognal je namreč, da so lovci za povzročiteljem nevarnega vnetja napravili to majhno napako, da so pustili med odvze-tjem bacilov iz odrezanega slepiča in nastavitvijo kulture v laboratoriju preteči preveč časa, pol ure in še več. V tem času je poginila večina klic in teh seveda ni bilo mogoče več vzrediti. Prof. Gins je storil drugače, Skrajšal je ta čas na minimum in je tako ugotovil polno vsakovrstnih bacilov, ki ne ljubijo ne zraka, ne svetlobe in ki jih prej v vnetem slepiču nihče ni opazil. Ti bacili po vsej priliki ne gnezdijo v zdravem črevesju in so tedaj v vzročni zvezi z vnetjem. Kar pa je najbolj čudno, je to, da jih je Gins pri obolelih osebah našel ne samo v slepiču, temveč tudi v — ustih.To je u-gotovil v vsakem izmed preiskanih primerov. Očitno je, da so se škodljivci naselili najprvo tu in so potem po krvnih poteh dospeli v slepič ter povzročili vnetje. Ginsovo odkritje je presenetljivo, a vendar ni nepričakovano. Baš v zadnjih letih se je nauk o boleznih, ki imajo svoj izvor v ustih, zelo poglobil. Ta nauk pravi, da se v ustih, zlasti ob koncih zobnih korenin tvorijo Čikaška razstava: Zmagovalci v radio konteslu ki 8. septembra in katerega se Je udeležilo okrog 8000 ose majhna, samo roentgen« znavna ognjišča gnilo trajna nevarnost za v< zem. Zobom in ustom ne škodujejo posebno, se odtod širijo bakterij po vsem telesu in p vsakovrstne trdovratni kakor revmatizem v skl t je obisti, bolezni žolči bolezni se povračajo na boljši zdravniški obrav no znova — baš zato, svoj izvor popolnoma < go tam, kjer se kažej je ta izvor tako težk6 Sele če se izderi zobn na, ki vsebuje te, bacile bolezen kakor presekal •Navzlic pretiravanju počeli s tem spoznanj v Ameriki, je zdravilni darle bilo v veliko poi veliko pomoč bo zdravi j tega slepiča tudi Ginso tje o istovetnosti me bacili ob zobeh in v sle dicina je dobila tako u orožje v roke, da se ti bolezen ozdravi in odp Neprebavnost odpri —Sedaj lahk Mr. J. K., lfontr«], Canada, pi Mfftl lavriUn uaprh t viitti TONE. Ima v#č "prt*" in mi ielodcu. Sodaj lahko jrj vm alabih posledic. To ni kak« i t «ni ved j« on to prostovoljno Veliko drugih pova ¡«to, o n NUGA-TONK j« i« m nota Ma bavnemu aiatrmu Jt idravriil vaebuje zdravila. ki o jahajo bavnih organov. Ako imatr ta imate aitnoati vsled prebavM ■It« NUGA-TONK. SpmmN I par dneh. Mi amo gotovi, d« poroiili tudi drugim, Knu n Ijenje ta en dolar. Na prodkj nah, vrnemo va» denar ako ni a uapahom. Odklonite ponarrdb Proti aaprtmei viemite- l'CA odvajale«, žic in KOc. SLOVENSKA NAHOD PORNA JEDNC izdaja svoje publikaci posebno list Prosveta ter potrebno agitacij društev in članstva in gando svojih idej. N ne za propagando drt pornih organizacij. V ganlzacija ima običaji glasilo. Torej agitator! In naznanila drugih organizacij in njih dni se ne pošiljajo listu P Ali ste naročeni na •Prosveto'? Podpira jt« TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA faiiatičnt kroge v Italiji Je aklep malt**ke vrhovne oblaati zelo razburit, a pravega duAka ni to veMva. Delo Je Alo spo^-tlu po- rasburjenje ne upa dati. v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode. vilitnif'' knjige, koledarje, letake itd. v alovenikem. hr slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CX &N.PJ.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V« pojasnila (UJ. vod.tT« t»»*«™ On« , onijtkf» dfl« pr»» mi* PiliU po iafomMMM;« «» B*',or: S. N. P. J. PRINTE1 2657-59 SO. LAWNDAI E A".v Telefoa Rock*ell 4*W CHICAGO. Itk Taa M dob« aa Ulj« ta4