ИдГдшапкепБо^с
Verta« «nd SobrtetlMtui«; fOrngMKurt, Bimmwokdmg U, РовШећ 116 t Bememwate w«hm мИПмг) шшаШећ ВМ t,— frtl Haw (tloacAlMUIcb RM OM ^wUHgHbtU A MiniMiiilMBiiw te Mtang Mr dtn iwwlhtolgnodea Waoak. w##6*i nur tiiliilfllliii wid aw Ma Ж. dM ImWtmniTin liooiato апджкжшпеп
M.

4. Jatogang
Poleg Tsakega stoji Fiihrcr
Xajboljsi ioTariš, оротш|ета1ес in pospešitelg hkrati — 30. april kot dan priznanja
Vemo, kaj aam je Mhrer, In v»mo kaj pomeni Fiihrer za Evropo. 2e davno smo doumeli ▼ globljem smislu, da je v njegovem delu vsebovana in z njegovim bitjem dana nepremakljivo v sedanjosti in bodočnosti vsota največjega in najbogatejšega razmaha nemške življenske In oblikovalne sile in vsota nemške zgodovine. Vemo tudi, da je bila ta vojna v resnici nepreprečljiva in neizogibna in da se je ne bi mogli izogniti ne mi ne svet: kajti stavila je z demonskim raz-brzdanjem vseh sil porušen j a, razkroja in krvavega uničenja zemljino ia ves svet pred "Ujno in nedeljivo odločitev. Tako morajo ob vsaki uri in vojni biti hvaležni usodi, oa nam je za dobo naše največje in najtežje preizkušnje rodila Ftihrerja, ki nas je 'emo s svojim delom in s svojim bojem napravil tako neizmerno močne z notranjimi in zunanjimi silami, da м lahko čim največ (kažemo.
Vemo, da za nas v tej vojni, ki jo podpihuje svetovno sovraštvo večnega Žida, ne 9re samo za življenje ali smrt nas vseh, ampak v edinstveni obljubi za našo največjo nemško spolnitev. Vemo, da ne gre pri od-Vrnitvi nov^a skupnega strašnega Džingi-»kanovega in Ahasverjevega naskoka samo bodočnost ali pogin Evrope, ampak za nov, pristen red in novo ustanovitev usode Celotne Evrope. In vemo, da se т t^j vojni hkrati oblikuje podoba sveta od jutri. Velika *ila, W je sploh ustvarila pogoje, da se ubranimo sodobne apokaliptične nevarnosti in 1® zatremo, je pa vezana na ime AdoHa Hitlerja in je učinek njegove mogočne osebnosti in njegovega edinstvenega delal
Tako visoko stoji Fiihrer v tem času ne-''oglbne odločitve in že dolgo nad dobami.
to je osrečujoči čudež nemškega vo-oVfeljšlva: izraere njegove svetovnozgodo-vinske enkratne voditeljske osebnosti ne jnorejo zadušiti našega osebnega razmerja do njega, globoke notranje povezanosti vsakega Nemca z njim. Kakor sicer mogočno zveni ime Adolf Hitler Zemljini in njenim narodom — mi ga smemo z občutkom, ki s polno iskrenosti in brezmejnega zaupanja fazgiba naša srca, vprav sedaj imenovati našega Fvihrerja! Človeško smo mu tako blizu, kakor je on blizu vsakemu izmed nas.
Kar v resnici nastajajoča evropejska fronta naših zaveznikov in prijateljev pri njem ravno tako močno občuduje, kakor to sovraži in česar se boji židovska svetovna fron-& sovražnih sil. Je tole: da je ustvaril iz svojega življenjskega dela v brezmadežni čisto-nemško silo na znotraj in na zunaj, tako ""J^no kot še nikoli, da je dal stoletju zgled '^®*llne moči pravega socializma in da ]« Ustanovil ReicA ia s tem jedro Evrope na novo in trdneje, kako. kdajkoll. Tako ga gle-«« tvet X visokim občudovanjem, ali pa s pe-*l»nskim sovraštvom. Mi pa gledamo nanj nkrati polni prave ljubezni, in zaradi
tega smo v ljubezni najgloblje povezani z našo dolžnostjo do Fiihrerja.
Zato hočemo na dan, ko nam je vsem pred 55 leti podarila usoda Fiihrerja, izreči usodi svojo najglobljo zahvalo in priznati veliko ljubezen in zvestobo do Fiihrerja. Kakor zelo sicer nadkriljuje dobe, vendar ne stoji v osamljeni veličini nad nami, am-
pak stoji sredi naroda, sredi nas vseh in poleg vsakega izmed nas — najboljši tova-riš, pa tudi zaradi nas samih in zaradi Evrope ter njene bodočnosti neumorni opominjeva-lec do najvišjega napora in neizprosni po-speševatelj vse moči največje dolžnosti.
Čeprav je hud in trd boj, ki ga moramo danes prestajati — vemo, da bije najtrši boj
Fiihrer izmed vseh Nemcev.Kajti on nosi odgovornost, in breme njegove odgovornosti, ki mu ga je naložila usoda z njegovim poslanstvom, je večje kakor je bilo kdaj naloženo kakšnemu velikemu vodji naroda zavestno in r neizbežni odločitvi glede bodočnosti ne samo njegovega lastnega naroda, ampak tudi vse Zemljine. Njegovo poslanstvo nas vse obvezuje, in mi se hočemo, ko se vpetič v tej novi večji svetovni vojni ponavlja Fahrerjev rojstni dan, tem trše, neomajneje, trezneje in hkrati bolj verno priznati k svoji dolžnosti, najsi bo tudi težka, kajti moramo jo izpolniti, da bo živela Nemčijal
Fiihrer je vest vsakogar izmed nas, nepodkupljiva in neizprosna vest, ki je vrhovna mera vsega našega dejanja in riehanja ter bojevanja. In če nas nihče ne bi več videl — pred to vestjo moramo preizkusiti same sebe in vršiti svojo dolžnost, tudi v brezimni samoti zadnjega bojevnika, na zgubljeni postojanki in zadnjega tvornega človeka v mogočnem kolesju našega dela za zmago. Kar bi sicer menili, da ne moremo prestati, ali dovršiti v svojem osebhem doživetju, v svojih bojih in trpljenju ter v najbolj zasebnem življenjskem področju — zaradi te vesti in zaradi naše ljubezni in naše vere v Fiihrerja moramo to storiti in to tudi lahko storimo ter imamo moč za to.
Tako je Fiihrer, njegov velik zgled in po njem oblikovani svetovni nazor naše dobe najgloblji in najskrivnejši vir naše moči.-Kako bridko je za FUhrerja, njemu; čegar globoka človeška dobrota in čegar sveta ljubezen do nas vseh, kot njegovemu narodu in zlasti' do otrok tvori osnovo njegovega značaja in njegovega dela — tako bridko je tudi zanj, če mora zahtevati od nas najtežje in сеПб od žen in starčkov ter otrok v pokrajinah, ki trpe zaradi zračnega terorja, ne moremo presoditi in iiam tudi ne pristoja, da bi se o tem prepirali. Toda vemo, da ne zahteva od nas nič več in nič manj, kakor je potrebno, namreč da odvrnemo stisko in pridobimo zmago, življenje in bodočnost nas vseh ter veliko spolnitev.
Na dan, ki je kot Fiihrerjev rojstni dan zahvalni dan vseh za enega, največjega, se hočemo priznati z najglobljo silo svojega srca k naši nemški usodi in z neomajno, neizmerno ljubeznijo obnoviti obljubo naše zavestne in zato neoniajne dolžnosti kot Nemcev v dobi največje preiskušnje, kajti Fiihrer hoče našo hvaležnost samo v edini obliki našega lastnega najvišjega izpolnjevanja dolžnosti proti Nemčiji in Evropi! Tako smemo ta dan enkrat biti m i tisti, ki damo, in on tisti, ki prejema. Toda to, kar sprejme od nas, on spremeni, kajti to je bistvo in tajnost njegovega voditeljstva, v učinkujoče silo za naš največji evropejski sodobni bo), v katerem nas bo skozi doline in višave vojne dovedel do gotove zmage!
Kurt Мавтапп.
JZ ZČT...... Mklerla Emanneta ie doletela usoda Izdajalcev
Иш, 18. aprila. Garda Švicarjev je našla v *4cstinski kapelici peklenski stroj, ki je teh-'«1 devet kilogramov. Razstrelivo je btlo **rtto T lesenem zaboju, ki Je izviral ii za-*flstije in stal pod veliko stensko sliko Michelangela »Sodni dan«. Preiskava Je dogna-da je stroj natančno tako konstruiran ka-tisti angloameriSkega porekla, ki jih JJPorablJajo Titove tolpe na Balkanu. Vati-kanskl krogi In rimske cerkvene oblasti ni-*akoT ne dvomijo, da gre za komunističen
®tentat.
Na podlagi tega dogodka bo Vatikan v bo-
°6e najstrože zastražen. Torbe, kovčege in smejo v Vatikan prinesti samb, če le garda Švicarjev preiskala. V Rimu so j^^epričanl, da gredo taki atentati za tem, da jj^***^varlli nemir in nered, zlasti spričo dej ke*' postaja položaj Angležev in Ameri-P""' Nettunu vedno te-
za Obersta grofa StraHiwltza
■•rlu
15. ' 18. aprila. Fiihrer je podelil dne Schwe'*/"* odlikovanje Elchenlaub mit deg	und Brillanten zum Rltterkreuz
briljant*Kreuzes (hrastov list z meči in ža) Ob ^i(e)kemu križcu železnega krl-vsrjtjy	grofu Hyazinthu Strach-
YowL. »ekega bojnega odred«, kot IJ. ofeorelMM s*#.
Bivši kralj je zaigral svoje pravice - Pod močnim pritisliom Mosiive
Ženeva, 18. aprila. Po predležečih komentarjih Reuterja o odstopu Viktorja Emanu-ela se da jasno spoznati, da stoji bivši kralj pod močnim pritiskom Moskve. Reuter to sramežljivo omenja s pripombo, da je Imenovanje Umberta za »namestnika v Italiji« posledica zahtev italijanske opozicije, da naj bi Viktor Emanuel odstopil.
V enakem smislu se glasi drugi Reuter-jev komentar, ki ve iz posvetovanj zveze strank povedati, da so bili govorniki vseh strank uverjeni o tem, da je potrebno »za vstop demokratičnih moči v vlado«, da vlada predhodno formalno odstopi. Najbolj trdovratna skupina so »akcionisti«, ki zelo sumljivo gledajo na novo politično smer, ki so jo sprožili komunisti.
Slednjič kaže tudi izjava Sforze na sile, ki so vrgle Viktorja Emanuela iz sedla. Sforza, ki Je, ko se je spet pojavil v Južni Italiji, vedno napadal kraljevsko hišo, je odgovoril Reuterjevl pisarni na vprašanje o prvi reakciji koraka Emanuela, da je to na strani kralja bridka odpoved. Italija bo nekega dne spoznala, »da je končno izpolnil svojo dolžnost«.
Viktor Emanuel je doživel torej isto. kar so morali pred njim preskusiti drugi izdajalci njegove vrste. Naj bedo omenjeni le Darlan, Pucheu in tovariši in sedaj Giraud, ki so po izvršeni izdaji bili od strani tistih, ki so jim bili to ukazali, poslani v puščavo, v kolikor se jim ni, kakor v primeru Pucheu, primerilo kaj hujšega. Italijanski kralj iiHajalec
dobi sedaj zahvalo hiše Churchill-Roosevelt, i" se otrese svojih pomagačev, ko so le-tl izvršili poverjeno jim nalogo. Ta brca je bila Ennanuelu gotova od prvega dne, ko je izdal ®voj narod sovražnikom Italije.
Zadnja značilna geita
Rim, 18. aprila. Pred svojim odstopom je izdal Viktor Emanuel II., kakor to javlja oddajna postaja Bari, amnestijo za vse, po fa-sizrau kaznovane politične zlačine, vključiv-. morilce. Južnoitalijanski časopisi poroča-jo, da se bode samo iz Sovjetske zveze vrnilo 30.000 komunističnih beguncev.
Tako je pozneje...
Lastno poročilo vH Krainburg, 18. aprila. Anglo-amerikan-ske okupacijske oblasti v »osvobojenih« pokrajinah Južne Italije dovoljujejo italijanskemu prebivalstvu 75 g kruha na dan, to je več kot en četrt manj tega, kar dobi vsak Nemec in Gorenjec Odveč je omeniti, da imajo Angleži, Amerikanci in Zidje, ki v svrho tihotapstva preplavljajo Južno Italijo, popolnoma dovolj kruha, kakor tudi vseh drugih živil. Ravno tako malo kakor za prehrano, se anglo-amerikanske okupacijske oblasti tudi zanimajo za zdravstvene razmere domačega prebivalstva. V Južni Italiji razsaja nevzdržno malarija; ne pribavijo In BO izdajajo nobenih protisredstev.
Lastno poročalo vH Krainburg, 18. aprila. Angleški novinar Fuchs popisuje v portugalskih časopisih razmere v Smolensku po vkorakanju bolj. ševikov in njim sledečih oddelkov NkWd (prej Ceka In GPU). Boljševiške oblasti prvotno nikakor niso hotele dovoliti, da bi angleški poročevalec potoval v Smolensk; to se mu je šele posrečilo, ko je bil plačal veliko podkupnino. V Smolensku je imel občutek — tako pravi Fuchs — kakor da se n«-haja v podzemlju. Veliko mesto Je bilo videti popolnoma prazno, razen vojaštva; samo trupla obešenih vise na vseh trgih in cestah. Previdnejši meščani so pri umiku nemških čet zapustili Smolensk kakor tudi veliko drugih mest. Naivneži, ki so bili mislili, da so se boljševiki spremenili in postali iskreni nacionalisti, ter da hočejo osvoboditi Rusijo »od tujega jarma«, so bili kmalu razočarani, ko so prišli oddelki NkWd, večinoma pod poveljstvom Zidov in Židinj in začeli s svojimi terorističnimi pokretl. Nešteto mirnih meščanov je bilo zaprtih, mučenih in ubitih, ker so bili na sumu, da so pomagali Nemcem. V resnici pa gre za načrtno iztrebljenje nevarnih očividcev, ki bi lahko pripovedovali svojim rojakom, kako se čisto drugače in neprimerno bolje živi pod »strašnim necionalsociallstičnim gospostvom« nego v sovjetskem »raju«. Navzlic vsem Stalinovim slovesnim izjavam o spravi komunizma s, cerkvijo preganjajo boljševiki slej kot prej zlasti duhovnike in njihove obitelfL Tako porod« апдШк! ottvided
stran *. — itw. 80.
KARAW4NKEN BOTE
Sreda, 19. aprila 1944.
Vera v zmago se vidno bol| uir|u|e
Tehnična komisija trozveze je zasedala v Tokiu - Važni zakllučkl o skupnem bojevanlu do končne zmage
Tokio, 19. aprila. V uradnom •tanovanfa cesarikaga iaponakaga miaistriktga pred-aadnlka generala To|o, le je aestala tehnična komiiija držav trozveze k seji, h kateri je bila od ftrani generalne komisije tokrat pritegnjena tudi vojaška komisija.
Potemtakem so bili prisotni razgovorom razen članov generalne komisije, namreč cesarskega japonskega ministra zunanjih zadev M. Shigemitsa, poslanika Velikonemike države H. G. Strahmerja, odpravnika poslov republikansko fašistične Italije O. Principi-nI j a, tudi številni vojaški strokovnjaki
Glede na važnost sestanka sta bila osebno prisotna cesarski japonski ministrski predsednik general To j o In cesarski japonski mornariški minister admiral S. Shimata.
Vsi prisotni so v odkriti Izmenjavi misli izrazili svoja mnenja v pogledu ukrepov, ki so potrebni, da bi skupni vojni napori Japonske, Nemčije, Italije in njihovih zaveznikov dovedli do končne zmage. Posvetovanja so dovedla do popolnega soglasja pojmovanj.
V	začetku seje tehnične komisije trozveze Je ministrski predsednik Tojo podal pregled o splošnem vojnem položaju. Sicer sta Amerika In Angleška«, tako je izjavil Tojo, »ki sta v začetku vojne doživele poraz za porazom, v zadnjem letu objavile nasprotni napad od vseh strani na iztoku in na zapadu periferije in v območju sil osi in v naporu vseh sil skušale napasti, aH nikoli jima ni uspelo, da bi pretresle naše močne postojanke. Nasprotno, vera v končno zmago naših držav in nepremagljivosti naših postojank se je od dne do dne vedno bolj utrdila.
Z občudovanjem zasledujem junaško borbo nemških čet v Evropi.
V	vellkoazljskem prostoru varuje Japonska važna ozemlja na Jugu, in uniči namene Angležev in Amerikancev, da bi napadli kontinent ali Pacifik. Stališče Japoncev, ki zajamčl končno zmago. Je dnevno Jačje zaradi popolnega sodelovanja vzhodnoazijskih držav in narodov in zaradi stalnega napredovanja Izkoriščavanja bogatih ležišč surovin prostora.
Japonska oborožena sila je z dejansko pomočjo Burme in ramo ob rami z indijsko nacionalno armado prestopila burmansko-indijsko mejo In prišla v indijsko ozemlje In Je tam korak za korakom dosegla vojaške uspehe.
Nemški poslanik Stahmer je govoril v seji komisije trozveze v daljših Izvajanjih o političnem položaju. Čvrsto vezana skupnost vseh držav trozveze, tako je Izjavil poslanik je najbolj važna obramba končne zmage. Prizadevanja naših sovražnikov v zadnjih mesecih, da bi omajala posamezne evropske države, ki pripadajo k naši zvezi, po lažnivih vabljenjih in vzbuditvah upov, niso uspela. Evropski zavezniki Nemčije so izjavili, da Jih samo neločljivo sodelovanje z Nemčijo varuje pred voljo uničenja od strani sovražnih sil. O tem duhu sodelovanja, edlnstvu in volji do zmage trozveze dokazuje tudi današnji sestanek.
Nemčija Je ravno v zadnjih tednih ponovno dokazala, da Je poklicana kot varuh evropskih narodov proti navalu uničujočega boljševisma. Državni minister zunanjih zadev. pl. Ribbentrop je pred nekaj dnevi iz-
Kal pravi sovražnik?
»Trdnjave so nedotaknjene«. »Vojna je Se daleč od tega, da bi bila dobljena«. Je svaril ameriški minister mornarice v nekem govoru, ki ga je im-el v petek. »Čaka nas še cela vrsta resnih žrtev. Pri obeh velikih sovražnikih so še nedotaknjene njihove trdnjave. Predreti njihove okope bo zahtevalo večje napore, kakor smo jih dosedaj imeli kjerkoli«, je rekel Knoz dobesedno.
javil, da brani Nemčija Evropo ob Dnjestru in da nemški vojak romunsko zemljo ravno ' tako fanatično brani kakor svojo domovino. V Italiji je nemška oborožena sila odbila težke napade Anglo-Amerikancev In posebno pri Cassinu dosegla obrambni uspeh, ki pomeni za sovražnika veliko razočaranje. Obrambo vseh drugih evropskih pokrajin Je Nemčija zavarovala proti vsakemu sovraž-
nemu poskusu invazije. Nemška fronta т domovini je vzdržala z občudovanja vrednim junaštvom teroristične napade. Delovna sposobnost nemškega vojnega gospodarstva s J ni samo obdržala, ampak še cel6 povečala.
Pregled splošnega položaja, tako je izjavil nemški poslanik zaključno, nas vodi do spoznanja, da nas čaka odločilna doba vojne. Cas zahteva skrajni naoor vseh sil oborožene sile In domo^kne, najožje sodelovanje naših narodov in pripravljenost na vsako žrtev. Ti predpogoji so dani pri naših v trozvezi zedinjenih narodih. Vrh tega pa se bojuje in dela vsak pripadnik naših narodov z občutkom dolžnosti do naših padlih vojakov in V veri v boljši svetovni red, da mora napeti vse sile, in v neomajanem prepričanju, da je končna zmaga naša.
Trdi boji pri Tarnopolu
Pri Stanislavu bollševlkl vrženi nazal - Bombardlranle oporišča na otoku Vlsn
Oberkommando der Wehnnacht je dne 17. aprila objavilo:
Na sebastopolskem bojišču so se zrušili sovražni napadi pred našimi novimi položaji. Ob spodnjem Dnjestru so spodleteli ponovni poskusi boljševikov, da bi razširili svoja mostišča in se ustalili na drugih mestih ob zapadnem bregu reke. Severno In severozapadno od Jasija smo odbili močne, po oklopnjakih podprte sovražne napade.
V prostoru Delatin — Stanislav stoje ogrski odredi Y boju z boljševlškimi silami. Nemške čete so vzhodno od Stanislava vrgle trdovratno se braneče Sovjete Južno od Dnjestra še dalje nazaj. Sovražne nasprotne napade smo odbili. V odseku ob Stripi so odredi vojske in Walfen-^^ odpravili neko sovražno mostišče in se ubranili boljševlških napadov. Pri Tarnopolu so naše čete v trdih bojih od zapada sem vdrle v sovražne topniške položaje in prevzele en del hrabre mest-
ne posadke, ki se je po ukazu prebila proti zapadu. Drugi deli se še trdo bore proti sovražni nadmoči. V teh bojih smo uničili 19 sovražnih oklopnjakov in 31 topov. V zadnji noči so močni odredi bojnih letal napadli železniške cilje v Severni Ukrajini. Jugozahodno od Kovla smo kljub težavnim terenskim prilikam vrgli boljševike nazaj.
V mostišču pri Nettunu smo zavrnili krajevne sovražne napade. Od južne fronte poročajo samo o delovanju Izvidnlških in udarnih čet. Močan odred težkih nemških bojnih letal Je v pretekli noči z dobrim uspehom napadel sovražno oporišče na otoku Visu pred dalmatinsko obalo.
Skupine sovražnih bombnikov so dne 16. aprila in v pretekli noči izvršile zastraho-valne napade na mesta Belgrad, Budimpešto in Kronstadt. Posebno v stanovanjskih predelih so nastale škode In zgube med pre-valstvom. Nemški In romunski lovci ter protiletalsko topništvo so sestrelili 17 sovražnih bomnikov.
Madal*nie prodiran'e na$lh napadnih odredov
Junaški odpor nemških čet v Tamopold - Visoke krvave sovjetske zgube pri Sovlu
Oberkommando der Wehrmacht j« dne 16. aprila objavilo:
V jugozapadnem delu Krima so nemške in romunske čete v trdih bojih ustavile za našimi premikanji pritiskajoče boljševike In u-ničile 28 sovražnih oklopnjakov. V silnih zračnih bojih In po protiletal»kein topništvu
smo sestrelili 36 sovražnih letal. Ob spodnjem Dnjestru in pri Orheiju so se ob odporu naših, po zračnem orožju odlično podprtih čet. Izjalovili številni sovražnikovi napadi. Krajevne vdore smo zajezili V zadnjih dnevih se Je tukaj posebno odlikovala 7. stotni-j« 11. polka oklopnjaških grenadirjev, ki jo vodi Oberleutnant Henk. Severozapadno od Jasija 80 naše čete zadale boljševikom pri krajevnih sunkih visoke krvave zgube.
Vzhodno od Stanislava smo vrgli sovjetske bojne skupine proti jugu nazaj. Ponovni sovražni napadi v odseku ob Stripi so se izjalovili. Zapadno od Tarnopola šo naši napadni odredi, podprti po bojnih in bombnih letalcih, v srditih bojih prodirali naprej. Tarno-polska posadka se ob zadnjem robu mesta
Se dalje Junaško upira vedno znova navale-čim Sovjetom. V pretekli noči so močni odredi najtežjih nemških letal napadli kolodvor Sami. V prostorih, kamor je bilo merjeno, so opazovali številne eksplozije in požare. Južno od Pskova Je sovražnijc s podporo oklopnjakov In bojnih letaJeev tudi včeraj ves dan napadal. Bil Je zavrnjen z visokimi krvavimi zgubami. V obeh zadnjih dneh smo tam uničili 72 oklopnjakov.
V mostišču pri Nettunu je sovražnik Izvršil močnejše sunke proti nekaterim izmed naših izpostavljenih oporišč jugozahodno od Littorlje, ki smo jih mimogrede zgubili, a в protisunkom zopet osvojili. Na ostalih frontah je potekel dan brez posebnih dogodkov.
Severnoameriški bombniki so napadli včeraj več krajev v Romuniji in obmestje Bukarešte. Nastale so škode na poslopjih in zgube prebivalstva. Nemški in romunski lovci ter protiletalsko topništvo so po dosedanjih poročilih uničili 20 sovražnih letal, večinoma Stirlmotorne bombnike. Pri sunkih severnoameriških lovskih skupin proti Se-
verni in Srednji Nemčiji smo dne 15. aprila sestrelili 31 sovražnih letal. Pri obrambi teh napadov so se posebno odlikovale lahke baterije protiletalskega topništva zračnega orožja, pomorsko protiletalsko topništvo In pristaniški zaščitni čolni.
Wehrmacht m.
Hodi boji na Krimn
Oberkommando der Wehrmacht ]• iđne IS. aprila objavilo;
Na Krimu so se nemške in romunske čete v trajnih bojih proti ostro pritiskajočemu sovražniku odstavile dalje proti jugozapadu. Mesti Feodozija in Simferopol sta bili izpraznjeni. V času od 8. do 13. aprila so uničili odredi vojske, zračnega orožja in pomorskega topništva 285 sovražnih oklopnjakov. V hudih bojih zadnjih dni so se posebno odlikovali bojni odredi pod vodstvom Majorja SchrSderJa in Hauptmanna Heidelber-ga. Ob vzhodnem Dnjestru so Sovjeti poskušali razširiti svoja mostišča na zapadnem bregu reke. Vse napade smo odbili v takojšnjih' protisunkih. Zračno orožje Je z močnimi silami bojnih in bombnih letalcev poseglo T obrambne boje na Krimu In т prostoru pri Tiraspolu. Samo v teh prostorih je bilo v obeh zadnjih dneh z napadi iz zraka uničenih 73 sovjetskih oklopnjakov.
Pri Delatinu in v prostoru vzhodno od Stanislava so boljševiki napadli z močnejšimi silami. Zavrnili smo Jih in zajezili nekaj vdorov. Zapadno od Tarnopola so naše čet* vdrle v močno izgrajene sovražne položaje • in kljub žilavemu odporu pridobile sveta. Posadka mesta se Je v srditi borbi še dalje držala proti od vseh strani napadajočim boljševikom. V prostoru severno od Brodi J a in Jugozapadno od Kovla so naše čete razbile sovjetske bojne skupine. Južno od Pskova Je sovražnik z močnimi silami nadaljeval s svojimi prodornimi poskusi. Naše čete so znova dosegle popolen obrambni uspeh in uničile 48 izmed 90 napadajočih oklopnjakov.
Iz Italije poročajo o živahnem obojestranskem delovanju izvidnlških ta .udarnih čet.
Podnevni napad slabejših sovražnih letalskih sil v zahodnonemškem obmejnem ozemlju Je povzročil majhne škode.
Moskva zaiiteva fiiraudovo glavo
Vichy, 18. aprila. Konflikt v Alžiru, ki odkriva mnogo več, ko samo tekmovanje dveh generalov, Je kljub Intervenciji Duff Cooper-sa pričel zavzemati dramatične oblike. Gi-raudovo upiranje, da bi sprejel položaj generalnega Inšpektorja armade, ker ta položaj v vojni ne postojl In je bolj brezpomemben, Je dalo komunistom povod za raflnlrano šahovsko potezo. Oni so izjavili, da Giraudovo upiranje dokazuje, da Je nasprotnik alžirske prolitike In radi tega »vichyst« In »fašist«, torej izdajalec, katerega bi »vladna komisija« morala obsoditi. Torej sedaj Moskva že zahteva glavo Glrauda.
Zaradi obzlrov na Washington in London
«• d# Oaiille obotavljal, Am. bi
komunistih zahtevane konsekence. Ali to obotavljanje Je dalo komunistom povod, da so stavili »ultimatum«: ali sprejme general Giraud to brezpomembno mesto, ali pa bo, ker se je »pregrešil proti državni varnosti«, stavljen pred obtožbo. Ce »ultimatum* ne bo spolnjen, prete komunisti, da bodo odpoklican svojega zastopnika iz komiteja. Iz tega se vidi, kako močna je že komvpilstlčna pozicija v Alžiru. De Gaulle si pač ne bo upal, da bo briskiral Moskvo z odklonitvijo ultimata, ki Je sicer določen samo na 48 ur, z druge strani pa verjame Giraud v svoji omejenosti v anglo amerikansko zaščito. Tudi njegov prijatelj Pucheu je veroval v to, dokler ni padel zadet po 12 komunističnih strelih.
HANNES PETER STOLP
16
SREĆONOSNiA POSTELJA DONNE DIANE
Urkebw Reeh»«ehu(*> MlWeldeuHche Remai»-Korr4«pond«M, Leipzig (1
»Oće, oproiti, Če te prekineta«, reče Flora, ki je živahno razmiiljala. »Toda mislim, da zaenkrat še ne potrebujemo privatnega detektiva. Pravkar sem »e nečesa domislila in zdi se mi, da le bo postelja zopet nekje odkrila. Prosim, ne vprašujte in prepustite meni zadevo. Jutri zjutraj bomo videli, kako in kaj«.
»Gospod Bautzl« stopi Flora k Petru.
»Prosim, grofica Flora*«
»Pridite z mano, vi ste o tej stvari poučeni In »e mi zdite trenutno najbolj primerni za pomoč.«
Flora' vzpodbudno pokima mladoporočencema in zapusti s Petrom delovno sobo.
10.
Flora Je odpeljale Petra v malo biblioteko. »Sedite, gospod Bautzl« mu ukaže in se tudi usede.
Peter pričakujoče pogleda dekle. Upam. si je mislil, da ne bo opazila, da sem nekoliko natrkan.
Gospod Bautz«, začne Flora, »najpoprej )e važno, da skleneva oba neke vrste premir-je.*
.Toda midva se vendar ne vojskujeva, najdražja Flora! prisrčno di Peter. »Je vendar ...«
Flora je dvignila roko.
»Jaz nisem vaša »najdražja Flora«, gospod Bautz«, Izjavi % nagubanim čelom. »In kar se tiče izraza »vojskovanja«, jaz se na vsak način nahajam z vami v vojnem stanju In radi tsga sem govorila o premirju. Tako, to vam je sedaj jasno?«
»Ne«, reče Peter veselo, »ni mi jasno! Toda nič zato, najdražja... eh, grofica Flora? Сз-
prav ml ni jasno, mi ostane že vsaj nerazumljivo.«
Peter se zadovoljno smeje.
»Nikar ne govorite takega nesmisla!« ne-milostno zahteva Flora. »Poslušajte! Cisto na kratko vam bom pojasnila, kar je treba pojasniti.«
»Samo uho me je«, reče Peter.
»Gre za grofa Kalotaja«, pojasnjuje Flora. »Grof Kalotaj, ljubljenec tete Sabine, se že nekaj let trudi okoli Fani. Hotel jo je poročiti, kar je bila tetina želja. Grof Kalotaj, ki iz razumljivih razlogov jii bil povabljen k poroki, se je nahajal med poroko v kapeli. In še o grofu Kisu. Kis je Kalotajev stric. Ali ničesar ne opazite?«
»O, seveda!« zatrjuje Peter, ki pa ni vedel, kaj naj bi opazil.
»Grof Kalotaj, odklonjeni snubec«, nadaljuje Flora, »je edini, ki bi imel interes narediti Fanl in Rudolfu življenje težko. On tudi ve, kaj pomeni postelja Donne Diane. In Kalotaj — to ml postaja vedno jasneje — je s pomočjo svojega strica, torej grofa Kisa, ukradel posteljo! Ta dva sta razstavila posteljo, odnesla posamezne dele skozi zadnji vhod Iz parka in odpeljala posteljo v Kalota-jevem avtomobilu.«
»Cel detektiv ste, grofica Flora!« navdušeno vzklikne Peter. »Scherlock Holmes! Ta duhovita kombinacija! CestitamI In kaj sedal?«	~
Flora ie enkrat premisli In nadaljuje: »Mo goče Je tudi, da tiči za tem tudi teta Sabina Kajti tete Je že vedno nasprotovala Rudolfu
Želela je, da b! se Fani poročila s Kalo tajem. Sedaj pa poslušajte; Deset kilometrov od tukaj stran ima Kalotaj lovsko hišo. In v to lovsko hišo — kam pa naj bi sicer šel —
je spravil posteljo Donne Diane in Jo tam skril.«
»Da, tako bo, res, tako bo to!« govori Peter. »Takoj se odpravimo na pot v lovsko hišo. Tam bom najprej pretepel po vseh pravilih Kalotaja, potem pa naloživa ukradeno posteljo na avto In odjadrava nazaj v Кб-halom. Vrnitev zmagovalcev, solze veselja In lavorjeve vence na najina ponosna čela, to bo srečen konec.«
»Ne, gospod Bautz, tako pa to ne bo šlo! Končno vendar ne moreva vdreti ponoči v Kalotajevo hišo, pretepstl grofa In navsezadnje pa bi se izkazalo, da on sploh postelje ni ukradel. Kakor rečeno, je zaenkrat samo moja domneva. Stvari se morava lotiti drugacei«
»To bi bilo?«	,, .
»Poslušajte, gospod Bautz! V	,
biva razen grofa samo še služabnik, la p v pritličju, Kalotaj pa ima gornjem nadstropju. Ali bi se "P® *' veda se mora izvršiti vse brez hrupa sto-riti tega služabnika neškodlllvega. Mislim namreč, da bi ga zvezali in mu zamašili usta, da ne bi mogel pozvati gr<^a?«
»Malenkost zame, malenkost, grofica Flo-ra!« )e Peter ves navdušen za načrt. »Moža-ka bom nekoliko pobožal pod brado In potem zvezal In mu zamašil usta, kakor to delajo dobri, dragi stari gangsterji. Seveda si bom čez obraz zvezal robec, da me ne bodo spoznali, to spada k temu rokodelstvu.«
»2e vidim, gospod Bautz«, reče Flora zadovoljno, »da se da z vami nekaj storiti. In ko bo služabnik premagan, se splazite v nadstropje in storite isto z grofom Kalotajem.«
»Z veseljem«, Izjavi ne popolnoma trezni Peter z glasom moža, ki je bil zaprošen, da naj pogleda skozi okno, kakšno vreme Je. Ves načrt se mu je zdel v tem stanju neverjetno lahko izvedljiv in govoril je s tako жа mozavestjo, kakor da bi bil njegov re den nočni posel, pobijati, vezati in mašiti Hudem usta. Vse je kazalo, kakor da bi bi' !o in nič drugega njegov poklic.
»In ko bosta ta dva onesposobljena za boj«, razvija Flora dalje načrt, »fne boste poklicali. Potem preiščeva hišo. In zdi se mi, da
jo bova prav gotovo tam našla. Ali Je vaš avto zopet v redu?«
»Da, eden vaših šoferjev ga Je popravil, takoj se lahko odpeljeva «
»Dobro, storiva tako. Idlte v garaže In pripravite voz. Toda čez svoj frak morate •• obleči temen plašč. Jaz bom pa smuknila т svojo obleko za na motor In ogrnila temen dežni plašč. Ne pozabite vrvi, ▼ garaži jih boste že našli. Čakala va« bom pred vhodom v park.«
Flora pomaha svojemu zavezniku in zapu« sti sobo.
»Presneto, to dekle ima korajžol« zadovoljno mrmra Peter. »In prav mene si Je Izbrala v pomoč«, se Je ves srečen domislil.
Peter Je hotel oditi iz sobe, ko pride grof Kis.
»Mladi prijatelj«, govori razburjeno, »ravnokar sem govoril z grofico Korvay. Nič ne ve o tem. da bi JI kdo dejal, da sem Jaz na-svetoval opiti čebele z viskijem.«
(Dalje prihodnjič.)
Beg Iz banditskih taborov
Lastnoporočllo vH. Kralnburg, 18. aprila. Iz Hrvatskega poročajo; V zadnjem času so se znatno pomnožili primeri, kjer so prisilni moblllzi-ranci, če so že imeli kakršnokoli možnost, zbežali iz banditskih taborov In le vrnili domov. Včasih so zapustili Titove tabore vsi rekrutirancl Iz kakšne vasi skupno. Vodstvo bandltov pošilja sedaj, da bi preprečilo vsak mnoštveni beg, prisilno novačene čim dalj od njihovih vasi. Tako pridejo novačenl Hrvatje v Slovenijo in Slovenci v Hrva'sko, Bosno Itd. Na tak način pretrgajo zadnje vezi prisilnih rekrutirancev i mvojcL Novačenl morajo krvaveti za triumpf komunizma kje v tujini, vtem ko Jim doma leti polje ne ledini, ali v najugodnejšem pnmt'u orjejo tam samo starčki in žene Kajti to pomeni za gospodarski položaj države in za bodočo prehrano domačega prebivalstva, M lahk# predstavlja vsak pameten človek.
MitN-ofh. Т». Anrtl 1M4.
KARAWANKBN ВОТВ
Selte S. — Nr. se
Die wahre alliierte „Einigkeit"
SchSrfste Zaspi!zang des englisch - omerikonischen Olkonflikts
Iiw. Stockholm, 18. April. (Kigcnbcricht). Der engllsch-amerikanische Streh um das arabische D1 hat cinc neue Zuspitzung erfatiren. Wahrend die britische Rcgierung bemiiht war, die ameri-kanisdien Obcrjjriffe vor der Dfftntlichkeit zu bagatcllisicren, sdilagt Washington genau den entgegengesetzten Weg ein und verdaditigt die Englandcr aufs grobste. Der USA-Marineminister Knox erfand zu dic«ni Zweck einc neue „Story", bereits die dritte oder vierte Gattung. Aus allem geht hervor, dafi Roosevelt zwar bemiiht ist, die imperialistisdien Absichten nach Moglichkeit zu tarnen, ohne jedoch den zum Teil offen anti-englischen Charakter der Transaktion verbergen zu konnen.
und wie ein Churchill seine hoditrabenden Ver-sprediungen erfullen will. Der indo-japanische Vorstofi aus Burma wird bereits zur starksten Nervenprobe, Amerika verkiindet laut sein Monopol auf die Weltherrschaft zur See, die USA-Politik in Siidamerika ist jffener Krieg gegen den britisdien Handel, die Dominien lehnen sidi im-mer starker an die amerikanischen Sdiultern, und heute hat Stettinius auf Kosten En^lands wiedcr-um neue Luftstiitzpunkte nach Bclieben im Empire belegen konnen. Nidit zuletzt aber hat die Zuspitzung des englisch-amerikanisdien Dlstreits den Sdileier von Tatsachen gezogen, die man bisher vor der englisdien Dffentlichkeit zu baga-tellisieren versuchte. Wenn Washington England auf die grobste Art besdiuldigt, dafi man den amerikanisdien Dlgesellschaften die Konzessionen in Saudi-Arabien durcb Bestediung habe rauben wollen, so ist das sdion eine massive Anrempc-lung, die ganz im Gegensatz zu der Hull-Erkla-rung steht, wonach die Einigkeit unter den Alliier-ten unzweifelhaft set Heute balgen sich die also Verbiindeten in widerlidicr Habgier um die Dl-konzessionen, wenn iid> aber morgen die wirk-lidien plutokratischen Kriegsziele verwirklidien wurden, so schliigen sidi die beiden Kapitalisten-Cliquen um iede Ziegelei, um jede Textilfabrik und iede Kohlengrube. Auf dcm Riicken der unterdriidvten Vofker wurd«n sie jene „vier Frei-heiten" verwirkjidien, die in der Tat nur Aus-beutung und Versklavung darstellen. England jedodi iit bereits in eine ausweglose Bankerott-politik eedrangt worden und Washington liiSt keinen britisdien Einwand gegen seinen Wirt-sdiaftsimperialismus mehr gelten, der sid) aus der bangen Besorgnis um die Zukunft des Empires hervorwagt. Die Antwort auf die Frage des Durdi-sdinittsenglanders nadi d^m Sinn dieses Welt-kampfes steht bereits an vielen Londoner Stra-fienedten: „Dies ist ein jiidisdwr Krieg!'
Nadi Knox' Darstellung hatten die amerikani-sdien Olgesellsdiaften um die Unterscutzung der Washingtoncr Rcgierung nadigcsudit aus Furdit, die Englandcr wiirdcn Hire Konzessionen iiber-nehmen. Knox lieferte hieriibcr einen geradezu melodramisdien Beridit. in dem der Vorwurf die Hauptrolle spie't. die englisdve Regierung habe die siudi-arabisdie Regierung sozusagen aufkaufcn oder bestedien wollen. Die amerikanisdien Gesell-sdiaften hatten sidi schlieRlidi an die Washing-toner Regierung wenden miissen und die Stabs-diefs hatten den Plan gebilHgt. Nadi dem Sdiei-tcrn der ursprunglidifn Verhandlungen zur Ober-nahme des halben Eigenturns der Dlgesellsdiaften durdi den Staat sei es zu dem bekannten Dllei-tungsprojekt gekommen. Zum Sdiutze der enor-men amerikanisdien Konzessionen in Arabien und 7.ur Anlegung Ton Dlreserren „fur den Notfall". Von besonderem Intere<;se ist Knox' Satz: „Wir ▼ermuten, daS bei der entsdieidenen Interessen-nahme der amerikanisdien Regierung in diesem Gebiet keine «ndere sidi don eindrangen oder die amerikanisdie Gesellsdiaften ihrer Konzessionen beraubt werden. Das ist deutlidi gesagt. Die offene Auseinandersetzung mit England hat be-gonnen.
*
L H. Klagmfurt, 18. April. Die Niederlagen Engknds gegeniiber seinen Verbiindeten erhohen mehr una mehr den Wirrwarr innerhalb des Handlerreidie* und es geniigt ein Blidc, um fest-rustellen, wie gefahrlidi breit die Risse des Fundaments geworden sind, das das einstige Empire getragen nat. Es ist daher nur eine logisdie Fol-gerung aus Tetsadien, daG in einem Reidi, das nidit nur yon seinen Gegnern, sondern audi von seinen „nadisten Freunden" so hart bedrangt wird, der beriihmte „Mann auf der StrafSe" die Frage •ufwirft, varum England iiberhaupt nodi kampft
Tschiangkaischeks letzte Hoffnung zerschlagen
Wallace relst nadi Tsdiungking - BestHrzung liber Drohungen der Sowlets
w«. Lifiiboa, 18. April. (Eigcnbetdcht.) Die plotzliche, ubersturzte Abreis« des eraerikani-šchen ViEcprasidenten Wallace nadi 'fsclmngkJnj, d i« im besonderen Auftraj Roo»«v«lts erfolgtc, kt d«e offen« ElngeitindnU de« janzen Ernetes der Lage Techunjkings nnd des Versajen* der britisch-ani^rikanischen Politik und Strategi« in China. E5 handelt eieh heute nicht mehr darum, den Tschungkingchine.sen einig« Beruhigungs-zu yerablolgen, sondern tatsiichlich um die Vermeidung eines Zusammenbruclies des t.schungkins!chinesischen Regimes, Die letzten Monate haben eine katastrophale Steigerung der Hungerenot in alien von Tschungking beherrsch-ten Gebieten gebracht. Der japanische Vormarsch auf Imphal, der dem Zusammenbruch der amerikanischen Burma-Offensive folgte, ehe sie iiberhaupt in Erscheinung trat, hat die letzten Hoff-nungen Tschiangkaischek* auf eine in absehbarer 7eit cinsetzende wirksame Unterstiitzung dutch die USA und England endgUltig zerschlagen. Erst vor wenigen Tagen mulite das Organ Roosevelt«, die „New York Times", eingestehen, die ja-paniech« Landmacht sei gegenwartig iiberhaupt imangreifbar und der Weg zum Sieg im Pazifik erecheine „sehr lang und eehr hart". Die be-
kannte USA-Zeitschrift „Time" gab sogar offen zu, die Illusion von einer Wiedergewinnung Burma« mus.se begraben werden, es sei denn — so fligte das Blatt mit bitterer Ironie und einem Seitenhieb auf die Englander hinzu —, daR man, wahrend Burma erobert werde, ganz Indien den Japanern iiberlasse.
Der vor wenigen Wochen-erfolgte heftige Vor-stoB det Witwe des friiheren chinesischen Staats-prasidenten Sunyatsen, einer Schwiigerin Tschiangkaischeks, gegen die Tschungking-Regierung lieiJ auch keinen Zweifel dariiber, dafi sich unter dem EinfluB der hoffnungslosen militarischen Lage und der ausbleibenden Unterstutzung durch England und die USA die inneren Spaltungen und Gegensatze in Tschungking derart vertieft und verscharft hatten, daG sie bereits die Familje Tschiangkaischeks und seinen engsten Kreis in zwei Lager zu trennen begannen. Es erschien unter diesen Umstanden Roosevelt hochste Zeit. irgend einen Versuch zu unternehmen, um die vollig verfahrene Lage soweit als irgend moglich noch eine Zeitlang vor starkeren Komplikationcn zu bewahren. Sehr wesentlich durfte zu der Reise weiterhin die Verscharfung der Beziehun-gen zwischen Tschiangkaischek und der kommuni-
Dr. F. <1. Liikaa
Denlsch lurForlgeschriltene
Der Wolf auf dem Totenbette.
Dwr Wolf lag in den letzten ZUgen und •ohiokt* *in*n piUfeoden Bllck auf sein ver-gangene# Leben muUok. >Ich bin frelllch ein SUnder«, >iAgte er, >aber doch hoffe ich, kel-nsf von den gr6aten. Ich habe Boses getan;, «.hw auch viel Gates. Einxnal, eiinnere Ich m ich, kann mir ein blttkendes Lamm, welchee sich von der Herde verirrt hatte, so nahe, daB kđi M gar leLcht hKtte wUrgen kdnnen; und ich tat ihm nichts. Zu etoen dieser Zeit hOrte Ich die SpCtteleien und Schmiihungen eine« Schafes mit der bewunderungswUrdlgsten GleichgUltigkeit an, obechon ich keine #chUt-senden Humde zu fUrchten hatte.c
>Unđ daa alles kann ich dir bezeugen«, fiel ihm Freund F4iche ine Wort; >denn ich erinne-it mich noch gar wohl aJler Umstftnde dabei. Ble war zu eben der Zeit, ale du an dem Be ine BO jftmmerlich wtirgteet, das dir der guther-slfe Kranlch hemach аги dem Scblunde zog.«
a. E. LeMlD«:.
sramotitev die — nebriinoet, vnemar-
Schraahung, die GleichgUltigkeit,
nost
obechon — čeprav, četudi, daei bezeugen — Izpričati, potrditi In« Wort fallen — v besedo ввМ, beeedo presekati komu, preikinitl koga ich erinnere mich noch gaar wohl — epomlnjeei
se še prav dobro jammerlich —- žalostno
an einem Beine wtirgen — daviti le a koetjo der gutherzlge Kranich — dobrosrčni žerjav aue dem Schlunde гЈЛвп — potegniti tz žrela
stisdien Yenan-Regierung beigetragen haben. h inter der oliensichtlich Moskau seine Hand im Spiel hat.
Kurzlich sind die Sowjets weitergegangen und haben offiziell Tschiangkaischek einen recht fiihl-baren Schlag versetzt. Ende vergangenen Jahres hatten Truppen der Tschungking-Regierung in der von ihnen besetzten Provinz Singkiang ver-sucht, die Stamme der dort lebenden Kazaks, einer mongolischen Rasse, nach SUden abzutrans-portieren, da man in Tschungking anscheinend eine bolschewistische Infiltration bei den mit Moskau sympathisierenden Kazaks befiirchtete. Die Sowjets haben nunmehr angekundigt, wenn sich „ein ahnlicher Vorfall" noch einmal ereig-nen solite, werde die mongolische Volksrepublik zur Abwehr derartiger Obergriffe Tschiangkaischeks von Moskau „jede notige Hilfe und Unter-stiitzung erhalten". Diese Sprache lafit iiber die Absichten des Kremis keinen Zweifel.
In offiziellen Kreisen Washingtons hat diese
Drohung gegen die Tschungking-Regierung grofite Bestiirzung hervorgerufen. Wie die Zeitschrift „Time" mitteilt, glaubt man in der USA-Haupt-stadt, diese Spannungen seien auf die Verscharfung der Gegensatze zwischen Tschiangkaischek und der kommunistischen Yenan-Regierung zu-riickzuffihren. nimmt aber noch weiter an, Moskau betrachte die Wiedervereinigung Singkianss mit Tschungking durchaus nicht mit gunstigen Augen und woll« Tschiangkaischek durch eine drohende Haltung einschiichtern. In jedem Fall sei es offensichtlich — so bemerkt die USA-Zeitschrift in fuhlbar nervoser Stimmung —, daR die Sowjetunion durch dieses Verhalten Tschungking zeigt, daG sie bei der Re^lung der Ver-haltnisse in Asien ein gewichtiges Wort mit-zusprechen gedenke. Die amerikanische Press« laGt durchblicken, man befurchtc in Washington, dafi unter solchen Umstanden der Besuch Wallaces, der, anstatt Flugzeuge und Waffen, nur schone Worte nach Tschungking bringe, Tschungking kaum zum Trost gereichen werde.
Die Gcmgsteipolitik gegen die neutialen Staaten
Sdiweden spiirt die Faust - Washington wiinsdit mehr Anbiederung an Moskau
hw. Stockholm, 18. April. (Eigenbericht.) Der eng-lisdi-amerikanisdie Felđzug ^ejen die Neutralen jeht weiter — genau wie die Kette der svstematisdien Nfutralitatfverletzungen und sonstijen Madienschaf-tcn gegen die Abseitsbleibetiden der letzten kleinen Volker aus den plutokratisdi-bolsdiewistischen Krieg. Servile schwedi.sdie Berichterstatter in London legen jedoch groBen Nachdruck auf die Feststellunjj. daB die Schwcdcn noch milde beurteilt wiirden und dafi sidi sogar ein gewisses Verstandni* fiir Schweden offenbare.
Die Zitate aus der enjjlischen nnd amerikanischen ■Presse. die in Schweden wiedcrgegeben werden. pas-sen nicht ganz zu dieser Charakteristik. Selbst die vielfach angefuhrte .Yorkshire Post", die immerhin einraunit, in wie hohem MaBe Schweden auf Deutschland wirtschaftlidi anjewiesen sei. nennt wirtschaftliche DruckmaBnahmen der Plutokratien als Strafe fiir Nichtunterwerfung voll berechtigt.
In der Washingtoner Presse beschriinkt sich dae ..Verstiindnis" fiir Schweden darauf. daB eine ?c-wisse, ohnehin nicht sehr klare sdiwedische Furcht vor den Sowjets seriigt wird. So he;Bt es in einer von der gesamten jchwedischen Presse wieder-gejebenen amerikanisdien Darstellung, die englisch-amerikanische Diplomatic sei iijstruiert worden. bei Verfolgung der dnrch Hull ein?eleitet<n Politik gegen die Neutralen keine Kompromisse einzugehen und „sdionungslos" auf Dnrdisetzung ihrer Fordernngen M bestehcn. Eine immer festere Haltung nicht nur gegen dif Tiirkei. sondern auch gegen Irland. Spanien und Portugal sowie gegen Schweden sei bestimmt zu erwarten. Die englisch-amerikanisdien Demarchen bei der schwedischcn Regierung hatten im iibrigcn einen Wortlaut gehaht, der keinen Zweifel an den Absidiien der Verbiindeten gestatten konne.
Im sdiwedischen Volk durften nidit gerade fioh* Gefiihic entstanden sein. Niemand kann sich del Eineidit verschlieBen. daB die Begriff« der Neutrali-tat radikal umgepreBt werden. was eodi aus den Meldungen uber die Rolle Stettinius bei diesen Aktionen hervorgeht. Stettinius benntsse seine An-wesenheit in London zum Drangen nach weit<ren Gewaltmcthoden gegen die europaischen Neutralen. Insbesondere werden wirtschaftliche ..Sanktionen gegen die Tiirkei von mafigebender amerikanischer Stelle angckiindigt. England werde, so heifit e* herrisdi in Washington zweifellos mitmachen. Enj-fend gchorcht immer »einen Lieferanten.
Erwartet Sdiweden Milliardcnauftrage?
tz. Helsinki, 18. April, (Eigenbericht.) Der ter-daditige Eifer. m:t dem poli tis che Kreise in Schweden Finnland ihre ..guten Dienste" aubotcn. um dae Land zum FriedtnsschluB mit den Bolschewisten zn bewegen. hat wie finnisdie Wirtschaftsbliitter jetzt melden, einen sehr durdiaichtigen Hintergrund. Auf G run d sowjetisdier Versprechungen rechnet man niimlich. wie die Zeitschrift des Verbandes der finni.^chen Privatunternehmen mitteilt. in Schweden mit Miiliardcnlieferungen nach der Sowjetunion, so-bald der Austritt Finnlands aus dem Krieg einiger-mafien sichere Transitmoglichkeiten fiir den schwedisdi-sowjetischen Warenverkehr geschaffen hat. Bekannt-lich lagt ein Sprichwort. daB ein mit. Gold beladenef Esel iiber die hochste Mauer kommt. Heute. so stellt das Blatt fest. konne man diese Tendenz dahin ab-wandeln. dafi mit Gold beladene Giiterziige uber Leichen rolien wiirden. Schwedische Waren nach der Sowjetunion. bolschewistisches Gold nach Schweden. audi um den Preis der Vernichtung Firtnlands, da* sei die Moral der schwedisdicn Friedensfreunde.
Biitischei Notiuf nach Einigkeit im Empire
BefUrditungen nm ein Zerbrodieln fies Weltreidies - Vor fler Dominien-Konferenz
rd. Bern, 18. April. (Eigenbericht.) In einer Debatte de» englisdien Oberhauses besdaftigte man «idi kUrzlich mit der AuBenpolitik des britisdien Empires, die durchaus nicht, wie es London %em« mochte, einheitllch ist. Vor allem die Dominien ver-trcten bckanntlich auBcnpolitisch oft von denen der Downing Street rccht ver.schicdetx Ansichten, to daB selbst der optimistische Brite darin Anzeichen eines Auseinanderbrockelng des Commonwealth erblidtcn muB. Also bctonte Bennett in jener Oberhauadebatte die Wichtigkeit der Aufrcchterhaltung der Integritat des britisdien Weltreidies und nannte als Angclegen-heit'der sdion mchrfach angekiindigtcn. aber ebenso oft verschobcnen Konfercni der Dominien-Minister-priisidentcn die Ausrlchtung einer gemeinsamen AuBenpolitik.
10 WSrtor, die Sie lernen мЛЈеп.
1-	Pfahl, der — kol
2.	pf&nden — (za)rubitl
3.	Pfann«, di« — ponev, ponv*, kožica
4	Pfarrer, der — župnik
5	Pfau, der — pav
e.	Pfeffer, d«r — poper
T.	Pfeife, die — pićčel, pipa.
8.	pfeifen — žvižgati, pi«katl
e.	Pferd, dae — konj
10.	Pflanze, di« — raetMna, Ml
V zadnjih zdihljajih, pr*udar)ajoč pogled.
la dem letzten ZUgen
umirati •la prUfender Bllck pregled
»»rUoltechlciten — nazaj poMljatl; elm prft-fenden Bllck auf sein Leben werfea — pogledati svoje Življenje 'i-eiiich — kajpada, seveda
blokendes Lamm — beketajoče jagnje Herde, die — čreda Hrlrrea — zaiti zablodltl ** nrnhm _ tako bUau ^Ui^en (erwUrgen) — daviti (sad&vKi) ^ tat ibm nlcht* — nisem mu »torU nič leg*)
10. 11. 12.
und nim dleae Wortwr ihfer venchiedeoMi Aowmdung;
werden die Н&шег V močvirnih pokrajinah grade hiše večinoma
na kolćh
Ker ni mogel plačati, eo rubili pri njem
In Smnpfgebleten meist auf Pfahlen gebaut Da er nicht zahlen konnte, wurde «r ge pf&adet.
Die meisten Pfannen sind Blech Evangelische Pfarrer kSnneo heiraten, katholische nicht.
Von einem Menechen, der sich viel einbii-(Jet, sagt ma«; er i#t stoli ffia ein Pfau Kartoffelsalat mlt Pfeffer gewiirxt schmeckt sehr gut.
Ohne Tabak hilft auch die Pfeife nichts. Von einem Menschen dem ee sehr schlecbt geht, sagt man: er pfelft aus dem letzten Loch.
Der Kutschsr sp&nat# da# Pferd mi den
Vyagen.
Sie stiegen aufs Pferd und ritten davon Auch das beste Pferd stolpert Der Salat ist eine Pflanze
^ eben dieser Zalt — ravno o tem ćaau (ta-aMmehov&n>, roganj#. opo-
^ttelel (П*

Wasblogtons Grllf nam Neafundland
eich. Bern, 18. April. (Eigenbericht.) Die USA. die eidi dank der ihnen von England anf Neufum)-iand iibetlassencn miiitiirlechcn Stiitriunktc dart «cht lichtr rfihlen, baben madi vertdtiedenen Versudien, NWuadliodw alt Arixlur Mi dW V»Nini|tM Staa-
Večina ponev je iz pločevine EvangeliCanaki župniki (paetorji) M lahko
oženijo, katoUSkl pa ne O človeku, ki »i veliko domiSljuje, pravimo, da
ee Šopiri ko pav ® poprom začinjena solata gre zelo v »laet
Breg tobaka tudi pipa nič ne pomaga O človeku, ki se mu zelo elabo godi, pravimo, da pojema
KočljaS vpreže konja pred vat
Zajahali so konje in odjezdili Tudi najboljši konj se spotakne Solata je rastlina
ko aazuheuem, einen neuea offUIellco Vorstofi nn-ternomiBea. So fordtn lie von der oenfnndlandiedieB Verwaltraif, lfas«D vorent dnmal 1500 gemdmlt# Landvirt« гв flberlafuen. Die engllsche Verwaltung (der Dominien Status wurde 1933 auljchuhcn) hat sidi jazu H odi nidit offiiieli geauBert. Jedoch hat dM b«iachbtru Kanada aidi eingemkdu and la dar
Lord Chcrwell erklarte u, a. es sei im jetiigen-' Augenblick vorcilig, Plane zur Verbesserung der imperialen und nationalen Verteidigung zn madben. Man solle diese Frage bis nach dem im fruhen Sommer zu erwartenden Zusammentreffen der Dominien-Premiei* zuriickhalten. Der Vorschlag einee ge-meinsamen Verteidigungsrats sei nicht so einfach und konne nur verwirklicht werden, wenn jedermann zustimme. Daran scheint also der edie Lord begriin-dcte Zweifel zu hegen. Solite die Dominien-Konfe-reox wirklich in absehbarer Zeit starten, so diirfte sie nicht so sdiiedlicb-friedlicfa verlaufen, wie man' es sich auf dor britischcn Insci, wo men England# Macht schwinden sieht. wiinsdit.
Dafi die Entwidtlung „vom Mutterland weg" xwangslaufig iit, zeigt eine Meldung ies Londoner „Daily Telegraph" aos Montreal am Beispiel Kanada. Darin wird best&tigt, . dafi Premierminister Mackenzie King gezwungen sei, die von Smuts und Halifax aufgestellte These einer engeren Empirc-Zusammenarbeit zngunsten starkerer kanadischer Souveranitat abzulehnen. Das englische Blatt schcut nicht vor dem Eingestandnis zuriick, daB das Dominion Ton England und audi von den USA als po-litisdwr Spielball benutzt werde. Dafiir briogt ee einige anfschluBreidie Beispiele, die den Wunsch Kanadas — nnd In iihnlich gelagerten Fallen anderer Dominien — nach groBercr Selb;tandigkeit durchaus bcgreiflich crschcinen lessen. Kanadisdies Zeitungs-papier, d ess en Ausfuhr von den USA kontrolliert wird. darf nur an Zeitungen in Iberoamerilut ge-iiefert werden, die in einem dem Vereinigteo Staaten giinstigen Sinne sdireiben. Als dnrdi ScUiefiting de« Mittelmeeres und die erfolgreidie deuttche U-Boot-KriegfUhrung die Flelschllefennigen Australiens tmd Argontinlens unterbrochen wnrden, bezog England plotzlidi groBe Mengen von Fleisdi. Eiern end Kase aus Kanada. Das hdrte sofort anf, alt die Verbin-dungen zu Australien und Argentinien wleder giinstl-ger wurdem, und so hatte Kanada groBe Fleisdiiiber-schtisse. Des war mit ein Gnmd zur Fordemng kanadischer Farmer nadi einer cigenen tmebhaoglgea Wirtschafts- und AuBenpolitik auf Kosten bisheri-ger Empirebindungen.
Presse Washingtons lu verstehea gegeben, deB «8 entediiedeo gegen die Durdifuhnmg derartiger tmd iihnlidier amerikaelsdier Umeiedlnsgepline acL
Kanada beruft sich a. a darauf. daB Neafuodland von ihm heute einen wesentlidien Beitrag fiir seine Ernahrung erhalt, wie auch die neufundlandisdicn Ausfnhrprodukte fast ausschlieBIidi von Kanada auf-genommen werden. Kanada wehrt sidi gegen den тоа Washington eingeleiteten VoretbB, w4l t$ adse In-teresMn auf NeofmKQaod dainrdh niiidc^edriinct sieht. England hlBgegen adiwelgt modi, e# wird schwftlicb ctwas gegen die USA ausrlditen konnen und sidi wie In geniigwid aoderen Dingen schon den Plan« dtt Wtifiea Hantw naurorda« шпамк
StraH 4. — ?t«v. se.
KAK>tWATfltl!X BOTH
SrrrTa, 79. аргПа 1944,
S^l^zw4La&t za zLaiimi tMeikoMii
_	PO RESNIČNIH DOGODKIH POSNETO POROČILO • SPISAL JORG REHOFF
Starokopltna, a modra vladarica
Razgled na mesto, od katerega je tudi dežela dobila svoje ime, je bil krasen že pred pol stoletjem, ko je bil velik požar opustošil Travancore, je bila maharaal pozvala najsposobnejše arhitekte iz Madrasa in Delhija, da bi uresničili popolnoma nov načrt mesta. Sedaj so namesto temnih zvijajočih se ulic nastale široke ceste z udobnimi pločniki In z dobro kanalizacijo^ ki je odvajala iz notranjega mesta pri silnem deževju monsuma običajne poplave. Novi indijski templji so bili zgrajeni in vseučiliško poslopje, v velikih o-skrbovanih vrtovih, bi se bilo lahko pokazalo tudi v evropskih prosvetnih centrih.
Seveda ni trajalo dolgo, da je nastal med materjo in sinom boj, kakršnega v travancor-ski boljši družbi še niso bili doživeli. Ali je bil sedaj temu vzrok, da je mladi maharadža odslužil svojo >dolžnostno dobo« v nekem angleškem college' ali da se je sploh po ceU Indiji prelivala zapadnoevropska ideja, vsekakor je bil mladi princ popolnoma odkrito ogorčen zbog tega, da bi naj bile vse te pridobitve — vseučilitko poslopje, gledališče, kina, knjižnice, da cel6 obe dirkališči — dostopne samo' travancorskim ženam! Ce je bila maharani v tehničnih rečeh naprednega mišljenja, v bistvu je vendar ostala zvesta starim šegam. Gotovo je bila knjižnica izbrana, njena kitajska sobarica spretna, njen francoski načelnik kuhinje kras velikih, moderno opremljenih kuhinjskih dvoran gotovo je bila njena garaža z najdražjimi angle.ytimi avtomobili znamenitost In teniško Igrišče za goste eldorado — toda za-r?di tega se niti za prst ni oddaljila od stare indijske tradicije svoje dežele, ki je določala oblast žen. Končno se je pa vendar morala vdati, ko je njen sin nekega dne storil za Indijske pojme nezaslišani korak, da je indijski tempelj odslej odprl tudi za pripadnike »nedotakljive kaste«.
>Vi veste<, jo rekel mladi princ takrat v bvo-ji mestni palači odposlanstvu »nedotakljivih«, »гатоо tako dobro kot jaz, kaj ta korak pomeni. Bali sfc bodo, da bodo postali nečisti s skupnim molitvami z vami, ki prej niste smeli nikoli vstopiti v tempelj in zaradi tega po svoji smrti tudi ne v raj. Toda vi imate mene in angleške bataljone na svoji strani. Podkralj ml je to obljubil. Pomislite pa tudi, da boete morda nekega dne morali plačati svoj dolg«.
Mladi princ je bil videti krasen v svojem svctlordečem državnen. oblačilu, ob strani z zaki-lvljeno, z rubini posejano sabljo, na belem turbanu z bisen in briljanti, ki so sami na sobi predstavljali po evropejskih pojmih premoženje.
Bil je v resnici podoben kraljevskemu idealistu — toda ni izdal, da so ga Angleži le podpirali_ ker je bil iskren častilec Britancev, v nasprotju z njegovo materjo, ki niti ene rupije ni dala več davkov, kakor je neobhodno . morala.
»Danes zvečer je torej sestanek na univerzi?« je mi-mrala maharani, ko je bila tam družba polnoštevilna in je mrs. Fitzherbertova ravnokar postregla s svojimi novicami.
Zamišljeno so njeni pogledi sledili sem in tja mahajoči se pahljači »punkah«, pri kateri sta stregli dve nedorasli deklici. Druga dekleta v prilegajočih se tunikah so dajala čaj z ledom in tr.Tike egoptovske cigarete.
>Da, in razen tega mi je pripovedoval moj mož, preden je danes zjutraj odšel v notranjost na svojo lovsko ekspedicijo, da je prejel vabilo na velik državni banket, ki se bo vršil v dveh ali treh dnevih!«
Nobenega dvoma nt, mrs Fitzherbert se je kot bela čutila zelo važno v tem pestrobarv-nem krogu domačih dam. Z vnemo se je obrnila k svoji sosedi in ji velikobeeedno izja-
vila, kako žalostna Je zaradi tega, da se njem mož ne more pravočasno vrniti k banketu, ker še ona ni bilp nikdar na kakšnem državnem banketu pri maharadži Bog ve, ali je ree, da bodo pri tej priliki pokrili z zlatim' pribori za petsto oeet»?
Maharani je pa med tem poetala zelo ma-lobesedna, morda za troho bledejša pod evoje nežni poltjo — ali pa je bilo le videti tako?
»Velik državni banket v dveh, treh dneh ...« je mrmrala, »torej je»že tako daleč!«
Kmalu na to je odslovila svoje goete, prej kakor običajno.
S kom se je Se pozno v noč razgovarjala v svoji delovni sobi, ni znala povedati niti njena sobarica, toda razgoVbr je trajal do ranega jutra*...
Angleški strup v indijskih jedeh
Prihodnje jutro je maharani zahtevala, naj pride pokuševalka. To se že več mesecev ni bilo zgodilo. Posel pokuševalke je opravila taka žena, ki je bila zagrešila naglavno hudodelstvo in bila po starem običaju pomiloščena, če je skozi pet let opravljala ta posel. V prejšnjih časih se je redko dosegla ta pomilostitev, kajti umori z zastrupijenjem so bili na indijskih dvorih najpriljubljenejša zločinstva, toda že več let je maharani It zelo redko zahtevala pokuševalko. Razen svojega sina in njegovih pristašev ni imela nobenih sovražnikov. Svojemu sinu ni veliko zaupala — toda doslej ni bila imela strahu, da bi jo on zastrupil.
Pokuševalka je zaužila od črnega čaja, od sladkorja od novopečenih ^lih mlincev.
»Zaužij tudi kaj od sadja tamle! Je ukazala mstoarani.
Nekaj minut pozneje je pozvonila strežajki. Sedela je mirno, kakor vedno na svojem udobnem stolu, samo njene z dragulji obložene, suhe %-oke so se lahno tresle.
»Zanesite to ženo ven. In — niti besede o tem, da sem jaz živa. Razširite povsod, da sem umrla... namesto te nesrečnice!« je tiho pristavila.
Pri sebi Je mislila, da je angleški »poeve. tovalec« ali avša ali pa zelo pameten mož, da
Njegova Visokost raj Raješvar, Bharat Dar-ma, Prabhakar, Shri Sewai Mahalaj sir Je v Singhji, Veerendra, žiromani Dev. v,Evropi znan kot alvarski maharadža, se je od mnogih svojih kneževskih tovarišev razlikoval s tem, da svojega naroda ni izkoriščal čisto tako kot oni. Ce je kak indij?ki kmet ali delavec v ostalih delih dežele zaslužil mesečno pet do šest rupij (7.50 do 9 RM), je v alvarski kneževini zaslužil tudi do deset rupij (15 mark). Vrh tega je maharadža uvedel običaj, da Je vsako leto dal razdeliti med prebivalstvo svojo telesno težo v srebrnih novcih. To se je zgodilo pod sijajnimi ceremonijami, na veliki angleSkl tehtnici, kakrSno sicer uporabljajo pri konjskih dirkah. Čeprav so hudobni jeziki tudi obrekovali kneza, da skuša z vsemi sredstvi ostati mršav, da bi zaradi tistih ceremonij obdržal čim najnižjo težo se je vendar razlikoval prav ugodno n. pr. od Age Khana, k! mu ni zadostovalo, da ga je vzdrževala angleška vlada, ampak je vrh tega vsako leto dal v zlatu Izterjati svojo težo od svojih podložnlkov in ceW svojo kopalno vodo po litrih prodajal za kovan denar.
Tri besede zadostujejo.
Vseeno pa so tudi podložniki v Alvarju imeli še dovolj hudih bremen, ki so jih vsak dan spominjali na to, da je njihovo življenje veliko bolj podobno onemu v peklu kakor v raju. Morali so na posestvih kneza opravljati brez-
ae J« ravno te dni podal na lovsko ekspedicijo, namesto da bi sodoživel to, kar se je moralo v Travancore zgoditi v prihodnjih 24 urah. Menda je bil vendar pameten, ta mr. Fitzherbert čeravno je imel za ženo neumno, domišljave klepetuljo Gotovo so bili drugi vzroki, kako/ divji sloni ali pritlikavci v notranjosti dežele, ki so "ga napotili do njegove lovske ekspedicije.
Deeet ur pozneje. Globoka tema je padla na vrtove polače. Iz odprtih oken se je razlegalo tradicionalno narekovanje žen, ki so objokavale svojo vladarico, ko so dospele prve maharanine ogleduhinje. Poročale so, da prihajajo iz mesta in okoliških gričev že prva krdela oboroženih v zunanje prednje vrtove.
Kmalu nato so sledile nadaljnje trume mladih mož. Ko so poskušale vdreti v navidezno brezljudno palačo, so doživele največje presenečenje svojega življenja. Prej ko so mislili, so bili obkoljeni, pobiti ali ujeti.
Storili 8<r bili veliko napako: pozabili so, da se je maharani zvesto držala starih šeg. K tem je pa spadala tudi krepka straža palače. Sicer je imel tudi maharadža stražo, ampak to so bili možje! Vedeli so, da maharani nima visokega mnenja o možeh. Niso pa vedeli, da je imela stražo amazonk, ali pa le-te niao vzeli dovolj zares.
Vsekakor je bilp prepozno za spoznanje. Prihodnje jutro dotičnega znamenitega tedna т februarju leta 1929. je bila revolucija mož v Travancoru že stvar preteklosti. Maharadža je bil pobegnil na ladji v smeri proti Bomba-ju, in ko se je mr. Fitzherbert vrnil, je bil Travancore g svojimi senčnimi bjilvarji že v najglobljem miru.
Sicer so smeli »nedotakljivi« (ti so dali čete za punt, ki ga je nasnovala Anglija), še dalje vstopati v tempelj, toda niso smeli obiskovati nobenih vseučilišč In tudi ne porabljati nobene knjižnice. Samo na dirkališče jim je bil dovoljen dostop. Na teh mestih so možje lahko samo zgubili denar, ki se jp potem stekal v državno blagajno v Travancore.
Ko je indijski podkralj lord Invin v svoji palači v Novem Delhi ju bral poročilo svojega uradnika Fitzherberta, je osupel skomignil. Toda spremeniti ni mogel ničesar več.
To je vzrok da tudi še danes vlada v Travancore maharani, ki skrbi za to, da ostane njena deželica raj žen!
platno roboto, vedno znova so imeli nove davščine za dvome plesalke, dvorne služabnike templja in predvsem za vzdrževanje dveh polkov pehote in vladarjevega konjiškega škad-rona. Odkar so se alvarske čete udeležile ekspedicije proti Pekingu in pozneje svetovne vojne, male, a drage gamizije niso več razpustili.
Toda ni ta razsipnost zakrivila, da je alvarski maharadža moral zapustiti svoj prestol. Indija j« — zlasti v ozemljih, ki so stala pod direktno angleško kontrolo — poznala še veliko bolj razuzdan luksus. Angležem je bil knez nepriličen, ker jim ni dal zadostne Udeležbe pri Izsiljenih vsotah, ki eo jih njegovi sorodniki — ti SO Stali povsod na ustreznih službenih mestih — s kruto strogostjo iztisnili iz prebivalstva.
Nek večer — maharadža se je bil ravnokar vrnil v svojo palačo od naporne partije pola — mu je bila javljena Maja, ki je že eno uro čakala nanj. Maja je bila prelepa deklica, ki jo je bil pred nekaj časa alvai-ski knez podaril svojemu »prevzvišenemu, mogočnemu prijatelju«, častivrednemu siru Jerome Bingshamu. Oficialno Je bila Maja seveda poslana v angleško rezidenco samo, »da se nauči jezikov«, toda sir lerome Je navadno poskrbel za to — da so bile »učne ure« prav zabavne. Cisto na skrivnem pa Je Imela Maja nalog, ki je dal sedaj povod, da se je vrnila na dvor maha-radže.	(Dalje prihodnjič).
C Zi^CAld ČA§A )
Odredi nemških bojnih letal so v opoldanskih urah 12. aprila v varstvu lovcev prileteli nad mostišče pri Ne»»unu in bombardirali veliko skladišče pogonskih snovi severno od Anzia. Osem velikih in številnih malih požarov je bilo opaženih, tako, da se lahko smatra, da je celo slciidišče uničeno.
»Skrajni čas jo, da Francija dokaže, da se bo udeležila boja prot* boljševizmu z vsemi silami« piše francoski list »Oeuvre« v četrtek. »Vsaka politika stanja ob strani in vsaka dvoiezičnost pomeni dsndanes samomor.«
Vrhovni poveljnik Invazijskih sil general Eisenhower je izjavil svojim, na Angleškem nastavljenim letalcem, da bodo prišli časi, ko bodo tako težki, da po cele tedne ne bodo prišli do spanja in obedov.
Popolna spojitev čet de Gaulla in Girauda se bo izvršila v sledečih dneh. Vojaki Gi-rauda morajo položiti prisego de Gaullu^ Kdor se temu protivi, pride v koncentracijsko taborišče. Več častnikov Girauda je de-zertiralo in v civilnih obWkah zbežalo.
Pod pretvezo, da mora . Izvesti za Sovjetsko zvezo program popravil, ki stane 800.000 dolarjev, je dobila neka ladjedelnica ob reki Columbiji 400.000 dolarjev kredita pri severnoameriški vladi. Ministrstvo za pravosodje preiskuje sedaj to zadevo, pri čemer se je ugotovilo, da tvrdka nima niti ladjedelnice, niti primernih kalusov za taka popravila.
Poveljstvo ogrske zračne obrambe opozarja prebivalstvo, da so angleška in severnoameriška letala odvrgla s konstrukcijo raz-strelnih snovi opremljene punčke iz suknja, in svari prebivalstvo, da bi se dotikali teh eksplozivnih reči.
S politiko pritiska in bombardiranja zapad-ne sile ne bodo prišle bliže svojemu cilju, da bi ločile balkanske sile od Nemčije, piše turški časopis »Tan«. Nasprotno je uspeh te politike doslej ta, da so se še močneje strnile osovinske sile.
Britanski minister za dela Belin je sedaj s predstavniki delodajalcev in delavskih društev razpravljal o zakonih, ki so zdaj potrebni, da se preprečijo nadaljnje stavke v Angliji, javlja dopisnik za industrijo lista »Dally Mail«. Njegov prihodnji korak bo ta, da predloži \te zakonske osnutke kabinetu, da jih odobri.
Pri vojaški vstaji v San Saivadoru Je bilo že več tisoč žrtev, kakor poroča list *Neyr York Times« iz Paname. Punta se je udeležil znaten del vojske.
Indijska vlada v Novem Đelhiju je, tako poroča »Associated Press« uvedla cenzuro v neuradni interni službi pošte in telegrafa, češ, da je Indija »postala ena izmed najvažnejših baz za operacije pri napadih proti Japoncem. Mehikanski časopis »Ultimas Noti-cias« poroča, kakor javlja Reuter, da Je bilo zaprtih osem oseb v zvezi z zaroto, ki Je ho> tela umoriti predsednika Chamaha, njegovega brata In predsednika »Callesa«.
»Arlbba«	poroCll« iz Iiio a«
da pripravljajo v brazilski državi Parani največji kazenski proces v zgodovini brazilskega pravosodja. Pozvanih Je 650 obtožencev, poqiavitno častnikov, med njimi dva generala.
V zadnjih dneh Je japonska mornarica potopila štiri nadaljnje podmornice, javljajo ix Tokia.
Majhno delno priznanje. Kakor pravi urad« no londonsko poročilo, je admiralstvo obja* vilo zgubo rušilca »Lafoey«. Rušilec Je iz' podrival 1920 ton vode.
Kapitalizem obvlada ves angleški parlament. Od vsakokratnih 100 konzervativnih poslancev. Jih je ne manj ko 44 ravnateljev ali predsednikov velikih družb.
Anekdote vom Schweinemist
Von WalUr OottirlMl Kluek*
Als der hochbetagte Bauer Schulte in die. sen bewegten Tagen mlt leinem Knecht eln Stuck Acker umpflOgte, una der Knecht »ben auf Schultes Gehelfl den kostbaren Stallmlft, liber dessen Wert fflr die dampfende Krume der Bauer »elnen Leuten langatmlge Lobge-sfinge zu halten pflegte, faohgerecht auf dem noch ungepfl(jgten Tell de* Acker* zu vertellen begann, brach doch das Ungewlt-ter Bines iro Tiefflug von deuischen JAgern verfolgten Schwarmes prlvileglerter Mltglie-j'®" emerlkanlschen Mdrdervereina ttber Wald, Dorf und Acker mlt solcher Gewalt uber die Schaffenden her, daB ef Bauer wle Knecht augenbllckllch zu Boden und |enem noch die wohlgemeinte Lehre von den Llppen Ј"1Л. dafl Plerdefipfel Idr die Ack^rkrume un-gleich wertvoller seien als — Schweinemist!
Worauf die gehetrte Meute dei USA-File-ger, nachdem noch einer von ihnen aebst zehn schon zu Lebzelten verdammten Seelen unter iurchtbarem Getdse, und unerhdrten Gestank verbreltend, jenselts des Dorfe: ab-gesttkrzt war, am Horizont verichwanden, und der Bauer Schulte als erster sich wieder aufrlchtete, urn den Gangstern nachzurufen: »Stlnken kdnnt' Ihr, aber pferdefipfel ma-chen, das kCnnt' ihr nichtl«
Das ruit Vater Schulte, slOrzt teinen scheuenden Pierden nach und fUhrt wieder auf den Acker, um vor Mittag noch mit der begonnenen Arbeit fertig xv, warden.
gen, der thm helfen wttrde leichen Lonn. Da kam del Kranich geflogen, stIeA velnen Ian-gen Kragen iem Wolf in den Rachen und log den Knochen heraus. Ala der Vogel aber den verheiBenen Lohn forderte, <prach der undankbare Wolf; »Dank_e Golt, dal) teh dir nlcht den Hals abgebissen habe. Du solltest mlr lleber noch etwas dafiir schenken, daB du lebendlg aus melnem Rachen herausge-kommen bist.»
Monatsnomen im Examen
Wenn wlr elnen Brief schrelben und an Kopf des Bogens das Datum setzen, so ge-brauchen wlr die Monatsnamen, ohne uns liber Ihre Herkunft Rechenschaft abzulegen. Sle vermltteln uns wesentlich das Gefflhl for die Jahreszeiten, dabel 1st die Geschlch-te Ihrer Entstehung auBerord^tllch Interes-ssnt.
Die Namen der Monate haben Im Deut-schen After gewechselt. Die Jetzt gebrfiuch-linhen, die In fast alien europfiischen Lfindern die glelchen sind, stammen aus dem Latelnl-schen und sind mlt dem Jullanlschen Ka-lender glelchzeitig tibemommen worden.
Bel den Rftmern begann das Jahr, das ur-snriinglich in zehn Monate von verschie-c'-ner L'9nee elngetellt wurde, mlt dem MSrz, с^зг seinem Namen noch dem Kriegsgott Mars erhalten bnt- Der rwelte Monat war der Aprills, Im Deutschen bis auf dep Wegfall der En dung unverfindert, dann folgte der nsch dPT Gettin des Wachstums Mala be-nannte Mnl. Vom JunI srteht nlcht lest, ob er scinen Namen der h6chsten Gfittin Juno ver-dankt oder ob er ihn zur dauernden Erln-nerung an den ersten Konsul Roms, L. Junius Brutus, trug Der Jull, also der fflnfte Monat Im altremischen Jahr, erhlelt seine Bezelchnunq zu Ehren Julius Caesars und der August zum Andenken an den groBen Augustus.	,	, ,
Die Obrlgen vler Monate wurden einfach nach ihrer zahlenmfiBlgen Reiheniolg* be-nannt, d h. September war der slebente, Oktober der achte, November der neunte und Dezember der zehnte Monat des altremischen Jahres.
Bel der Knlenderreform fOgte Caesar noch die beiden Monate Januar und Februar hin 7,u, und 2W3» hpiflt der Januar nach dem Gott des Anfnnns und Eingangs, Janus, der mlt zwei GaFicb'.ern — in die Zukunit und in die' Vergangenheit bllckend — dar gestellt wurde. Der nSchste Monat wurde
nach dem Relnlgungi- und Siihntfest der R6-mer, »Februa«, da: in diese Zeit Hel, Februar genannt.
Durch die Voranstellung dieser beiden Monate sind die Bezeichnungen Sr.^tember bil Dezember als slebenter bis cehnter Monat nicht mehr zutrefiend, aber da die Namen nun einmal eingebOrgert waren. blieben sie weiterbestehen und gingen in andere Sprachen mit aber.
In sp&terer Zeit mind zuweilen Versuche gemacht worden, die lateinischen Namen
durch deutsche zu ersetzen, z. B. hat Karl der GroAe den Jahreszeiten angepaBte Mo-nitsnamen erdacht und einzufahren ver-sucht. Aber diese Bezeichnungen konnten sich im Sprachgebrauch auf die Dauer nicht durchsetzen, sie verschwanden wieder, und wlr benutzen heute noch die seit Uber 2000 Jahren bestehenden rOmischen Monatsnamen.
Unsere Monatsnamen sind damlt Zeugen einer alten und ehrwiirdigen Kultur, die von den R6mern bis auf unsere Tage weiterwirkt. Sie sind so zum Allgemelngut fast aller Kul-turnationen geworden, daB ihre Herkunft bei nahe in Vergessenheit geraten ist
Tieriobel
Der Frosch und die Maua
Eine Maus wire gern fiber elnen Teich ge-langt, wuBte Jedoch nicht wie, und bat daher elnen Frosch um Hilfe und Rat. Der Frosch war ein Schalk und sprach zur Maus; »Binde deln Beln an meinen FuB, so will ich schwimmen und dich hinttberziehenU Als sie aber aufs Wasser kamen, tauchte der . Frosch einfach unter und wollte die Maus ertrfinken. Diese wehrte sich aus Leibes-krftften und erregte dadurch die Aufmerk-samkeit elnes Raubvogels, der schleunlgst herbeiflog, beide Tiere aus dem Wasser zog und verschlang.
Der Doktor im roten larett
Ein Fuchs, eln Esel und eln L6we jagten miteinander und flngen elnen Hirsch. Da hiefl der K6nlg der Tiere den Esel das Wild-bret teilen. Der Esel schnltt es in drei ganz glelche StOcke. DarObei geriet der LAwe in groBen Zorn und rifl dem Esel die Haut'Uber den Kopf. daB er blutrUnstig dastand, und llefl darnach den Fuchs die Beute erneut teilen, Der Fuchs warf die drei Stucke wieder zusammen und gab sle dem L6wen ganz allein. Der wunderte sich daruber und sprach; »Wer bat dich gelehrt, so gerecbt zu
tellen?« Daraufhin zeigte der Fuchs auf den Esel und ervriderte: »Der Doktor da im roten Barett«.
Der slngende Rabe
Ein Rabe hatte elnen KSse gestohlen und setzte sich damlt auf elnen hohen Baum, um ihn dort ungestert zu verzehren. Da er aber dabel nicht schwelgen konnte, und vor Freude immer lauter krttchzte, hdrte ihn der Fuchs, der soglelch herbelschllch, um mlt List dem Vogel die leckere Mahlzelt abzu-jagen. Er sprach zu diesem Zweck; »0 Rabe, was bist du doch fiir ein schOner Vogel, wie Ich noch kelnen gesehen habe. Wenn du auch so singen kannst, wie du ausslehst, solite man dich zum Kdnig der Tiere kronen.« BeglOckt ob dieser Schmelchelel, 6ff-nete der Rabe den Schnabel, um dem Fuchs logleich eine Probe seiner stimmlichen Talente zu geben. Dabel entfiel ihm der KSse geradewegs In den Rachen des schlauen Rot-rocks.
WoH und Kranich
Als der Wolf elnstmals eln Schaf gefressen hatte, blieb Ihm ein Beln quer im Halse stek-ken, so daB er j&mmerlich zu ersticken droh-te. In seiner Angst und Not bot er demjeni-
Knez na tehtnici zlata
jwd*. 19. aprila 1944.
KASAWANKBN ВОТК
stran 5. — etw. 80.
„Ne govorite ml o ljubezni"
Dne 21. aprila bodo začeli v KramburgTi predvajati film »Man rede mir nicht von Liebe« (Ne govorite mi o ljubezni), ki opisuje usodo dveh umetnikov, slikarja Andreja Alwlna (Mathias Wieman) in mlade elikarice Pamele Keith (Helemarie Haitheier). Priznani umetnik poskuša ugladiti svoji mla-
tovarišici pota in jo rešiti iluzije napačnega unietniStva, vendar se mu to posreči šele po celi vrsti razočaranj, dokler Pamela ne pride na pravo pot.
Kreis Krainburg
Kralnburg. (Podelitev odlikovanj). Pri nekem službenem apelu nemških uslužbencev zaposlenih pri Sozialversicherungskasee (socalnl zavarovati blagajni) v Krainburgu, je poverjenik za socialno zavarovanje pri Che-fu der Zivllverwaltung, Verwaitungsdlrektor Tropper imel priliko, da je nekaterim sodelavcem izročil po FUhrerju podeljena jim odlikovanja.	_
Zatemnitev na Gorenjskmi. Uradno je odrejeno, da ee mora zatemniti na Gorenjskem v tednu od 16. do 22. aprila od 2il. do 5. ure.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Proslava Pregljeve 60 letnice v Drami. Slovensko Narodno gledališče je lepo proslavilo 60 letnico pisatelja dr. Ivana Preglja s ponovno vprizoritvijo njegove najboljše drame »AzazeU, ki jo je za to priliko pripravilo z vso ljubeznijo in spoštovanjem pred veliko umetnino. Pred predstavo je ravnatelj Drame g. Ciril Debevec prebral z odra beeedno izklesan in vsebinsko poln pozdrav dr. Ivanu Preglju. katerega je uvrstil takoj s prvimi staviki v vrsto takih slovenskih umetnikov, kakor eta ^lla Prešeren in Cankar, predstavljajoča nadpovprečno vrednoto v našem duhovnem življenju. Kakor prejšnjima dvema je tudi Preg-Ik vsebina njegovega dela boj večnih nasprotij, ki se zoveta: Duhovnost — Tele^iost.
Obvezno pridelovanje oljnih rastlin. V služ-kenem listu šefa рокгајЈпЉе uprave v Ljub-ђал1 oibjavljena naredba o povečanem p ride-Wan ju oljnih rastlin, določa, da morajo vsi Posestniki kmetij^o izkoriščanih zemljišč v *kvlru pridelovalnega načrta pridelovati oljne Rastline, in njih eetnenje oddajati. Po izvršil. % določbah ee za Ljubljansko pokrajino ^obče kot oljna rastlina predpisuje sončnica, povsod tam, kjer sončnica ne uspeva, t. j, v ®l&dnih legah, predvsem ■ v krajih nad 500 m ^rske višine, se more namesto sončnice saditi Hkšna druga oljna rastlina, predvsem buče.
Zopel odslreljenih 91 zasirahovalnih lelal USA
Trdi boji na Krimn - Pridobitev sveta pri Jasijn, Delating in Stanislava
Oberkommando der Wehrmacht J« dn* U. aprila objavilo:
Na Krimu se nemške in romunske čet* т prostoru pri Feodoziji in Simferopolu trdovratno upirajo Sovjetom, ki pritiskajo z brzi-mi skupinami in oklopnjaki. Zaščitna vozila vojne mornarice so sestrelila nad Feodo-zijo tri sovjetske bombnike. Ob spodnjem Dnjestru se je nasprotnik z močnimi silami pririnil do naših novih položajev in na več mestih poskušal izsiliti prehod čez reko. Sovjetske bojne skupine, ki so prekoračile reko, smo uničili z nasprotnim napadom, nekaj sovražnih mostišč pa zajezili. Severozahodno od Jasija so nemške in romunske čete pridobile več sveta, razbile sovražne sil* in pripeljale ujetnike. V prostoru pri Dela-tinu in vzhodno od Stanislava so se nemške in ogrske čefe ubranil* sovražnih napadov in tudi včeraj prodirale naprej. Pri tem se j* posebno odlikoval 228. polk lovcev, ki ga vodi Oberst Sleber. Med srednjim Dnjestrom In Tamopolom, za katerega se vrše še na-
dal|n|l srditi boji, so spodleteli Številni sovražni napadi. Na obeh straneh Brodlja smo vrgli Sovjete dalje nazaj proti vzhodu. Južno od Pskova so Sovjeti z na novo pripeljanimi skupinami zopet povzeli svoje prodorne poskuse. Povsod smo Jih zavrnili in deloma razbili sovražne čete z našim topništvom, že ko so stale nared.
Iz Italije ne poročajo o nobenih posebnih dogodkih.
SeveemoameriSkl bombniki so dne 13. aprila napadli kraje v ogrskem prostoru ter cilje T Južni Nemčiji. Posebno v budimpe-štanskem prostoru in v obmestjih Augsbur-ga in Schweinfurta so nastale škode in z gube med prebivalstvom. V silnih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo uničili 91 sovražnih letal,, med njimi 74 štirimotornih bombnikov. Nekaj britanskih letal je v pretekli noči odvrglo bombe na berlinski prostor in na Zapadno Nemčijo.
Brza nemška bojna letala so zopet napadla cilje v bbmestju Londona.
Vsem kmetom je bila popolnoma odvzeta živina in odgnana v takoj ustanovljen« kolhoze.
V	vasi Hucizka pri Brodiju so se potem, ko so boljševlki vdrli v občino, skozi pol ure po vsej vasi slišali bolestni kriki nesrečnih žrtev boljševiške krvoločnosti in v srce segajoče mile prošnje njihovih žen in otrok. Z zasmehom je Izjavil nek sovjetski vojak, da bodo s Poljaki že še obračunali.
V	kraju Turče bi morali sovjetski činov-niki zapreti in ustreliti advokata Bagusza, ker je bil na sumu, da je simpatiziral ■ komitejem poljskih emigrantov v Londonu. Posrečilo se mu je, da je ušel rabljem, vendar je pa še mogel opazovati, kako so uplenili njegovo posestvo in potem zažgali.
(fo svetu
Strašna groiodeisiva proti Pollakom in ЊгаНпсш
Kako SO razgrajali boljševlki v Vzhodni CallclU - Strašna poročila očividcev
Lvov, 18. aprila. Sovjeti so na nekaterih mestih distrikta Galicije prestopili ozemlje, na katerem stanujejo tudi Poljaki. Po zadnjih nemških nasprotnih akcijah, pri katerih so bili boljševiki vrženi nazaj, je bila dana prilika, zbrati zanimiv material v njihovem vedenju proti poljskemu in ukrajinskem prebivalstvu, PoljsH tisk v generalgou-vemementa poroča v zvezi > tem iz frontnega ozemlja:
Boljševlki in zlasti tik za frontnimi četami sledeče enote NkWd, posebno sovražijo duhovnike., Iz vseh delov vzhodnogališkega obmejnega pasa se zvedo primeri, v katerih so se Sovjeti na zverinski način pregrešili zoper njihovo življenje in lastnino. V neki cerkveni občini v bližini Tarnopola so boljševiki iz zasede ustrelili duhovnika tega kraja. Ko so ga nekaj dni pozneje hoteli pokopati, so znenada boljševiki obetopiH pokopališče. Nato se je približalo nekaj boljševi. kov vikarju Chvialovskemu, ki bi moral zmo-liti žalne molitve, ga zlostavilo na nepopis-Ijiv način, ga naposled vrglo na zemljo in ob živem telesu prežagalo z žago. Vtem ko je vikar umiral v groznih mukah, so boljševiki oblatili grob, v katerem bi naj bil pokopan župnik. Priče tega dogodka so bili verniki vse občine, ki so se hoteli udele-
žiti pogreba. Boljševiki so jih brzdali z nabitimi puškami.
V nekem drugem kraju so boljševiki napadli na javni cesti župnika Visnieskega, ga tolkli, da se je onesvestil in ga, potem ko so mu odrezali jezik, s škornji teptali do smrti. Na koncu so boljševiki lovili poljske va-ičane, zavlekli osem ozmed njih do vaške cerkve in jih tam s streli iz samodejne pištole ubili.
Tudi župniSče Toporov je bilo cilj nizkih Instinktov boljševiških banditov. Tam so pa naleteli samo na vikarja Kuczynskega in duhovnikovo svakinjo. Oba so takoj ustrelili. Vikarjevo truplo so potem vlekli skozi cest-no blato do pred cerkve in jo tam z bodečo žico privezali na razpelo.
Po vzorcu gališke okupacije leta 1939. so boljševiki takoj po svojem vkorakanju začeli z obsežno izsilno deportacijo poljskih rodbin v notranjost Sovjetske zveze.
Kakor je bilo sedaj ugotovljeno, so boljševiki na naravnost nepredstavljiv način plenili pri prebivalstvu po njih zasedenih vzhodnogaliških pokrajin. Brezobzirno so sezuli' ljudem čevlje in slekli ter odnesli obleko 1 telesa. Celotno žito, tudi zaloge, ki jih je kmečko prebivalstvo pripravilo za pomladansko setev na njivah, so »rekvirirali«.
Najbolj nenavadnim poštnim samudam vojaških porodil iz prejšnje svetovne vojne ee Je
pridružila sedaj dopisnica, ki jo je пек Land-ser oddal pred 30 leti, dne 7. novembra 1914. leta, v Franciji na pošto in ki se je sedaj bržkone iz gubice kakšne stare, zopet uporabljene poštne vreče prikazala in dospela na svoj namembni kraj Berstadt na zapadu Reicha.
Kakor v marsUmterlh pokrajinah Nemčije^
so tudi v Ostfrislandu še vasi, ki so zelo oddaljene od železnice. Tako stanuje .v.vasi Bea-sersiel mlad 19 letni mož, ki se doslej Se ni vozil po železnici. Sedaj bo lahko nastopil svoje prvo potovanje z vlakom, kajti dobil je povelje k naboru, ki ga poziva v nek daleč preko prejšnjih državnih mej ležeč kraj.
Prihodnje dni se bo iz Neaplja odpeljal т Sovjetsko Rusijo transport Badoglijevih čet, poroča britanski brzi sel, ki je iz Gibraltarja prišel v Madrid. Gre za italijanske vojake, ki jih je Badoglio stavil Moskvi na razpolago na podlagi svojega dogovora s sovjetskim zastopnikom, z italijanskimi vojnimi ujetniki vred, ki se nahajajo v Sovjetski Rusiji.
Banditl novačilo žene
Lastno poročilo vH Krainburg, 18. aprila. Titovi banditl м začeli novačiti tudi mlade žene in dekleta. Kakšen пћшеп ima takšno novačenje, eo najbolj dokazali primeri komunističnih tolp v Srbiji, ki so tudi stale pod Titovim poveljstvom. Tam BO skižile žene in dekleta zlasti kot vlačuge za politične komisarje in poveljnike. Mnogo izmed njih Je pri tem dobilo resne, včaeih neozdravljive spolne bolezni.
Verlaa and Druck: NS.-GaaverIax und Druckerel K Krn ten .GmbH. Klairenfort. — Verlamleiter; Dr. Bmi) HeiUan. — Hanptacbriftleiter; Friedridl' Horsfmann Zurzetf i«t Anwlypnlimfp Nr 1 srtllti*.
Der Anbttu von Bewenobet bringt hOchstea Ertrag. Jetzft 4 2eit виш Pflamzen!
'(^AjjinSBEER- (RmiSEL) UND HIMBEERPFLANZEX
^вђамц jum Preis von 20 bis 50 Pfennig j« StUcSc noch ab-S'eholt werden bel; Emaiirungsamt A, Krainburg imd Stein; ^eodwlrtschaftUche Genossenschaft Wlr, Domschale; G&rtne-Murstelner, Veldee-SchloB; Pfleiderer Obstwerk Oberkaln, ^odnart, am Bahnhof. — Pflanzanweisung gratis!
ZAHVALA
vsem, ki it« mojega, tragične smrti preminulega moža, očeta, sina, brata, zeta In svaka
Markel Franza
spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, sodelavcem in vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku kakorkoli priskočili na pomoč.
ABling v aprilu 1944.
FanI Markel. iena; Franz In Tončka, otroka ter ostalo sorodstvo.
Naead Jagodaetofa sadja daje največji donos. Zdaj je čas ка tol
RIBEZLJEVE Ш МАТ.ГУОУЕ SADIKE
dobite po ceni 20 do 50 pfenigov «a komad Se pri: Emah-nmgeamt A, Krainburg imd Stein; Ijaodtwirtschaftliche Genoa-senecfaaft WlT, Domechale; Ottrtmerel Mursteiner, VeMes-SchloQ; Pfelderer Obetwerk Oberkrain Pođnart am Bahnhof. — Navodila za sajenje brezplačno!
ZAHVALA
Ob priliki tragične emrti nie nad via Ijub-Man* hčerke	. .
Marle Kblidi,
katera nag )e zapustila v cvetu njene mladosti. ae kar najprisrčneje zahy^Hujemo vsem denvelcem cvetja, vsem onim ki ite jo spremili na njeni sadnji Poti in vsem, ki &o Izrekli sožalje.
Jauerburg т aprilu I9W.
ZalaJoHt oče, mati. brat)# ia ostalo sorodstvo.
Umrla j« naša ljuba mama, stara mama In prababica, gospa Maria Schelesnik
Maria Sdielesnik
roj. Schkoi
po kratid in mučni bolezni v 92 letu svoja starosti dne 12. aprila 1944 mimo v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v petek 14. aprila 1944. na farno pokopališče ▼ St. Veit/Sawe. Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
St. Veit/Sawe, v aprilu 1944.
Žalujoče družine: Schelesnik, Petemel, Ka* trele. Slana, Schrebez, Besch in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
vsem znancem in prijateljem, ki ste našega dobrega očeta
Talentilna Jagra,
gostilničarja, mesarja in posestnika, spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli 1 obilnim cvetjem. Zahvala zlasti pračasti-temu g. župniku Dr. Severju, dalje vsem pevcem in lovcem, ki ste počastili blagega pokojnika.
Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! Družina Jager.
z žalostnim srcem naznanjamo vsem so-nP rodnilcom, prltateljem in znancem, namesto veselega svidenja, smo dobili žalostno vest, da ]• naš ljubljeni sin, brat, stric, svak
ZAHVALA
Za številne Izraze toplega sočutja, darovanja vencev in spremstva na zadnji pptl v preranl grob moje preljube hčerkice
Gre<e Hudovernik
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom Iskreno zahvalo. Priporočamo Jo v blag spomin in molitev.
Jauerburg v aprilu 1944.
Zalu|oča mamica Marifa, Franz in bralec Alola.
ZAHVALA
Ob priliki smrti In pogreba našega očeta Johanna Derniiza vpok. železniškega nastavljenea, so nam bila izražena številna sožalja in podarjeni venci in cvetje, za kar se tem potom vsem zahvaljujemo, kakor tudi vsem prijateljem In znancem za udeležitev pri njegovi zadnji poti.
Žalujoča rodbina Demltzova Podnart.
in nečak
Stanislaus Aman,
Soldat,
v najlepši mladosti, star komaj 21 let. padel junaške smrti 2. februarja 1944 na Vzhodu. Dragi Slavko, kako si Sel z odprtimi rokami sreči nasproti. Vse Tvoje veselje In sreča mora počivati daleč proč od rodne zemlje in Tvojih, do skrajnosti potrtih domačih, ki si vse tako ljubil. Slavko, mrtev si, a v naših srcih živiš še vedno. Rahla naj Ti bo tuja zemlja In v miru počivaj, sladko spavaj In snivaj. Priporočamo ga v spomin in molitev.
Werattche obč. Wind. Landsberg v aprilu. Žalujoči« matii Martin, brati Maria, Zalikn, sestri, An 9П. svaki Angela, svakinja In ostalo sorodstvo.
v gl(*okl žalosti naznanjamo vs»m so-ЧР ro&ilkom, prijeteljem in znancem pre-žalostno vest, da ]e mo| ljubljeni mož
Johann Perko,
HiUtpoUzitt,
v najlepši moški dobi 32 let, zapustil dne 23. februarja 1944 v zgodnjih jutranjih urah na daljnih istočnih tleh svoje življenje. Vsak, ki Te je poznal ve, kako si ljubil družino In dan In kaj sem zgubila s Teboj. Bodi Ti lahka zemlja na Vzhodul priporočamo ga v blag (spomin in molitev.
NeumarVtl, т aprilu 194*.
*Mu)o6a Kana Ivanka, hčerkica Milica ta. oatalo aoroditvo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem so-TP rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni sin, bra, stric in svak
Union Tome,
Grenadier.
Padel j« 24. marca na vzhodni fronti т cvetju svoje mladosti daleč proč od drage domače grude, ki ga ni mogla več sprejeti v svoje naročje.
Dragi Tone, naj Ti bo lahka tuja zemlja!
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Dwor, St. Velt a. d. Sawe, 13. aprila 1944.
4boko nSaloSčenI oče, brat|« in sestre in ostalo sorodstvo.
Stmui в. — вФет. M.
KAKAWAITESir BOTS
ШмЖ, W. aprfc
AMTLICHE ВЕКАИЛЈТМАСНЦДДСЕ!
Шег spricht die Deutsche Arbeltefront
Aditung! Spreditage der Redilsberaler der Deuhdiem Meilsfrent!
Ж (1еџ Monaten Mai Јил1 1&44 warden in Oterkrain an den angegebenen Tagen und au den angefiihrten Zeiten ^rechtage durohgefUhrt:
Krafnbarg: jeden Montag und Donnerstag in der Dienststelte der Kreislei-tung der NSDAP, Krainburg,
Goethe-Platz 3, Parterre, Tiire 5
ta der Zeit von 9.00—11.00 Uhr
inWr/Worc	iff.	Mai	>	>	>	>	10.30—12.30	>
	XA.	аКШ	>	>	>	»	io.a0--i2.30	>
VeH/Sawft«	28.	Mai	>	>	»	»	11.00-Д2 30	>
	20.	Jvai	>		>	»	11.00—12.30	>
MmđBaamomđor^,		Mfui	>	>	>	»	10.30—12.30	>
	31.	Jiusl	Џ	>	>	»	10.30—12.30	>
	a.	Mai	>	>		>	11.00—12.30	>
	16.	Mai	»	»	»	»	11Л0-42.30	>
	30.	Mai	>	>	>		11.00—12.30	>
	13.	Jnmd	>	>	»	»	1Д.00—1J2.30	>
	37.	Jttni	>	>	>	»	1ало—ifi.3o	>
ШтвшЛвШ	3.	Mai	»	»	>	»	Ш .30—1^.00	>
	u.	Mai	>	»		%	11.30—12.00	>
	Ж	JtmX	>	>	>	»	11.30-42.00	»
	9.	Mai	>	>	>	Ш	11.30—12.00	>
	6.	Juni	>	>	>	»	11.30—12.00	>
ЈМШг	7.	Junl	>	>		>	12.30—13.30	y
Domschale:	10.	Mai	>	>	>	>	10.00—12.00	>
Die Sprerfitage finden ta den Kreleen jeweila in der Dlenststelle der DAF-Krelswaltung bzv. DAF-Ortswaltung statt.
Die DAF-MltgUeder, Gefol'gschaftsmitglieder imd Be-tilebsfUhrer ertialten bel alien Sprechtagen Auskunfte und allenfalls Vertretung vor Gericht imd Behorden in alien MbeKe- teid eozialversicherungsrecbtlichen Angel^enheiten.
Dm lifter der GaureohteberatiBigsetefle: Dr. Raggam.
<Ll ■шДМип JHct# owforgt fig aodi шеф ihrc3eit gut out tera lOoTcbetm^hen тдАфе 9 fb« Sie lofit ftle (DoTdK СвввдоА laisf to ђетк* HMUKI*. 6iii	Ue ШбЈЗк
»omgNkywi itodKii gebradib, hi«-MpWIIWi Bejiehw- ftwte hommt ■Икпц|ап> №Мвг ]H ortieiten, ^ ИЦ^^» JU (diomn, mit Dem lOafčh-(гчФ" ошзакотшел unt menig faMli ft occbniiuht«.
Allee-Kitt. der wasserfeete Uni-Toiealklebetoff. iet durch seine Toraiiire echon ulleemem be-kaomt Beworden. Was eich aber aoob nioht eo herumeesproohen hat iet ddee: Die verlaQHche und auch warmwasserbeetan-diee KlebuiMT von Glas, Porzel-l-aa. Marmor. Bakelit uew. w-ird eireicht durch einen Anetrich beider Materialteile mit ..Allee-Kitt". Dieser Anetrich miiB damn einijce Minuten antrook-imn. Hierauf braucheii Sie dann nur mehr eine Stelle be-vfcreichen Sie mliseen dann aber MifOirt beide Teile test ausam-mendrticken." wobei Sie b&a<A-tflB mtleeen. daB die BruchrSn-der einander eenau anzuelei-ohen eind Noch eparsamer und einfacher iet die Klebuiuf von Baipier bei Schnittmusterbocen od. eonstisen Baetelarbeiten. dde beaondem eonrsam auseefilhrt werden mllesen. Da beetrei-ohen Sin dip Klebseite des auf-saidebendeii PapieretUckee d (inn mit ..Allee-Kitt" und leeen damn sofort diesen Teil auf die a>ndere. noch trockene Papier-naterlase. Dadurch wird eine MHibere wasserfeete KlebunK epreieht. ohne dafl ireendwelche Klcbspuren sichtbar bleiben. — Achten auoh Sie beim Kauf •tet« auf die SchutzmArke ..Allee-Kitt", Brwahnenewert let nook. daB der Geruch dee ..Allee-Kitt" aJs eehr апкепећт emnfunden wird.	(20.771)
Industrijski obrat, srednje velikosti T Krainburgu išče več obratnih stražnikov, popolnoma zmožnih službe z znanjem nemškega jezika. Dopisi pod štev. ;440-i ВЛ K. B. Klagenfurt.
№
lite T najem
Službo dobi
Išče Je učenka, »tara 14 do 16 let, ki ima veselje do specerijske trgovin«. Poizve к pri K Bote, Krainburg.	2890-1
Iščem pošteno dekle, ki zna nekoliko kuhati in za druga dela pri manjšem «gospodinjstvu. — Vstop takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg.	2909-1
Gospodinjo ali poscrežnico rabi takoj družina dveh oseb v Krainburgu. Naslov na K. B. Krainburg pod z^ig-i.__
Sprejmem mizarskega vajenca z vso oskrbo. — Andrej Kregar, St. Veit/Sawe, Oberkrain.
2946—I
Mlajšega dekleta s kmetov sprejmem za pospravljanje sob, pomoč v kuhinji in zunaj. Ponudite se na upravo lista pod znakom „Služkinja", okraj Stein.
___5461—1
'Služkinjo, katera je vajene tudi nekaj poljskega dela išče obrtnik za Afiling. Preskrba v hiši. Ponudbe na K. B. Krainburg.
2958—1
Rabim nujno za Karnten delavca za lesno stroko. Oskrba in zaslužek ddber. Ponudbe ne K. B. Krain,burg.	^^4—1
Službo dobi nad 13 let staro de-kk, pošteno in ubogljivo, za po-maganje pri gospodinjstvu na malem posestvu. Mitterdorf št. 10, Wochein.	_ 2971—:
Službo dobi takoj kovaški vajenec. Oskrba T hi«. Peternel Josef, Falkendorf 92, Krainburg.
___i
Iščem dobro in pošteno žensko, kateri dem brezplačno stanovanje in skupno hrano, samo da bi bila pripravljena v prostem česu nekoliko pomagati pri gospodinjstvu, Naslov v K< Bote Krainburg,
2990—1
Vajenca sprejmem. - Franz Per-schin, Auiolakier-Wcrksiitte, St. Veit/Sawe, Oberkrain. 2998—i
Gabirgstruppan in Ausriistung und Elniatz
auistellung
Klagenfurt, Gaumusaum Vem 5. April bli16.Mai1944
gadffnet tJigllch von 8 bit 18 Uhr Einiritt frail
Službe išče
Služ/bo ižče trgovska pomočnica v trgovini z mešanim blagom ali knjigarni. Obvladam dobro nemško. Naslov v K. B. Krainburg
__________^4»—:
Službe išče 15 letna deklic«, pridna in poštena. Najraje bi se izučila v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na K. B. Krbg. pod „Moje največje veselje".
2980—a
Izučil bi It rad, najraje v manu-fakturni trgovini v Krainburgu ali okolici Ofcvladam dobro nemščino, Ponudbe na K, B. Krbg.
2996—%
liitsa lobo za eno ali dve o*^
(moški) po možnosti s posebnim vhodom in že opremljeno. Ponudbe n» K. B. Krbg.	2985—4
Prodam
Prodam vola, 400 kg težkega, »li zamenjam za kravo, dobro mle-karico. Naslov pri K. B. Krain-burg.	2888-6
iprodam Velik jesenov Stor (tnalo) primeren м kovači ali mesarja. Cena do 50 RM. Naslov v K. B, K.rainburg.	iS 87—6
Prodam ieleseo kedilnik za RM 40.—. HebiAtgasse 4, Kriinburg.
2961—6
Veije Število molznih krav je naprodaj pri Frani SAweeel od TOO RM naprej. Retscfiita: 3,
p. Veldas.____Z993—6
Prodam ^obok otroSn voziček. rWoT T K. B. Krbg. yooo—6
Kupim
Kupim žeeiski pomladaineJci pla&c, T&bljen, za 18—19 letno. Naslov
v K. B. Krbg.___
Kupim staro žensko kolo. Naslov v K. B. Krl^._7
Kupim dobre vinske »ode od 500 litrov naprej. Naslov pri K. B. Krainhurg.	2904-7
Kupim veliko mlatilnico, najraje Široko. Naslov pri K. B. Krain-
burg.__289<-7
Kupim mlatilnico t ttresalnikom. Ponudbe na K. Bote Krainburg.
_2861—7
Kupim otroSki Sporeni voziček. Naslov: Mikitsch F any, Zlatina št. 4, Vigaun.	2886—7
Kupim stroj za izdelavo cementno zavezne streSne opeke. Ponudbe na K. Bote Krainburg.
_2860—7
Kupim dva praKž* гл rejo. — Georg Sdiimunac, Badgasee 12, Krainburg.	^975 7
Kupim fotografske kasetke za plošče 9X12. Normalfalz ter kopirne okvire 9X12, 10X15 6X9 om. Ponudbe na K. Bote
Krainburg.	__29^6 7
Kupim še dobre ohranjene koncertne citre. Cena po dogovoru. Naslov v K. Bote Krainburg.
2963—7
Kupim omaro r.i obleke. Ponudbe n* K.. B. Krbg. pod „Nujno".
»999—7
Kupim bencinski motor, nov ali nekoliko rabljen, 6 do 7 ks. Ponudbe na K. Bote Krainburg.
2997—7
Menjam
Menjam radio Telefunken z »moški Šivalni stroj še v dobrem stanju, a radiu je treba nove žarnice, drugače tudi v dobrem stenju. Isti j« ne baterije. Na ogled vsak dan. - Anton Murschitsdi, Kohlenwerk Klutsdiarowetz 40, P. Thomasberg bei Friedau, Unt. Steiermark.	5439—'5
Zamenjam eno leto staro kožico za mlado ovco. — Ponudb« ne A&Iing, Adolf-Hitler-Strafie Nr. 2
Theresia Widitz._54<>o—15
Menjam lucerno za črno deteljo, približno 15 kg ali tudi manj. Bartolomej Bohinz, Trboje 67. Flodnig.	1938—15
Menjam moSko obleko še v »elo dobrem stanju/»• damski kostim v enako dobrem stanju. Najraje temno modro. Ponudbe na K. B. Krainburg.	2937—i;
Zamenjam moško žepno uro z verižico za moško ali žensko la-pestno uro. Pridem osebno k na-slovljencu, zato poslati naslov nt K. B. Krainburg pod šifro „Za-pcstna ura".	2919—15
Menj*m klavirsko ћмтаојко м
So basov in damski plašč sa nove koncertne citre in xi fotoaparat 6X9. Razliko doplačam. Ponudbe pod „Ugodna prilika"
na K B. Krainburg.
___
Iščem bivalni stroj „Singer* po-grezljiv, za katerega bi zamenjal damsko kolo, citre, klavirsko harmoniko z 80 basi. 2923—15
Menjam dve kravi po teletu za kobilico do ii let. Istotam se menja krave pri brisoi za en vpreini voz. Razlika doplača. Stefan Sodja, Mitterdorf Nr. lO, Woohein.	297]—i;
Menjam riioke, močne moške čevlje št. 45, aa ženske k. 39, po možnosti s korkom. Naslov: A. Saletel, Neue Heimat Nr. S, Krainburg.	2970—if
Menjam plemenAo svinjo za brejo krtTO. Razlika ** doplač«. — Kregar Franz, S«loA bei Komenda, Oberkrain. 2968—15
Športno kolo zamenjam zt dotro harmoniko. Veldee-SdiloB 131.
29(0—1 J
Dopisi
Gospe Ivanka, т žalni obleki, katera s« j« vozila dne 30. marca s popoldanskim vlakom in izstopila T Radmannsdorfu s Šopom oljke, proei sopotnik, kateremu je zelo simpatična za cenj. naslov. Pod šifro „Velikonočna oljk«" na K. Bote Krainburg.	2928—20
Mlad mož, ki je (Мвт1ј«п v tujini, si želi dopisovati г i8 letno gospodično "t Gorenjske. Lt resne dopise s sliko, ki se n« zahteva vrne, poslati ne K. ^te Krainburg pod „L* Tebe iščem Z917-20.	_
2enitve
Ko trave* zeleni in drevje brsti, pridi po mene Ti, ki zmožen ljubiti ». Sem mlada gorenjska nesrečna žena in iščem vodnika na moji s trnjem posuti poti. Kdor malo čez 30 let je, povrhu še lepe postave, naj pošlje svoj cenj. naslov na K. B. Klagenfurt pod „Roža k skalovja".
5460—21
Gledam in gledam in kar ne morem verjeti, da res že vse zeleni. Oj ta krasna pomlad! Pridi dragi, da ne zamudiva najlepše prirode. Sem 30 letna, v zakonu nesrečna žena, in bi se rada seznanila s Tabo, ki se enako redujei krasne pomladi. Ako nimai vet kot 35 let, potem po51ji hitro svoj naslov, n* K. B. Klagenfurt pc^ št. 5461—21. Tajnost mora biti zajamčena.
Fant, srednje postave in starosti, si želi po vojni zidati hišo in se spoznati z gospodično od 17 do 23 let. „Takojšnja ženitev". Dopisi s sliko na K. B. Krainburg. _____2942—21
Radi osamelosti iščem gospodično ali vdovo od 30—40 let staro, katera bi me spremljala na poti življenja. Biti mora ljubeča in veselje imeti do posestva. Sem ločen, star 48 let, obrtnik v državni službi. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Vesela pomlad".
' 2941—21
V ljubezni neizkušen fant, srednjih let, obrtno naobražen, išče sebi primerno družico, ki bi imela veselje do vpeljave lastnega obrata. V poštev pridejo samo resne ponudW s sliko na upravo K. Bote Krainburg pod značko .Diamantna bodočnoet"
2934—21
Zamenjam fotoaparat 9X12 cm na plošče, optika Voigtlander Heliar 1:4,5 % dodatnimi lečami, za kino-projektor, za film 16 mm, z nekaj proj filmov. Razliko doplačam. Ogrizek Ladislav, Friseur Zwisdienwassern/Sawe 294;—15
Menjam dobro ohranjeno moško kolo, za dobro ohranjeno moško obleko ali hubertus plašč. Informacije prf gostilna Peklar, ARling. __2959—M
Zamenjam dobro mandolino la violino. Razlika s« doplača. — Osojnik Stefan, St. Georgen 15. __2951—15
Zamenjam ročno stamoreznico za irebe ali plemensko molzno kravo. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krainburg.
2901-15
Dam v zameno plemenskega vola od 2 do 3 let starega za kravo, ki bi bila теУ.ка čez 400 k; po teletu ali ki bo v kratkent te-letila. Gerkmann Johann, Unter Fernig 36, Post Zirklach.
I9i<-i5
Gospodična, bivša učiteljica, srednjih let, črnolasa, mirne narav«, želi vsW nepoznanja tem potom spoznati življenjskega druga v itarosti od 35 do 45 let. Biti mora fin in dobrosrčen. Vdovci niso izključeni. — Ponudbe pod značko: „Vigred se povrne" na K. B. Krainburg. Slika zaželena, tajnost zajamčena.	2927—21
Katere gospodična м zeli seznaniti 2 gospodom srednjih let, močne postave — čast, energija, lepota — v preteklosti brez slabih vesti. Dopise pod značko „Mirna ljubezen" na K. B, Krainburg.	2895-21
Krasen, simpatičen mladenič, star 24 let, ki je bil v l,ube7.ni že razočaran, kli spoznati go-spodiČno, staro do 24 let, ki bi s« hotela zaradi pozne,še ie-nitve spoznati z mladeničem, ki ima svoj lastni dom. Le resno-misleče naj k Ј«''Јо po možno-;ti s sliko na K, B. Krainburg pod „Lepo »pomladansko veselje"
2893-?«:.._ _____________
Za zimo priSla je spomlad, jaz bi se oženil rad, želim dobiti si le eno tako. da ima dobro srce /lato Starost do 30 let, od A(?lin-ga do Krainburga se išče znan j,i. SV.ka zaželena. Dopise poslati na K B. Krainburg pod „Lepa pomlad" 1(91-21.
Staj«t>k« Mi ipozna№
resnega, pametnega in res dobrega človieka, najraje penzionista, ki bi ji bil za pomoč in oporo v gospodarstvu. Le resne ponudbe s sliko poslati na K. Bote, Krainburg pod „Tiha sreča".
2901-21
Vsled pomanjkanja znanja želim spoznati inteligentnega, dobrega, skrbnega, samostojnega in treznega samca v starosti 40 do 50 let. Sem inteligentna, dobra gospodinja z idealnim bogatim poklicem, stara 35 kt, samska, ter v zapuščenem kraju, kjer ne posije sonc« ljubezni. Le resne ponudbe s sliko, katera s« na zahtevo poštno-obratno vrne, poslati na K. B. Krainburg pod značko „Vigred" 2907-11.
Fant, srednje postave, i< let, it-tce preteklostih, v dobri službi na rudniku, želi poznanstva x gospodično, staro od 18—26 tet, pametno, preprosto, dobrega, hre-penečega src«. Zenitev aasigura-n«. Prav resne ponudbe t sliko, ki se po želji vrne, na K. Bote Krainburg pod „Prava ljubezen".
2867—21
Mladenič, i8 kt, želi sebi primemo dekle. Slika zaželeni, ki se vrne, na K. Bote Krainburg pod „Bodoča Ijnberen".
iS66—ai
Vdova, brez otrok, stara 41 let, srednje postav«, dobra gospodinja, vajena dela na deželi, ieli znanja radi takojšnje ženitve. Prednost imajo vdord z malim posestvom ali obrtjo v starosti do JO let. Ponudbe pod „Zadovolj-nOSt".	2870-II
Gospodična, 38 let, s svojo lastno obrtjo, želi radi poznejSe ženitve spoznati gospoda, ki bi ji bil dober drug na poti življenja. Zaželena j« slika, ki se diskretno vrne. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Osamljena".
1764-11
Radi pomanjkanja znanja i^e tem potpm v svrho takojšnje ženitve vdovec, obrtnik, okrog 50 let star, gospodično ali vdovo do 45 let. Pogoj — dobra gospodinja, poštenost In ljubezen. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zadovoljnost". 1776-11.
Radi pomanjkanja znanja ielim spoznati gospodično od lo do 30 let, katera ljubi mir, ljubezen in svoj dom. Zaželena j« sUka, ki se diskretno vrne. Dopi»e n« K.
Bote, Krainburg pod „Novo življenje".	1763-21
Državni uradnik, vdovec, 40 let star, z 10 letnim sinčkom, premožen, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo do 35 let staro posestnico ali trgovko. Ponudbe če mogoče s sliko, ki se diskretno vrne na K. Bote Krainburg pod „Državni uradnik".	1940—21
Ločenec, 34 let, hišni posestnik, želi znanja z ločenko ali vdovo do 38 let. Trgovke ali obrtnice imajo prednost v svrho poznejše ustanovitve lastne obrtn. Samo resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne na K. B. Krainburg pod „Skrbna gospodinja".
1943—11
Mali posestnik in profesionist, ločen po krivdi žene z dvema otrokoma, želim spoznati dekle ali vdovo v starosti od 24—34 let, tudi ločenke po krivdi moža niso izključene, v svrho gospodinjstva. Po sporazumu tudi takojšnja ženitev, Prednost imajo brczdom«-Cenj. dopise je postati poAt^ žeče pod C. M. B.
v.ud
poznan.«va raai	> .<
Sem dobra gospodinja, vajena v«akei£a dela. Le resne ponudbe poslati na K. Bote Krainburg.
1988—1,
Zidarski pomočnik, jt»r 24 let, čedne zunanjosti, želi spoznati dekle od 18 do 25 let, možni ženitev. Dopise s sliko na K. Bote Krainburg pod Šifro „Srečno življenje".	3002—21
Izgabljeno
v Veldesu je bila 12. marca zgubljene zlata zapestn« ženska ure marke Doxa. PoSten najditelj le prosi odati jo proti visoki nagradi v občini Veldes ali pri žandarmeriji.	543^"*'
V Radmannsdorfu je bilo zgubljeno 3. aprila nalivno pero znem-ke Pelikan, rdeče berve. PoStcn najditelj »c prosi oddati najdeno pero proti visoki nagradi pri bta gajni kina ▼ Redmenasdorfu.
5437-"
V	ponedeljek 10. affile opoldn%
sem pozabil v vlaku St. Veit — Krainburg siv površnik (Huber-tu s). Prosim damo, ki se je peljal« ta čas iz Lailbadi do Lees v istem kupeju, če mi more dati kaka po-jasnilaali če je ona shranila površnik, da to javi proti nagradi na K. B. Krainburg pod „Siv površnik".	2@73—2t
7. aprili sem pozabile na vlak*, ki pelje okrog 4.30 od St. Veit do Tersain, ročno torbico z v**-mi dokumenti, predvsem potaat list in osebno izkaznico za potovanje v Ljubljano. Pošten na|> ditelj se naproša, da mi vm# vsaj dokumente, ostalo lebJto ctv drži in poleg tega mu d*m k nagrado. Naslov Lukmaon Vrane, Tersain 71 »li pe ne K. B. Krbg. __2965—M
Z^bil sem potkino legitimamja^ glesečo me ime Franz Ruter m listnico ter več slik, od Femig— Zirklidh—Lausadi do Krainlburg«. Listnice je lepa usnjena in jp lahko obdrži se nagrado. Legi* timacijo in tliJte naj pošteni n«f-ditelj odda na K. B. Krainburg ______2989—2»
V	četrtek 13. apnila sem zgubil od Warta vrh stopnic do vodovod« v Krainburgu, vrtne škarje. Ker jih nujno rabim v drevesnici, prosim poštenega najditelja, da j{h proti visoki nagradi odda. Otto Jereb, Wart 296, Krainburg.
2987—M
Zgubila sSm dne 13. aprnla ne poti proti kolodvoru zlato zapestnico. Polteni najditelj naj jo odda proti nagradi ne K. Bom Krainburg.	2986—a*
Zgubila sem zlato zapestno ur<\ gravirano „Greti 1930" z rdečim usnjenim zapestnim trakom v četrtek dne 13. aprila 1944. Pošten najditelj se naproša, da jo proa nagradi vrne v trgovino Greti Supantsohitoh — Krainburg, Am BauTTigarten.	3001—»t
_Bazno_
Bolnik T stanju okrevanja, 3Ј letni fant, ičše sobo in hrano ne deželi, najraje v trikotu Kokrita —Hoflein—Goritsdie. Oprema ia perilo lastno. Plača po dogovor*. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Hišni varuh".	2936—tf
Čebule gladiol, velikost 8 do ie> fine trgovske virste, M rezani odam večjo partijo. Dopisi n» Bote Krainburg.	2984—*1
#6 i«
dne 3. aprila v Stemti. V njem so bile sladkorne karte na naslov« Kokalj, Selo 4. Dobi se pri Helen« Iskra, Graben 49, Stein, Oberkrain.	2982—25
Osdba, kater« si je sposodila knjigo z naslovom „Kmečke novice" se poziva, da jo takoj vrne n« naslov: Agnes Ravnik, AfJling, Menzingerstr. 7.	2981—2J
Prejmejo se tri osebe (moške) na stanovanje. Naslov se izve ne K. B. Krainburg.	2967—23
Otroka vzamem i vso oskrbo v rejo, drugo po dogovoru. Naslov v K. B. Krainburg. 2991—25
Našla se je pred Gauverlagom denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se pri K. Bote Krainburg.
2994—»»
GuteAnlage
Ihrer Eifparnme
vcrluiigaiSicdcn koden-lofcii Anlagc-Rji№cber fiber ftcucrtcoOnmgies BiuriMitnund dasVrrmfr gmslpainibei drrgruBfcn s®;-;: unddlldtcnBaufpaitairc indcnOonau-Alpnigdii«
Шпмкот
Oer Bftele Mdf	wtrd
modi gesfelgert durch heushalten. dan Verbreuch dereraeugten GUter. Wann destwlb niemend msNr каМ, el* w b«u<hU dann werdan nichi wanlga aJlas, wndarn ella ganug arhaltea — Diet gltl abenso tU# OaRMOL, da: audi heuta k* rtalgandem Mafja hergastam wkd.
MVRMOl-WERK kuixHMiDm